02014R0702 — SL — 10.12.2020 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 (UL L 193 1.7.2014, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 156 |
1 |
20.6.2017 |
||
L 48 |
1 |
20.2.2019 |
||
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 |
L 414 |
15 |
9.12.2020 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 702/2014
z dne 25. junija 2014
o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
KAZALO |
|
POGLAVJE I |
SKUPNE DOLOČBE |
POGLAVJE II |
POSTOPKOVNE ZAHTEVE |
POGLAVJE III |
VRSTE POMOČI |
Oddelek 1 |
Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov |
Oddelek 2 |
Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih |
Oddelek 3 |
Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju |
Oddelek 4 |
Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju |
Oddelek 5 |
Pomoč za gozdarstvo |
Oddelek 6 |
Pomoč MSP na podeželju, sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom |
POGLAVJE IV |
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
POGLAVJE I
SKUPNE DOLOČBE
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:
pomoč za mikro, mala in srednja podjetja (MSP):
ki so dejavna v kmetijskem sektorju, in sicer na področju primarne kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih proizvodov in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemo členov 14, 15, 16, 18 in 23 ter členov od 25 do 28, ki se uporabljajo samo za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;
za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, če se takšna pomoč dodeli v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in je sofinancirana v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe;
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih;
pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju;
pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in ribiškem sektorju;
pomoč za gozdarstvo.
Ta uredba se ne uporablja za pomoč za:
gozdarski sektor, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, z izjemo členov 31, 38, 39 in 43;
MSP za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, ki ni sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe.
Ta uredba se ne uporablja za:
sheme pomoči iz členov 17, 32 in 33, člena 34(5)(a) do (c) ter členov 35, 40, 41 in 44 te uredbe, če povprečni letni proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih od njihovega začetka veljavnosti. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od teh shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme;
vse spremembe shem iz odstavka 4(a) tega člena, razen preoblikovanj, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;
pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Ta uredba se z izjemo člena 30 ne uporablja za:
sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč, odobreno s strani iste države članice, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a).
Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, z izjemo:
pomoči za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, v skladu s členom 30, pomoči za stroške izkoreninjenja bolezni živali v skladu s členom 26(8) in pomoči za odstranitev in uničenje poginulih živali v skladu s členom 27(1)(c), (d) in (e);
pomoči za naslednje dogodke, pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:
za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu s členom 25;
pomoč za stroške izkoreninjenja škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah v skladu s členom 26(8) in (9);
pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 34(5)(d);
pomoči podjetjem, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, vendar so postala podjetja v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.
Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:
pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot;
pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;
pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
”pomoč” pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;
”MSP” ali ”mikro, mala in srednja podjetja” pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;
”kmetijski sektor” pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
”kmetijski proizvod” pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
”primarna kmetijska proizvodnja” pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
”predelava kmetijskih proizvodov” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
”trženje kmetijskih proizvodov” pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
”kmetijsko gospodarstvo” pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
”naravne nesreče” pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;
”shema pomoči” pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;
”načrt vrednotenja” pomeni dokument, ki vsebuje vsaj naslednje minimalne elemente: cilje sheme pomoči, ki jih je treba ovrednotiti; vprašanja za vrednotenje; kazalnike rezultatov; predvideno metodologijo, ki se bo uporabila za vrednotenje; zahteve v zvezi z zbiranjem podatkov; predlagani časovni razpored vrednotenja, vključno z datumom predložitve končnega poročila o vrednotenju; opis neodvisnega organa, ki bo opravil vrednotenje, ali merila, ki se bodo uporabila za izbor tega organa, ter način, na katerega se bo zagotovilo obveščanje javnosti o vrednotenju;
”individualna pomoč” pomeni:
ad hoc pomoč in
pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;
”ad hoc pomoč” pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;
”podjetje v težavah” pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstajajo manj kot tri leta) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala; To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. V tej določbi se ”družba z omejeno odgovornostjo” nanaša zlasti na vrste družb, navedene v Prilogi I Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), ”osnovni kapital” pa po potrebi vključuje vplačani presežek kapitala;
če je v primeru družbe, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstajajo manj kot tri leta), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica kapitala, prikazanega v računovodski bilanci. Za namene te določbe se ”družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe” nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II Direktive 2013/34/EU;
če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;
če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in še ni vrnilo posojila ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:
knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0;
”poginule živali” pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;
”slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,” pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
predhodnega triletnega obdobja ali
triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
”druge slabe vremenske razmere” pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 2(16) te uredbe;
”škodljivi organizmi na rastlinah” pomenijo škodljive organizme, kot je opredeljeno v členu 2(1)(e) Direktive Sveta 2000/29/ES ( 3 );
”katastrofalni dogodek” pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti ter povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;
”bruto ekvivalent nepovratnih sredstev” pomeni znesek pomoči, če je bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;
”opredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
”neopredmetena sredstva” pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
”kmetijsko-gozdarski sistemi” pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;
”vračljiva predplačila” pomenijo posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;
”začetek izvajanja projekta ali dejavnosti” pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
”velika podjetja” pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;
”naslednica davčne sheme” pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;
”intenzivnost pomoči” pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
”datum dodelitve pomoči” pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;
”standard Unije” pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
”program razvoja podeželja” pomeni program razvoja podeželja, kot je določen v členu 6(1) Uredbe št. 1305/2013;
”neproizvodna naložba” pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
”naložbe za skladnost s standardom Unije” pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
”mladi kmet” pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
”najbolj oddaljene regije” pomenijo regije iz prvega odstavka člena 349 Pogodbe;
”manjši egejski otoki” pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
”manj razvite regije” pomenijo regije, kjer je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca nižji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;
”EU-25” pomeni 25 držav članic Unije, ki so bile članice Unije maja 2005;
”EU-27” pomeni 27 držav članic Unije, ki so bile članice Unije januarja 2007;
”investicijska dela” pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
”biogorivo na osnovi hrane” pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ( 5 );
”aktivni kmet” pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ( 6 ) Evropskega parlamenta in Sveta;
”skupina in organizacija proizvajalcev” pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za:
prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani tovrstnih skupin ali organizacij proizvajalcev, zahtevam trga, ali
skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo grosistom, ali
oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti, ali
druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev, na primer pridobivanje poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja ter organizacijo in olajšanje inovacijskih postopkov;
”stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti” pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
”svetovanje” pomeni celotno svetovanje v okviru ene ali iste pogodbe;
”član kmetijskega gospodinjstva” pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
”stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in govejo spongiformno encefalopatijo (BSE)” pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 );
”rodovniška knjiga” pomeni vsako knjigo, register, datoteko ali podatkovni medij:
ki ga vodi organizacija ali združenje rejcev, ki ga je država članica ustanovitve organizacije ali združenja rejcev uradno priznala, in
v katerem so vpisane ali registrirane čistopasemske plemenske živali določene pasme z navedbo njihovih prednikov;
”zaščitena žival” pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;
”organizacija za raziskave in širjenje znanja” pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije ali v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organiziran po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke navedenih gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki imajo lahko vpliv na takšen subjekt, npr. v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti tega subjekta ali do njegovih rezultatov;
”običajni tržni pogoji” pomenijo, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;
”hitro rastoča drevesa” pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;
”panjevci s hitro obhodnjo” pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;
”transakcijski stroški” pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;
”drugi upravljavec zemljišč” pomeni podjetje, ki upravlja zemljišče in ni dejavno v kmetijskem sektorju;
”predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode” pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
”območja ’a’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(a) Pogodbe;
”območja ’c’” pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, odobrena za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz člena 107(3)(c) Pogodbe;
”redko poseljena območja” pomenijo območja, ki jih je Komisija sprejela/potrdila kot taka v posameznih sklepih o kartah regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020;
”območja NUTS 3” pomenijo območja, določena na ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
”Območja ’c’, ki niso predhodno opredeljena” pomenijo območja, ki jih države članice po lastni presoji določijo kot območja ”c” pod pogojem, da dokažejo, da ta območja izpolnjujejo nekatera socialno-ekonomska merila in da so določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020 ob uporabi določb člena 107(3)(c) Pogodbe;
”nekdanja območja ’a’” pomenijo tista območja, ki so kot območja ”a” določena v karti regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2011 do 30. junija 2014;
”živila” pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).
Člen 3
Pogoji za izvzetje
Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za ustrezno vrsto pomoči iz poglavja III te uredbe.
Člen 4
Pragovi za priglasitev
Ta uredba se ne uporablja za nobeno individualno pomoč, katere bruto ekvivalent nepovratnih sredstev presega naslednje pragove:
pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v členu 14: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskega poslopja z namenom modernizacije objektov in naprav ali povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v členu 16(4): 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v členu 17: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, kot je navedeno v členu 29: 500 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 31: 7,5 milijona EUR na projekt;
pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, kot je navedeno v členu 32: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve;
pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, kot je določeno v členu 33: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema;
pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, kot je navedeno v členu 35: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja, kot je navedeno v členu 40: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, kot je navedeno v členu 41: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža, kot je navedeno v členu 44: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt.
Člen 5
Preglednost pomoči
Kot pregledne se obravnavajo naslednje vrste pomoči:
pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;
pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;
pomoč v obliki jamstev:
kadar je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v obvestilu Komisije, ali
kadar je bila pred izvajanjem pomoči metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;
pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;
pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov sprejeta po priglasitvi Komisiji.
V tej uredbi se naslednje vrste pomoči ne obravnavajo kot pregledne:
pomoč v obliki kapitalskih injekcij;
pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.
Člen 6
Spodbujevalni učinek
Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisno vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
ime in velikost podjetja;
opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
lokacijo projekta ali dejavnosti;
seznam upravičenih stroškov;
vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.
Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:
bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;
bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;
bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;
v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem podeželskem območju projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, če pomoč ne bi bila dodeljena.
Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
ukrep v skladu z objektivnimi merili vzpostavlja pravico do pomoči, ne da bi se država članica nadalje odločala po lastnem preudarku, in
ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začel izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.
Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:
sheme pomoči za komasacijo zemljišč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15 ali člena 43 in kadar:
shema pomoči vzpostavlja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in
je bila shema pomoči sprejeta in veljavna, preden so upravičencu nastali upravičeni stroški v skladu s členom 15 ali členom 43;
pomoč za spodbujevalne ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2)(b);
pomoč za nadomestilo izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25;
pomoč za nadomestilo stroškov izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 26(9) in (10);
pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27(1)(c), (d) in (e);
pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih v skladu s členom 29;
pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 30;
pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 31;
pomoč za odpravo škode v gozdovih zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah, bolezni živali, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v skladu s členom 34(5)(d), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 34;
pomoč za sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 48.
Člen 7
Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški
Člen 8
Kumulacija
Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:
z vsako drugo državno pomočjo, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;
z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.
Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi te ali katere koli druge uredbe ali sklepa o skupinskih izjemah, ki jo oz. ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.
Pomoč za zagon za mlade kmete in pomoč za zagon za razvoj malih kmetij, kot je določeno v členu 18 te uredbe, se ne kumulira z drugo pomočjo za zagon podjetja za mlade kmete ali za razvoj malih kmetij, kot je določeno v členu 19(1)(a)(i) in (iii) Uredbe (EU) št. 1305/2013, če bi bil s tako kumulacijo presežen znesek pomoči, ki je določen v tej uredbi.
Člen 9
Objave in informacije
Komisija v 10 delovnih dneh po prejemu navedenega povzetka informacij državi članici pošlje potrdilo o prejemu z identifikacijsko številko pomoči.
Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču za državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:
povzetek informacij iz odstavka 1 ali povezava nanj;
celotno besedilo vsake pomoči iz odstavka 1, vključno z njegovimi spremembami, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;
informacije iz Priloge III k tej uredbi o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega spodnje zneske:
60 000 EUR za upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji;
500 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju predelave kmetijskih proizvodov, sektorju trženja kmetijskih proizvodov, gozdarskem sektorju ali sektorju dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.
Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se navedeni pogoji štejejo za izpolnjene, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualnih pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):
0,06–0,5 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo;
0,5–1;
1 do 2;
2 do 5;
5 do 10;
10 do 30 ter
30 in več.
Komisija na svojem spletišču objavi:
povzetek informacij iz odstavka 1;
povezave do spletišč vseh držav članic o državni pomoči iz odstavka 2.
Člen 10
Izogibanje dvojnim objavam
Če je individualna pomoč dodeljena v okviru Uredbe (EU) št. 1305/2013 in se bodisi sofinancira iz EKSRP ali je dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za takšne sofinancirane ukrepe, se države članice lahko odločijo, da je ne objavijo na spletišču za državne pomoči iz člena 9(2) te uredbe, pod pogojem, da je bila dodelitev individualne pomoči že objavljena v skladu s členi 111, 112 in 113 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ). V tem primeru država članica na spletišču za državne pomoči iz člena 9(2) te uredbe navede sklic na spletišče iz člena 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
POGLAVJE II
POSTOPKOVNE ZAHTEVE
Člen 11
Odvzem ugodnosti skupinskih izjem
Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I do III, lahko Komisija, po tem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na nekatere vrste ukrepov, na pomoči v korist določenih upravičencev ali na pomoči, ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.
Člen 12
Poročanje
Letno poročilo zajema tudi informacije o:
boleznih živali ali škodljivih organizmih na rastlinah iz člena 26;
meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in lokaciji vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz člena 25 ali naravnih nesreč v kmetijskem sektorju iz člena 30.
Člen 13
Spremljanje
Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v vlogi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.
POGLAVJE III
VRSTE POMOČI
ODDELEK 1
Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov
Člen 14
Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;
doseganje kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev, vključno s stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območja Natura 2000 ali drugih sistemov visoke naravne vrednosti, opredeljenih v nacionalnih ali regionalnih programih razvoja podeželja držav članic, če so naložbe neproizvodne;
obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov.
Pri naložbah v proizvodnjo biogoriv proizvodna zmogljivost proizvodnih obratov ni večja od povprečne letne porabe goriva na kmetijskem gospodarstvu, proizvedeno biogorivo pa se ne sme prodati na trgu.
Pri naložbah v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmetijskim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev lastne porabe.
Če naložbo izvede več upravičencev z namenom pokrivanja lastnih potreb po biogorivu in energiji, je letna povprečna letna poraba enaka povprečni letni porabi vseh upravičencev.
Naložbe v infrastrukturo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni.
Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice.
Države članice določijo prage za največje deleže žit in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije iz biomase, vključno z biogorivi, za posamezne vrste obratov. Pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije, vključno s členom 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške za neproizvodne naložbe v zvezi s cilji iz odstavka 3(d);
v primeru namakanja stroške, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
načrt upravljanja povodij, kot ga zahteva člen 13 Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), se priglasi Komisiji za celotno območje, na katerem bo potekala naložba, in za vsa druga območja, na okolja katerih bi naložba lahko vplivala. Ukrepi, ki veljajo v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in zadevajo kmetijski sektor, morajo biti določeni v zadevnem programu ukrepov. Vodni števci za merjenje porabe vode morajo biti nameščeni na ravni podprte naložbe ali pa jih je treba namestiti v okviru naložbe;
z naložbo se količina porabljene vode zmanjša za najmanj 25 %.
Vendar v povezavi s točko (f) naložbe, ki vplivajo na podtalnico ali površinsko vodo, katerih status je bil v zadevnem načrtu upravljanja povodij iz razlogov, povezanih s količino vode, opredeljen kot manj kot dober, in naložbe, katerih posledica je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na podtalnico ali površinsko vodo, niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.
Pogoji iz zgornje točke (f)(i) in (ii) se ne uporabljajo za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda;
v primeru naložb, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred pojavom navedenih dogodkov;
v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, so upravičeni stroški lahko stroški posebnih preventivnih ukrepov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Pomoč se ne dodeli za:
nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
zasaditev letnih rastlin;
dela v zvezi z odvodnjavanjem;
naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
nakup živali, z izjemo pomoči, dodeljene za naložbe v skladu z odstavkom 3(e).
Intenzivnost pomoči je omejena na:
75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;
75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;
50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;
40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.
Stopnje, določene v odstavku 12, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 % za:
mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč;
kolektivne naložbe, kot so na primer skladišča, ki jih uporablja skupina kmetov, ali objekti in naprave za pripravo kmetijskih proizvodov pred trženjem, in integrirane projekte, ki vključujejo več ukrepov iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tistimi, ki so povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev;
naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami;
dejavnosti, ki se podpirajo v okviru evropskega partnerstva za inovacije (EIP), na primer naložba v nov hlev, ki omogoča preizkušanje nove prakse za uhlevitev živali, ki jo je razvila operativna skupina, v kateri sodelujejo kmetje, znanstveniki in nevladne organizacije za dobrobit živali;
naložbe za izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, kot je določeno v odstavku 3(b); v tem primeru se povečana stopnja iz tega odstavka uporablja le za dodatne stroške, ki so potrebni za preseganje ravni veljavnih standardov Unije in ki ne povzročijo povečanja proizvodne zmogljivosti.
Največja intenzivnost pomoči za naložbe v zvezi s preventivnimi ukrepi iz odstavka 3(e) ne presega 80 %. Vendar se lahko poveča na do 100 %, če naložbo skupaj opravi več upravičencev.
Člen 15
Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč
Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz poglavja I ter se dodeli za in omeji na stroške pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda, in sicer za do 100 % dejanskih nastalih stroškov.
Člen 16
Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij
Sklicevanje na javni interes, da se utemelji dodeljevanje pomoči iz tega člena, se opredeli v ustreznih določbah zadevne države članice.
Za namene tega odstavka se za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
Člen 17
Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z odhodki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni odhodki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali odhodki na podlagi točk (a) in (b);
nakup ali razvoj računalniške programske opreme ter nakupi patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Intenzivnost pomoči ne presega:
75 % zneska upravičenih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;
75 % zneska upravičenih stroškov na manjših egejskih otokih;
50 % zneska upravičenih stroškov v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju 2007–2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;
40 % zneska upravičenih stroškov v drugih regijah.
Stopnje iz odstavka 9, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 % za operacije:
povezane z združitvijo organizacij proizvajalcev ali
ki se podpirajo v okviru programa za podjetništvo in inovativnost.
Člen 18
Pomoč za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij
Opredelitev malih kmetij, ki jo določijo države članice, je tista opredelitev, ki je vključena v ustrezne programe razvoja podeželja in ki jo je odobrila Komisija.
Države članice določijo zgornje in spodnje mejne vrednosti za dostop mladih kmetov do pomoči za zagon in za razvoj malih kmetij v smislu proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, merjenega kot standardni rezultat, kot je opredeljen v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 ( 13 ), ali enakovredna vrednost. Spodnji prag za dostop do pomoči za zagon za mlade kmete mora biti višji od zgornjega praga za dostop do pomoči za razvoj malih kmetij.
Pomoč je omejena na mikro in mala podjetja.
Poslovni načrt opisuje vsaj:
v primeru pomoči za zagon za mlade kmete:
začetno stanje kmetijskega gospodarstva;
mejnike in cilje za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva;
podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje in svetovanje, vključno z ukrepi v zvezi z okoljsko trajnostnostjo in učinkovito rabo virov;
v primeru pomoči za zagon za razvoj malih kmetij:
začetno stanje kmetijskega gospodarstva;
podrobnosti o ukrepih, ki bi lahko zagotovili podporo doseganju ekonomske sposobnosti preživetja, kot so naložbe, usposabljanje in svetovanje, vključno z ukrepi v zvezi z okoljsko trajnostnostjo in učinkovito rabo virov.
V zvezi z mladimi kmeti je pogoj za zadnji obrok pomoči pravilno izvajanje poslovnega načrta iz odstavka 4(a).
Znesek pomoči za posamezno malo kmetijo je omejen na 15 000 EUR.
Člen 19
Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju
Pomoč se ne dodeli:
organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;
kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;
skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1)(c) in (3) ter členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
Če se prostori kupijo, so upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.
Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje navedenega poslovnega načrta.
Pomoč se postopno znižuje.
Člen 20
Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti
Naslednje vrste pomoči proizvajalcem kmetijskih proizvodov so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe:
pomoč za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov od 2 do 6 tega člena in iz poglavja I;
pomoč za kritje stroškov za obvezne nadzorne ukrepe v zvezi s shemami kakovosti, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali so bili sprejeti v njegovem imenu, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 4, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I;
pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I.
Pomoč iz odstavka 1 se dodeli v zvezi z naslednjimi shemami kakovosti:
sheme kakovosti, vzpostavljene na podlagi naslednjih uredb in določb:
oddelka 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013, kar zadeva vino;
Uredbe (EU) št. 1151/2012;
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( 14 );
Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 );
Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );
sheme kakovosti za kmetijske proizvode, vključno s shemami certificiranja kmetij, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:
poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:
shema kakovosti mora biti dostopna vsem proizvajalcem;
shema kakovosti mora vključevati zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer morajo skladnost s temi specifikacijami preveriti javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;
shema kakovosti mora biti pregledna in mora zagotavljati popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;
prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila ( 17 ).
Pomoč iz odstavka 1(b) in (c) se izplača subjektu, odgovornemu za nadzorne ukrepe, ponudniku raziskav ali ponudniku svetovalnih storitev.
Člen 21
Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja
Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov kmetij in obiske kmetij.
Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;
stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;
stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja med odsotnostjo udeležencev;
v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.
Pomoč iz odstavkov 3(a) in (c) se izplača izvajalcu dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
Dejavnosti iz odstavka 2 lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.
Če dejavnosti iz odstavka 2 zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.
Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti iz odstavka 2.
V primeru predstavitvenih projektov iz odstavka 3(d) je najvišji znesek pomoči omejen na 100 000 EUR prek treh obračunskih let.
Člen 22
Pomoč za storitve svetovanja
Storitev svetovanja je povezana z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in obsega vsaj enega od naslednjih elementov:
obveznosti, ki izhajajo iz ene ali več predpisanih zahtev ravnanja ali standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013;
po potrebi kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter vzdrževanje kmetijske površine iz člena 4(1)(c) navedene uredbe;
ukrepe, katerih cilj so modernizacija, večanje konkurenčnosti, sektorsko vključevanje, inovacije, tržna naravnanost in spodbujanje podjetništva;
zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES;
zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ), zlasti za skladnost s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot je določeno v členu 14 Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 );
po potrebi standarde varstva pri delu ali standarde varstva v zvezi s kmetijo;
posebno svetovanje kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo, vključno s svetovanjem o ekonomski in okoljski trajnostnosti.
Storitve svetovanja lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.
Ponudnik storitev svetovanja pri svetovanju upošteva obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Kadar storitve svetovanja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.
Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije je omejen na stroške zagotavljanja storitev svetovanja.
Člen 23
Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu
Pomoč se izplača ponudniku storitve nadomeščanja.
Storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu lahko opravljajo skupine in organizacije proizvajalcev, ne glede na njihovo velikost. V tem primeru članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.
Člen 24
Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode
Pomoč krije stroške:
organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;
publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
Vendar se ta omejitev ne uporablja za navedbe o poreklu kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo:
sheme kakovosti iz člena 20(2)(a), če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c), če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav iz odstavka 2(a) ter udeležbo na njih:
stroške udeležbe;
potne stroške in stroške prevoza živali;
stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;
najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;
simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije iz odstavka 2(b), katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:
stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o:
shemah kakovosti iz člena 20(2), odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav;
generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi.
Pomoč se dodeli:
v naravi ali
na podlagi vračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec.
Kadar se pomoč dodeli v naravi, pomoč ne vključuje neposrednih plačil upravičencem, temveč se izplača ponudniku spodbujevalnih ukrepov.
Spodbujevalne ukrepe lahko izvajajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.
Pomoč za simbolične nagrade iz odstavka 4(e) se izplača ponudniku spodbujevalnih ukrepov le, če je bila nagrada dejansko dodeljena in je bil predložen dokaz o tem.
Kadar spodbujevalni ukrep izvajajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v teh skupinah ali organizacijah ni pogoj za udeležbo, vsak prispevek v smislu upravnih stroškov skupine ali organizacije pa je omejen na stroške izvajanja spodbujevalnih ukrepov.
Člen 25
Pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami
Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, izpolnjuje naslednje pogoje:
pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
obstaja neposredna vzročna zveza med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.
Navedena škoda vključuje naslednje:
izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisan v odstavku 6;
materialno škodo, kot je opisana v odstavku 7.
Izpad dohodka se izračuna tako, da se:
količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,
odšteje od
povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.
Ta razlika se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.
Navedeni znesek se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Navedeni znesek se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Za izračun kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.
Ne sme presegati stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti zaradi nesreče, to je razlike med vrednostjo sredstva tik pred in tik po slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Kadar se zmanjšanje dohodka upravičenca iz odstavka 6 izračuna na ravni posameznega pridelka ali živine, se upošteva samo materialno škodo v zvezi z navedenim pridelkom ali živino.
Intenzivnost pomoči se na območjih z naravnimi omejitvami lahko poveča na 90 %.
Člen 26
Pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah
Pomoč se izplača samo:
v zvezi z boleznimi živali ali škodljivimi organizmi na rastlinah, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, ki so določena v zakonih ali drugih predpisih, in
kot del:
javnega programa na ravni Unije, nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, nadzor ali izkoreninjenje zadevne bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ali
izrednega ukrepa, ki ga je sprejel pristojni organ, ali
ukrepov za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja škodljivih organizmov na rastlinah, ki se izvedejo v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES.
Program in ukrepi iz točke (b) vključujejo opis zadevnih ukrepov preprečevanja, nadzora ali izkoreninjenja.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.
V zvezi z ukrepi preprečevanja pomoč krije naslednje upravičene stroške:
zdravstvene preglede;
analize, vključno z in vitro diagnostiko;
testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja, vključno s testiranji na TSE in BSE;
nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;
preventivni zakol ali izločitev živali ali uničenje živalskih proizvodov in rastlin ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.
V zvezi z ukrepi obvladovanja in izkoreninjenja pomoč krije naslednje upravičene stroške:
testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja v primerih bolezni živali, vključno s testiranji na TSE in BSE;
nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali in fitofarmacevtskih sredstev;
zakol ali izločitev in uničenje živali ter uničenje z njimi povezanih proizvodov ali uničenje rastlin, vključno s tistimi, ki odmrejo ali so uničene kot posledica vakcinacije ali drugih ukrepov, ki jih predpišejo pristojni organi, ter čiščenje in dezinfekcija poslopij in opreme.
V primeru pomoči za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah se nadomestilo izračuna le na podlagi:
tržne vrednosti živali, ki so bile zaklane ali izločene ali so poginile, ali z njimi povezanih proizvodov ali rastlin, ki so bile uničene:
zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;
v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2(b).
Tržna vrednost se določi na podlagi vrednosti živali, proizvodov in rastlin tik pred pojavom kakršnega koli suma ali potrditvijo bolezni živali ali prisotnosti škodljivega organizma na rastlinah;
izpad dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi sestoja ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarjenja, ki so bile uvedene v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2(b).
Navedeni znesek se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali neposredno zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, in bi upravičencu nastali tudi v drugačnih okoliščinah.
Pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah je omejena na stroške in škodo, nastale zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, za katere je pristojni organ:
uradno potrdil izbruh v primeru bolezni živali ali
uradno potrdil njihovo navzočnost v primeru škodljivih organizmov na rastlinah.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz naslednjih odstavkov dodeli neposredno upravičencu na osnovi povračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec:
odstavkov 7(d) in 8(b) v primeru bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter
odstavkov 7(e) in 8(c) v primeru škodljivih organizmov na rastlinah ter za čiščenje in dezinfekcijo poslopij in opreme.
Člen 27
Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali
V nadaljevanju navedena pomoč živinorejcem, ki delujejo v živinorejskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 in 3 tega člena in iz poglavja I:
pomoč v višini do 100 % upravnih stroškov za uvedbo in vodenje rodovniških knjig;
pomoč v višini do 70 % stroškov testov za ugotavljanje genske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;
pomoč v višini do 100 % stroškov za odstranitev poginulih živali in 75 % stroškov za uničenje takšnih poginulih živali ali pomoč do enakovredne intenzivnosti pomoči za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali;
pomoč v višini do 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, določenimi za financiranje uničenja takšnih poginulih živali, pod pogojem, da so takšne pristojbine ali prispevki omejeni na sektor mesa in neposredno naloženi sektorju mesa;
pomoč v višini 100 % za stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, če velja obveznost izvajanja testiranja zadevnih poginulih živali na TSE ali v primeru izbruha bolezni živali iz člena 26(4).
Pomoč za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, iz odstavka 1(c) tega člena izpolnjuje pogoje iz člena 28(2).
Da se olajša upravljanje pomoči iz odstavka 1(c), (d) in (e), se pomoč lahko izplača gospodarskim subjektom ali organom, ki:
si sledijo po podjetju, dejavnem v živinorejskem sektorju, in
opravljajo storitve v zvezi z odstranitvijo in uničenjem poginulih živali.
Člen 28
Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
Pomoč:
ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;
ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;
ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.
Zavarovanje je namenjeno kritju izgub zaradi katerega koli od naslednjih dejavnikov:
naravnih nesreč;
slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;
bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;
zaščitenih živali.
Zavarovanje:
krije le stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 3;
ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.
ODDELEK 2
Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
Člen 29
Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih
Pomoč krije naslednje upravičene stroške ohranjanja kulturne in naravne dediščine:
stroški naložbe v opredmetena sredstva;
investicijska dela.
ODDELEK 3
Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju
Člen 30
Pomoč za odpravo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju
Pomoč, dodeljena v skladu s tem členom, izpolnjuje naslednje pogoje:
pristojni organ države članice je uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo ter
obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki je nastala podjetju.
Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.
Pomoč se plača v štirih letih po navedenem datumu.
Navedena škoda lahko vključuje naslednje:
materialno škodo na sredstvih, kot so stavbe, oprema, stroji, stalež ali proizvodna sredstva;
izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in sredstev za kmetijsko proizvodnjo.
Škoda se izračuna na ravni posameznega upravičenca.
Izpad dohodka se izračuna tako, da se:
količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,
odšteje od
povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.
Navedeni znesek se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Navedeni znesek se zmanjša za stroške, ki niso nastali zaradi naravne nesreče.
Za izračun letne kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.
ODDELEK 4
Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju
Člen 31
Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju
Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na spletu objavijo naslednje informacije:
da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;
namen projekta, ki prejema pomoč;
približen datum objave pričakovanih rezultatov projekta, ki prejema pomoč;
spletno mesto, na katerem bodo objavljeni pričakovani rezultati projekta, ki prejema pomoč;
navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem kmetijskem ali gozdarskem sektorju ali podsektorju.
Pomoč ne vključuje plačil podjetjem, dejavnim v kmetijskem sektorju, na podlagi cen kmetijskih proizvodov.
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v raziskovalnem projektu;
stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;
stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;
stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;
dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.
ODDELEK 5
Pomoč za gozdarstvo
Člen 32
Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja lahko krije naložbene dejavnosti.
Pomoč za pogozdovanje zemljišč v lasti javnih organov ali za hitro rastoča drevesa krije le stroške vzpostavitve.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je dodeljena v obliki finančnih instrumentov.
Upravičeni so naslednji stroški vzpostavitve:
stroški sadik in razmnoževalnega materiala;
stroški nasada in stroški, ki so neposredno povezani z nasadom;
stroški drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;
stroški potrebnega ponovnega sajenja v prvem letu pogozdovanja.
Pomoč se ne dodeli za sajenje naslednjih dreves:
panjevcev s hitro obhodnjo;
božičnih drevesc ali
hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije.
Člen 33
Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme lahko krije naložbene dejavnosti.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov ne nastanejo izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
Upravičeni so lahko naslednji stroški za vzpostavitev, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema:
stroški sajenja dreves, vključno s stroški sadik in razmnoževalnega materiala, sajenjem, shranjevanjem in obdelavo sadik s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in sredstvi za preprečevanje;
stroški preoblikovanja obstoječih gozdov ali gozdnih površin, vključno s sekanjem dreves, redčenjem in obrezovanjem ter zaščito pred pašnimi živalmi;
drugi stroški, ki so neposredno povezani z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, kot so stroški študij izvedljivosti, načrta za vzpostavitev, raziskav stanja tal ter priprave in zaščite tal;
stroški namakanja in zaščitnih objektov v silvopastoralnih, tj. pašnih sistemih;
stroški nujne obdelave, povezane z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, vključno z namakanjem in sečnjo;
stroški ponovnega sajenja v prvem letu po vzpostavitvi, regeneraciji ali obnovi kmetijsko-gozdarskega sistema.
Upravičeni stroški vzdrževanja se lahko navezujejo na že vzpostavljene pasove dreves, odstranjevanje plevela, obrezovanje in redčenje ter zaščitne ukrepe in naložbe, kot so postavitev ograj ali posamičnih zaščitnih tulcev.
►M2 Države članice določijo najmanjše in največje število dreves na hektar, pri čemer upoštevajo naslednje: ◄
lokalne pedoklimatske in okoljske pogoje;
gozdne vrste in
potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.
Člen 34
Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah in katastrofalnih dogodkov
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
vzpostavitev zaščitne infrastrukture;
lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč, vključno z uporabo pašne živine;
ustanovitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivih organizmov na rastlinah in bolezni ter opremo za obveščanje;
obnovitev potenciala gozdov, ki so bili poškodovani v požarih, naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmerah, zaradi škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.
V primeru obnove potenciala gozdov iz odstavka 5(d) pristojni organi zadevne države članice za dodelitev pomoči uradno potrdijo, da:
se je zgodil požar, naravna nesreča, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo, druge slabe vremenske razmere, napad škodljivih organizmov na rastlinah, katastrofalni dogodek ali dogodek, povezan s podnebnimi spremembami, ter
da je bilo zaradi dogodka iz točke (a) tega odstavka, vključno z ukrepi za izkoreninjenje ali preprečitev širjenja škodljivega organizma na rastlinah, sprejetimi v skladu z Direktivo 2000/29/ES, uničenih vsaj 20 % zadevnega potenciala gozdov.
Seznam vrst škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo napad škodljivih organizmov na rastlinah, se navede v programu razvoja podeželja zadevne države članice.
Za upravičence nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice, je pogoj za pomoč predstavitev zadevnih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, kakor je bilo opredeljeno na Drugi ministrski konferenci o zaščiti gozdov v Evropi leta 1993, na kateri so bili podrobno določeni cilji preprečevanja.
Stroški, ki ne spadajo med stroške iz odstavka 5 in so povezani s posebnostmi gozdarskega sektorja, se lahko štejejo za upravičene.
Pomoč, dodeljena za upravičene stroške iz odstavka 5(d), in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije ali zavarovalnih polic za iste upravičene stroške, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.
Člen 35
Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Člen 36
Pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Do pomoči so upravičena naslednje gozdne površine:
gozdna območja Natura 2000 v skladu s členom 3 Direktive 92/43/EGS in členom 3 Direktive 2009/147/ES;
značilnosti krajine, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; navedena območja ne presegajo 5 % območij, ki so vključena v omrežje Natura 2000 in jih pokriva ozemlje, na katerem se uporablja zadevni program razvoja podeželja.
Navedeni zneski se v izjemnih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.
Države članice od pomoči odštejejo znesek pomoči, ki je potreben, da se izključi dvojno financiranje praks iz člena 29 Uredbe (EU) št. 1307/2013.
Člen 37
Pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Obveznosti se prevzamejo za obdobje od pet do sedem let. Vendar lahko države članice za posebne vrste obveznosti določijo daljše obdobje, če je to potrebno in ustrezno utemeljeno.
Po potrebi lahko pomoč krije transakcijske stroške v vrednosti največ 20 % pomoči.
V ustrezno utemeljenih primerih za dejavnosti v zvezi z ohranjanjem okolja se pomoč za obveznosti do odpovedi tržni uporabi dreves in gozdov lahko dodeli kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto, izračunano na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka.
Navedeni najvišji znesek se v izjemnih primerih lahko poveča ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.
Člen 38
Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju
Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov gozdov ali obiske gozdov.
Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
Pomoč za predstavitvene projekte, ki jo sofinancira EKSRP ali je dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k taki pomoči in ki se zagotovi v obliki finančnih instrumentov, lahko krije upravičene stroške, ki ne spadajo med stroške iz odstavka 3(b), če so ti stroški v celoti upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 in če je ta pomoč enaka zadevnemu ukrepu, vključenemu v program za razvoj podeželja, ki je odobren v okviru navedene uredbe.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;
v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
Člen 39
Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju
Svetovanje lahko zajema tudi vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo gozdarskih gospodarstev.
Ponudnik storitev svetovanja zagotovi zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področju, v zvezi s katerim svetuje.
Pomoč, ki jo sofinancira EKSRP ali je dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k taki sofinancirani pomoči, se lahko izplača organu upravljanja iz točke (a) člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.
Člen 40
Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
Pomoč krije naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdov, vključno z:
dostopom do gozdnih zemljišč;
komasacijo in izboljšanjem zemljišč;
oskrbo z energijo in vodo.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih instrumentov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Za naložbe, ki izboljšujejo kratko- ali dolgoročni gospodarski potencial gozdov, je intenzivnost pomoči omejena na:
75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;
75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;
50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;
40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.
Člen 41
Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnostnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih dokumentov.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, veljajo naslednji pogoji:
naložbe v infrastrukturo za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni;
naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice;
pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije, vključno s členom 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES.
Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:
75 % zneska upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;
75 % zneska upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih;
50 % zneska upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, v katerih je bil BDP na prebivalca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 manjši od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, vendar je njihov BDP na prebivalca večji od 75 % povprečnega BDP v EU-27;
40 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.
Člen 42
Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
”ohranjanje in situ” pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacijskih vrst v njihovem naravnem okolju;
”ohranjanje na gozdarskih gospodarstvih” pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni gozdarskega gospodarstva;
”ohranjanje ex situ” pomeni ohranjanje genskega materiala za gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;
”zbirka ex situ” pomeni zbirko genskega materiala za gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.
Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:
usmerjeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na gozdnih posestvih, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;
usklajeni ukrepi: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;
spremljevalni ukrepi: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.
Člen 43
Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč
Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz odstavkov iz poglavja I, ter se dodeli:
zasebnim lastnikom gozdov, ki so MSP, ter
za in samo za pravne in upravne stroške, vključno z stroški geodetskih pregledov, ter
do 100 % dejanskih nastalih stroškov.
ODDELEK 6
Pomoč MSP na podeželju, sofinancirana v okviru EKSRP ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom
Člen 44
Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.
►M2 Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške: ◄
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi, kadar na podlagi njihovih rezultatov niso nastali izdatki na podlagi točk (a) in (b);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.
Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:
v najbolj oddaljenih regijah:
80 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša 45 % povprečja EU-27 ali manj;
65 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 45 % in vključno 60 % povprečja EU-27;
55 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 60 % in vključno 75 % povprečja EU-27;
45 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih najbolj oddaljenih regijah;
v manj razvitih regijah:
60 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša 45 % povprečja EU-27 ali manj;
45 % zneska upravičenih stroškov naložb v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša med 45 % in vključno 60 % povprečja EU-27;
35 % zneska upravičenih stroškov za naložbe v regijah, v katerih BDP na prebivalca znaša več kot 60 % povprečja EU-27;
na območjih ”c”:
25 % zneska upravičenih stroškov naložb na redko poseljenih območjih in regijah NUTS 3 ali delih regij NUTS 3, ki mejijo na državo, ki ni v Evropskem gospodarskem prostoru ali Evropskem združenju za prosto trgovino;
20 % zneska upravičenih stroškov naložb na območjih ”c”, ki niso predhodno opredeljena;
na nekdanjih območjih ”a” se lahko intenzivnost pomoči v obdobju od 1. julija 2014 do 31. decembra 2017 poveča za do 5 odstotnih točk;
kadar območje ”c” meji na območje ”a”, se največja dovoljena intenzivnost pomoči na območjih NUTS 3 ali delih območij NUTS 3 znotraj navedenih območij ”c”, ki mejijo na območje ”a”, lahko poveča, kolikor je treba, da razlika v intenzivnosti pomoči med območjema ne presega 15 odstotnih točk;
10 % zneska upravičenih stroškov naložb v drugih regijah.
Člen 45
Pomoč za zagon podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč se dodeli naslednjim kategorijam upravičencev:
kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva na podeželju za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti;
mikro in malim podjetjem na podeželju in
fizičnim osebam na podeželju.
Poslovni načrt opisuje vsaj naslednje:
začetni gospodarski položaj upravičenca;
mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti upravičenca;
podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti upravičenca, kot so podrobnosti o naložbah, usposabljanju in svetovanju.
Obdobje trajanja poslovnega načrta je največ pet let.
Obroki se lahko postopno manjšajo.
Pogoj za izplačilo zadnjega obroka je pravilno izvajanje poslovnega načrta iz odstavka 6.
Člen 46
Pomoč za storitve svetovanja MSP na podeželju
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Člen 47
Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v korist MSP na podeželju
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.
Pomoč za predstavitvene projekte, ki se zagotovi v obliki finančnih instrumentov, lahko krije upravičene stroške, ki ne spadajo med stroške iz točke (b) odstavka 4, če so stroški v celoti upravičeni v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013.
Pomoč krije naslednje upravičene stroške:
stroške organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja;
v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:
gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);
pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.
Navedena pomoč se izplača ponudniku dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih nalog.
Intenzivnost pomoči je omejena na naslednje:
60 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij;
70 % upravičenih stroškov v primeru mikro in malih podjetij.
Člen 48
Pomoč za novo sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč se dodeli za novo sodelovanje v eni od naslednjih vrst shem kakovosti:
shemah kakovosti za bombaž in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012;
shemah kakovosti za bombaž ali živila, vključno s shemami certificiranja, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:
poseben značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:
shema je namenjena vsem proizvajalcem;
shema vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;
shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;
prostovoljnih shemah certificiranja za živila, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila.
Če se je začetno sodelovanje v shemi kakovosti začelo pred vložitvijo vloge za podporo, se obdobje, ki zdaj traja največ pet let, skrajša za število let, ki so pretekla med začetnim sodelovanjem in časom, ko je bila vložena vloga za podporo.
Člen 49
Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti
Pomoč:
se dodeli v okviru programa razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe:
kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP, ali
kot dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);
in
je enaka zadevnemu ukrepu za razvoj podeželja, predvidenem v programu razvoja podeželja iz točke (a).
Pomoč krije stroške za ukrepe, ki imajo naslednje značilnosti:
oblikovani so za spodbujanje potrošnikov k nakupu živil ali bombaža, vključenih v shemo kakovosti iz člena 48(4) te uredbe;
usmerjajo pozornost na posebne lastnosti ali prednosti živila ali bombaža, povezane z zadevno shemo kakovosti, predvsem na kakovost, posebne metode proizvodnje, visoke standarde glede dobrobiti živali in spoštovanje okolja.
POGLAVJE IV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 50
Razveljavitev
Člen 51
Prehodne določbe
Z odstopanjem od prvega pododstavka so ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe sheme pomoči, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 1305/2013 in so sofinancirane v okviru EKSRP ali dodeljene kot dodatno nacionalno financiranje k takim sofinanciranim ukrepom, še naprej izvzete do konca programskega obdobja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in njenimi izvedbenimi pravili.
Člen 52
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati 1. julija 2014.
Uporablja se do 31. decembra 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
OPREDELITEV MIKRO, MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ
Člen 1
Podjetje
Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
Člen 2
Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja
Člen 3
Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov
Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25-odstotni prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:
javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi („poslovni angeli“>), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;
univerze ali neprofitni raziskovalni centri;
institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;
avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom, manjšim od 10 milijonov EUR, in z manj kot 5 000 prebivalci.
„Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno od naslednjih razmerij:
podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;
podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v navedenem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 2.
Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli tovrstno razmerje prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.
„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod ustreznim trgom.
Člen 4
Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančnih zneskov in referenčnih obdobij
Člen 5
Število zaposlenih
Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo honorarno zaposlenih ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež delovnih enot na leto. Osebje podjetja sestavljajo:
zaposleni;
osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;
lastniki-upravljavci;
partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.
Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.
Člen 6
Določitev podatkov o podjetju
Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje)
Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek. Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, kadar podatki niso bili že vključeni v zaključne račune s konsolidacijo.
Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo istega odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja navedenega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.
PRILOGA II
INFORMACIJE O DRŽAVNI POMOČI, IZVZETI V SKLADU S TO UREDBO
kot je določeno v členu 9(1)
(Besedilo velja za EGP ( 22 ))
DEL I
Referenčna oznaka pomoči |
(izpolni Komisija) |
|||
Država članica |
… |
|||
Referenčna oznaka države članice |
… |
|||
Regija |
ime regije ( NUTS (1) ) … … |
status regionalne pomoči (2) … … |
||
Organ, ki dodeli pomoč |
naziv |
… |
||
poštni naslov spletni naslov |
… … |
|||
Naziv ukrepa pomoči |
… |
|||
Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo) |
… … … |
|||
Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči |
… |
|||
Vrsta ukrepa |
☐ shema |
|
||
☐ ad hoc pomoč |
naziv upravičenca in skupina (3), ki ji pripada … |
|||
Sprememba obstoječe sheme pomoči ali ad hoc pomoči |
|
referenčna oznaka pomoči, ki jo dodeli Komisija |
||
☐ podaljšanje |
… |
|||
☐ sprememba |
… |
|||
Trajanje (4) |
☐ shema |
od dd.mm.llll do dd.mm.llll |
||
Datum dodelitve |
☐ ad hoc pomoč |
dd.mm.llll |
||
Zadevni gospodarski sektor(ji): |
navedite na ravni skupine NACE (5) |
… … … |
||
Vrsta upravičenca |
☐ MSP |
|
||
☐ velika podjetja |
||||
Proračun |
|
|||
☐ shema: skupni znesek (6) |
v nacionalni valuti …(celotni zneski) … |
|||
☐ ad hoc pomoč: skupni znesek (7) |
v nacionalni valuti …(celotni zneski) … |
|||
za jamstva (8) |
v nacionalni valuti …(celotni zneski) … |
|||
Instrument pomoči |
☐ neposredna nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere |
|||
☐ subvencionirane storitve |
||||
☐ posojilo/vračljivi predujmi |
||||
☐ jamstvo (s sklicem na sklep Komisije, kadar je primerno (9) ) |
||||
☐ davčna ugodnost ali davčna oprostitev |
||||
☐ drugo (navedite) … Navedite, v katero spodaj navedeno širšo kategorijo bi najbolj spadal v smislu učinka/funkcije: ☐ nepovratna sredstva ☐ posojilo ☐ jamstvo ☐ davčna ugodnost |
||||
Če se sofinancira iz sklada EU |
naziv sklada EU: … … |
znesek financiranja (na sklad EU) … |
v nacionalni valuti … (celotni zneski) … |
|
Druge informacije |
|
|||
(1)
NUTS – Nomenklatura statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.
(2)
Člen 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (status „A“), člen 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (status „C“), območja, ki ne prejemajo pomoči, tj. območja, ki niso upravičena do regionalne pomoči (status „N“).
(3)
V pravilih o konkurenci iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in za namene te uredbe je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja. Sodišče je odločilo, da bi bilo treba subjekte, ki jih (na pravni ali dejanski podlagi) nadzira isti subjekt, obravnavati kot eno samo podjetje.
(4)
Obdobje, v katerem se organ, ki dodeli pomoč, lahko zaveže, da bo dodelil pomoč.
(5)
NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji. Sektor je običajno določen na ravni skupine.
(6)
V primeru sheme pomoči: navedite skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme ali znesek ocenjenih davčnih izgub za njeno celotno trajanje za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema zajema.
(7)
V primeru dodelitve ad hoc pomoči: navedite skupni znesek pomoči ali davčnih izgub.
(8)
Za jamstva navedite (največji) znesek posojil z jamstvi.
(9)
Sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v skladu s členom 5(2)(c)(ii) te uredbe, kadar je primerno. |
DEL II
Navedite, na podlagi katerih določb te uredbe se izvaja pomoč.
Primarni cilji (1) |
Najvišja intenzivnost pomoči v % |
Največji znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski) |
☐ Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (člen 14) |
|
|
☐ Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (člen 15) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (člen 16) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (člen 17) |
|
|
☐ Pomoč za zagon za mlade kmete in razvoj malih kmetij (člen 18) |
|
|
☐ Pomoč za zagon za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (člen 19) |
|
|
☐ Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti (člen 20) |
|
|
☐ Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v kmetijskem sektorju (člen 21) |
|
|
☐ Pomoč za storitve svetovanja v kmetijskem sektorju (člen 22) |
|
|
☐ Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu (člen 23) |
|
|
☐ Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (člen 24) |
|
|
☐ Pomoč za nadomestilo škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 25) |
|
|
☐ Pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter pomoč za odpravo škode zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah (člen 26) |
|
|
|
|
|
☐ Pomoč za živinorejski sektor (člen 27(1)(a) ali (b)) |
|
|
☐ Pomoč za odstranitev poginulih živali (člen 27(1)(c), (d) ali (e)) |
|
|
☐ Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (člen 28) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (člen 29) |
|
|
☐ Pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju (člen 30) |
|
|
Vrste naravnih nesreč |
☐ potres ☐ snežni plaz ☐ zemeljski plaz ☐ poplava ☐ tornado ☐ hurikan ☐ izbruh vulkana ☐ požar v naravi |
|
Datum pojava naravne nesreče |
Od dd.mm.llll do dd.mm.llll |
|
☐ Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem sektorju (člen 31) |
|
|
☐ Pomoč za raziskave in razvoj v gozdarskem sektorju (člen 31) |
|
|
☐ Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja (člen 32) |
|
|
☐ Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme (člen 33) |
|
|
☐ Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov na rastlinah in katastrofalnih dogodkov (člen 34) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 35) |
|
|
☐ Pomoč za omejitve v zvezi z gozdnimi območji Natura 2000 (člen 36) |
|
|
☐ Pomoč za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (člen 37) |
|
|
☐ Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v gozdarskem sektorju (člen 38) |
|
|
☐ Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju (člen 39) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo in prilagajanjem gozdarskega sektorja (člen 40) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (člen 41) |
|
|
☐ Pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu (člen 42) |
|
|
☐ Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč (člen 43) |
|
|
☐ Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ali proizvodnjo bombaža (člen 44) |
|
|
☐ Pomoč za zagon podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju (člen 45) |
|
|
☐ Pomoč za storitve svetovanja MSP na podeželju (člen 46) |
|
|
☐ Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja v korist MSP na podeželju (člen 47) |
|
|
☐ Pomoč za novo sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž ali živila (člen 48) |
|
|
☐ Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti (člen 49) |
|
|
(1)
Če je mogočih več ciljev, navedite vse cilje. |
PRILOGA III
Določbe v zvezi z objavo informacij v skladu s členom 9(2)
Države članice vzpostavijo celovita spletišča za državne pomoči, na katerih so informacije iz člena 9(2) objavljene tako, da je mogoče enostavno dostopati do navedenih informacij Informacije morajo biti na voljo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML Dostop do spletišča za državne pomoči je omogočen vsem deležnikom brez omejitev Za dostop do spletišča za državne pomoči se ne zahteva predhodna registracija uporabnika
Objavijo se naslednje informacije o dodelitvah individualne pomoči iz člena 9(2)(c):
sklic na identifikacijsko številko pomoči ( 23 );
naziv upravičenca;
vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na dan dodelitve pomoči;
regija, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II ( 24 ));
sektor dejavnosti na ravni skupine NACE ( 25 );
element pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti ( 26 );
instrument pomoči ( 27 ) (nepovratna sredstva/subvencionirana obrestna mera, posojilo/vračljivi predujem/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo (navedite));
datum dodelitve pomoči;
cilj pomoči ( 28 );
organ, ki dodeli pomoč.
( 1 ) Uredba (EU) št. 1379/2013 z dne 11. decembra 2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
( 2 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str 19).
( 3 ) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).
( 4 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 5 ) COM(2012) 595, 17.10.2012.
( 6 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
( 7 ) Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).
( 8 ) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
( 9 ) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
►M1 ( 10 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). ◄
( 11 ) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
( 12 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
( 13 ) Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).
( 14 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).
( 15 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).
( 16 ) Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
( 17 ) UL C 341, 16.12.2010, str. 5.
( 18 ) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
( 19 ) Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).
( 20 ) Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).
( 21 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).
( 22 ) Uporablja se samo za pomoč v zvezi z gozdarskim sektorjem in proizvodi, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi.
( 23 ) Kot jo dodeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(1) te uredbe.
( 24 ) NUTS – Nomenklatura statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.
( 25 ) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 z dne 24. marca 1993 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1) in njenim popravkom (UL L 159, 11.7.1995, str. 31).
( 26 ) Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.
( 27 ) Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni instrument.
( 28 ) Če ima pomoč več ciljev, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni cilj.