02014R0651 — SL — 01.08.2021 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 26.6.2014, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 156 |
1 |
20.6.2017 |
||
L 215 |
3 |
7.7.2020 |
||
L 89 |
1 |
16.3.2021 |
||
L 270 |
39 |
29.7.2021 |
popravljena z:
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 651/2014
z dne 17. junija 2014
o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe
(Besedilo velja za EGP)
KAZALO |
|
POGLAVJE I – |
Skupne določbe |
POGLAVJE II – |
Spremljanje |
POGLAVJE III – |
Posebne določbe za različne vrste pomoči |
Oddelek 1 – |
Regionalna pomoč |
Oddelek 2 – |
Pomoč za MSP |
Oddelek 2A — |
Pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje |
Oddelek 3 – |
Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP |
Oddelek 4 – |
Pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije |
Oddelek 5 – |
Pomoč za usposabljanje |
Oddelek 6 – |
Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce |
Oddelek 7 – |
Pomoč za varstvo okolja |
Oddelek 8 – |
Pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče |
Oddelek 9 – |
Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij |
Oddelek 10 – |
Pomoč za širokopasovno infrastrukturo |
Oddelek 11 – |
Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine |
Oddelek 12 – |
Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo |
Oddelek 13 – |
Pomoč za lokalno infrastrukturo |
Oddelek 14 – |
Pomoč za regionalna letališča |
Oddelek 15 – |
Pomoč za pristanišča |
Oddelek 16 — |
Pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU |
POGLAVJE IV – |
Končne določbe |
POGLAVJE I
Skupne določbe
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:
regionalno pomoč;
pomoč za MSP v obliki pomoči za naložbe, pomoči za tekoče poslovanje in pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP;
pomoč za varstvo okolja;
pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije;
pomoč za usposabljanje;
pomoč za zaposlovanje prikrajšanih in invalidnih delavcev;
pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče;
socialno pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij;
pomoč za širokopasovno infrastrukturo;
pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine;
pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;
pomoč za lokalno infrastrukturo;
pomoč za regionalna letališča;
pomoč za pristanišča;
pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in
pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU.
Ta uredba se ne uporablja za:
sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2, 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe ter pomoč, ki se izvaja v obliki finančnih produktov v skladu z oddelkom 16 navedenega poglavja, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Za pomoč v skladu z oddelkom 16 poglavja III te uredbe se pri oceni, ali povprečni letni proračun države članice za državno pomoč, povezan z določenim finančnim produktom, presega 150 milijonov EUR, upoštevajo samo prispevki države članice v oddelek jamstva EU za države članice iz točke (b) člena 9(1) Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki so namenjeni za ta finančni produkt. Komisija lahko odloči, da se ta uredba za katero koli od teh shem pomoči še naprej uporablja za daljše obdobje, potem ko preuči ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga država članica priglasi Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Če je Komisija uporabo te uredbe v zvezi s takimi shemami že podaljšala na več kot šest mesecev, se lahko države članice odločijo, da te sheme podaljšajo do konca obdobja uporabe te uredbe, če je zadevna država članica predložila poročilo o oceni v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija. Vendar se lahko regionalna pomoč, dodeljena na podlagi te uredbe, z odstopanjem podaljša do konca obdobja veljavnosti relevantnih kart regionalne pomoči;
vse spremembe shem iz člena 1(2)(a), razen preoblikovanja, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;
pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Ta uredba se ne uporablja za:
pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture v smislu Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen dejavnosti iz člena 1(1) Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 ( 3 );
pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja in pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU;
pomoč za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v naslednjih primerih:
kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;
kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU ( 4 );
vrste regionalne pomoči iz člena 13.
Če je podjetje dejavno v izključenih sektorjih iz točk (a), (b) ali (c) prvega pododstavka ter sektorjih, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če države članice na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovijo, da dejavnosti v izključenih sektorjih ne prejemajo pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo.
Ta uredba se ne uporablja za:
sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, ter shem pomoči, za katere veljajo člen 19b, oddelek 2a in oddelek 16 poglavja III;
ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a);
pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, shem zagonske pomoči, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, shem pomoči, za katere velja člen 19b, pomoči MSP na podlagi člena 56f in pomoči finančnim posrednikom na podlagi členov 16, 21, 22 in 39 ter oddelka 16 poglavja III, če podjetja v težavah niso obravnavana bolj ugodno od drugih podjetij. Vendar se ta uredba z odstopanjem uporablja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila podjetja v težavah, a so to postala v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:
ukrepe pomoči, pri katerih je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;
ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;
ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;
„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I;
„invalidni delavec“ pomeni vsako osebo, ki:
ima status invalidnega delavca v skladu z nacionalno zakonodajo; ali
ima dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi polno in učinkovito sodelovala v delovnem okolju na isti ravni kot drugi delavci;
„prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki:
v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve; ali
je stara od 15 do 24 let; ali
nima dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicne kvalifikacije (mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe 3) ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve; ali
je starejša od 50 let; ali
živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov; ali
dela v sektorju ali ima poklic v državi članici, kjer je neravnovesje med spoloma vsaj 25 % višje od povprečnega neravnovesja med spoloma v vseh gospodarskih sektorjih v zadevni državi članici, in spada v skupino, ki je zastopana v manjšem številu; ali
je član etnične manjšine v državi članici in ki hoče razvijati svoj lingvistični profil, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje, da poveča svoje možnosti dostopa do redne zaposlitve;
„prevoz“ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora;
„stroški prevoza“ pomeni stroške komercialnega prevoza, ki jih upravičenci dejansko plačajo za vožnjo, ki vključuje:
prevoznino, manipulativne stroške in stroške začasnega skladiščenja, če se ti stroški nanašajo na vožnjo;
stroške zavarovanja za tovor;
davke, dajatve ali prelevmane za tovor in, če je ustrezno, za nosilnost, tako na kraju porekla kot na namembnem kraju; in
stroške nadzora varnosti in zaščite, doplačila za povečanje stroškov goriva;
„oddaljene regije“ pomenijo najbolj oddaljene regije, Malto, Ciper, Ceuto in Melillo, otoke, ki so del ozemlja držav članic, in redko poseljena območja;
„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsako dejavnost, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja končnemu potrošniku, ki jo opravi primarni proizvajalec, se obravnava kot trženje, če poteka v ločenih, za to namenjenih prostorih;
„primarna kmetijska proizvodnja“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013;
„najbolj oddaljene regije“ pomeni regije iz člena 349 Pogodbe. V skladu s Sklepom Evropskega sveta 2010/718/EU je Saint-Barthélemy 1. januarja 2012 prenehal biti najbolj oddaljena regija. V skladu s Sklepom Evropskega sveta 2012/419/EU je 1. januarja 2014 Mayotte postal najbolj oddaljena regija;
„premog“ pomeni premog visoke, srednje in nizke kakovosti kategorije A in B v smislu sistema mednarodne kodifikacije za premog, ki jo je določila Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo, in pojasnjen v sklepu Sveta z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov ( 5 );
„individualna pomoč“ pomeni:
ad hoc pomoč in
pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;
„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;
„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki vsebuje vsaj naslednje elemente: cilje sheme pomoči, ki se ocenjuje, vprašanja pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodologijo za izvedbo ocene, zahteve za zbiranje podatkov, predlagani časovni okvir ocene, vključno z datumom predložitve končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki izvaja ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za zagotavljanje obveščanja javnosti o ocenjevanju;
„ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;
„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, za katerega velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:
če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se „družba z omejeno odgovornostjo“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), „osnovni kapital“ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;
če je v primeru družbe, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta ali, za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja, MSP v 7 letih po njegovi prvi komercialni prodaji in ki je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu izbranega finančnega posrednika), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot prikazujejo računovodski izkazi družbe. Za namene te določbe se „družba, kjer vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe“ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU;
če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;
če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih:
knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in
razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.
„obveznosti teritorializacije porabe“ pomeni obveznosti, ki jih organ, ki dodeljuje pomoč, naloži upravičencem, da porabijo minimalni znesek in/ali opravijo minimalen obseg proizvodne dejavnosti na določenem ozemlju;
„prilagojeni znesek pomoči“ pomeni najvišji dovoljeni znesek pomoči za velik naložbeni projekt, ki se izračuna po naslednji enačbi:
najvišji znesek pomoči = R × (A + 0,50 × B + 0 × C)
kjer je R največja intenzivnost pomoči, ki velja na zadevnem območju in je določena v odobreni regionalni karti, ki je v veljavi na dan dodelitve pomoči, razen povečane intenzivnosti pomoči za MSP, A je začetnih 50 milijonov EUR upravičenih stroškov, B je del upravičenih stroškov med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR, C pa je del upravičenih stroškov nad 100 milijonov EUR;
„vračljiva predplačila“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;
„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, predano upravičencu v obliki nepovratnih sredstev pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;
„začetek del“ pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s kupljeno poslovno enoto;
„velika podjetja“ pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;
„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;
„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
„območja, ki prejemajo pomoč“ pomeni območja, določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2021 pri uporabi člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe, za regionalno pomoč, dodeljeno do 31. decembra 2021, in območja, določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027 pri uporabi člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe, za regionalno pomoč, dodeljeno po 31. decembru 2021;
„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;
„opredmetena sredstva“ pomeni sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
„neopredmetena sredstva“ pomeni sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
„stroški plač“ pomeni celoten znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo in vključuje v določenem obdobju bruto plačo pred obdavčitvijo ter obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroški otroškega in starševskega varstva;
„neto povečanje števila zaposlenih“ pomeni neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem v določenem obdobju; vsako delovno mesto, izgubljeno v navedenem obdobju, je zato treba odšteti; poleg tega je število oseb, zaposlenih s polnim delovnim časom, skrajšanim delovnim časom in na sezonsko pogodbo, treba obravnavati glede na njihove deleže delovnih enot na leto;
„namenska infrastruktura“ pomeni infrastrukturo, ki je zgrajena za predhodno prepoznavna podjetja in prilagojena njihovim potrebam;
„finančni posrednik“ pomeni vsako finančno institucijo, ne glede na njeno obliko in lastništvo, vključno s skladi skladov, skladi zasebnega lastniškega kapitala, državnimi investicijskimi skladi, bankami, mikrofinančnimi institucijami in jamstvenimi družbami;
„vožnja“ pomeni premik blaga od kraja porekla do namembnega kraja, vključno z vsemi vmesnimi postanki ali fazami v zadevni državi članici ali zunaj nje z enim ali več prevoznimi sredstvi;
„primerna stopnja donosa“ pomeni pričakovano stopnjo donosa, ki je enaka tveganju prilagojeni diskontni stopnji, ki odraža stopnjo tveganja projekta ter vrsto in višino kapitala, ki ga nameravajo vložiti zasebni vlagatelji;
„skupno financiranje“ pomeni celotni znesek naložbe v upravičeno podjetje ali projekt v skladu z oddelkom 3 ali členoma 16 ali 39 te uredbe, izključene pa so povsem zasebne naložbe, ki so na voljo pod tržnimi pogoji in so zunaj področja uporabe zadevnega ukrepa državne pomoči;
„konkurenčni postopek zbiranja ponudb“ pomeni nediskriminatorni postopek zbiranja ponudb, ki določa sodelovanje zadostnega števila podjetij, pomoč pa je dodeljena na podlagi prve ponudbe, ki jo predloži ponudnik, ali pa končne cene. Poleg tega je proračun ali obseg v zvezi s postopkom zbiranja ponudb zavezujoča omejitev, tako da vsi upravičenci ne morejo prejeti pomoči;
„poslovni dobiček“ pomeni razliko med diskontiranimi prihodki in diskontiranimi stroški poslovanja v ekonomski življenjski dobi naložbe, kadar je ta razlika pozitivna. Stroški poslovanja vključujejo stroške, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajemajo pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v pomoč za naložbe. Diskontiranje prihodkov in stroškov poslovanja po ustrezni diskontni stopnji omogoča ustvarjanje razumnega dobička;
Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za regionalno pomoč
Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za pomoč za širokopasovno infrastrukturo (oddelek 10), se uporabljajo za določbe ustrezne regionalne pomoči;
„regionalna pomoč za naložbe“ pomeni regionalno pomoč, dodeljeno za začetno naložbo ali začetno naložbo v korist nove gospodarske dejavnosti;
„regionalna pomoč za tekoče poslovanje“ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja. To vključuje kategorije stroškov, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v upravičene stroške ob dodelitvi pomoči za naložbe;
„sektor jeklarstva“ pomeni vse dejavnosti, povezane s proizvodnjo enega ali več naslednjih proizvodov:
surovo železo in fero-zlitine:
surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:
vroče valjani končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla:
hladno valjani končni proizvodi:
cevi:
„sektor sintetičnih vlaken“ pomeni:
iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo; ali
polimerizacijo (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev; ali
vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja/tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v skupini, ki ji pripada, ter ki je pri zadevni posebni poslovni dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost na ravni uporabljenih strojev;
„prevozni sektor“ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora; „prevozni sektor“ natančneje pomeni naslednje dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:
NACE 49: Kopenski promet in cevovodni transport, razen NACE 49.32 Obratovanje taksijev, 49.42 Selitvena dejavnost, 49.5 Cevovodni transport;
NACE 50: Vodni promet;
NACE 51: Zračni prevoz, razen NACE 51.22 Vesoljski promet;
„shema, namenjena omejenemu številu posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti“ pomeni shemo, ki zajema dejavnosti v obsegu manj kot 5 razredov (štirimestna številčna koda) statistične klasifikacije NACE Rev. 2;
„turistična dejavnost“ pomeni naslednje dejavnosti v skladu z NACE Rev. 2:
NACE 55: Nastanitev;
NACE 56: Dejavnosti storitev pijače in hrane;
NACE 79: Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti;
NACE 90: Kulturne in razvedrilne dejavnosti;
NACE 91: Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti;
NACE 93: Športne in druge dejavnosti za prosti čas;
„redko poseljena območja“ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2 ali regije NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali območja, ki jih Komisija priznava kot taka v posameznem sklepu o karti regionalne pomoči, ki je v veljavi v času, ko se pomoč dodeli;
„zelo redko poseljena območja“ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2 ali območja, ki jih Komisija priznava kot taka v posameznem sklepu o karti regionalne pomoči, ki je v veljavi v času, ko se pomoč dodeli;
„začetna naložba“ pomeni:
naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti, ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali
pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pri čemer je izključena samo pridobitev delnic podjetja;
„enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnosti, zajete v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih ( 7 );
„začetna naložba za potrebe nove gospodarske dejavnosti“ pomeni:
naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki zadevajo vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote, pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je poslovna enota že opravljala;
pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je zaprta ali bi bila zaprta, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki se bo izvajala z uporabo pridobljenih sredstev, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je izvajala v poslovni enoti pred pridobitvijo;
„velik naložbeni projekt“ pomeni začetno naložbo z upravičenimi stroški, ki presegajo 50 milijonov EUR, izračunano na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;
„namembni kraj“ pomeni kraj, kjer se blago raztovori;
„kraj porekla“ pomeni kraj, kjer se blago natovarja za prevoz;
„območja, upravičena do pomoči za tekoče poslovanje“ pomenijo najbolj oddaljeno regijo iz člena 349 Pogodbe, redko poseljeno območje ali zelo redko poseljeno območje;
„prevozno sredstvo“ pomeni železniški prevoz, cestni tovorni prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh, pomorski prevoz, letalski prevoz in intermodalni prevoz;
„sklad za razvoj mestnih območij“ pomeni specializiran naložbeni nosilec, vzpostavljen za naložbe v projekte za razvoj mestnih območij na podlagi ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij. Sklade za razvoj mestnih območij upravljajo upravljavci sklada za razvoj mestnih območij;
„upravljavec sklada za razvoj mestnih območij“ pomeni pravno osebo v obliki podjetja za strokovno upravljanje, ki izbira naložbe in vlaga v upravičene projekte za razvoj mestnih območij;
„projekt za razvoj mestnih območij“ pomeni naložbeni projekt, ki lahko podpira izvajanje intervencij, predvidenih v celovitem pristopu k trajnostnemu razvoju mestnih območij ter prispeva k doseganju ciljev, opredeljenih v tem projektu, vključno s projekti z notranjo stopnjo donosa, ki morda ni zadostna za pridobitev financiranja na zgolj komercialni podlagi. Projekt za razvoj mestnih območij je lahko organiziran kot poseben sveženj financiranja v pravni strukturi upravičenega zasebnega vlagatelja ali kot ločena pravna oseba, npr. pravni subjekt s posebnim namenom;
„celostna strategija trajnostnega razvoja mestnih območij“ pomeni uradno predloženo strategijo, potrjeno s strani ustreznega lokalnega organa ali agencije javnega sektorja, ki je opredeljena za določeno geografsko mestno območje in obdobje ter ki določa celostne ukrepe za reševanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih demografskih in socialnih izzivov, s katerimi se soočajo mestna območja;
„stvarni prispevek“ pomeni prispevek zemljišča ali nepremičnin, pri čemer zemljišče ali nepremičnine tvorijo del projekta za razvoj mestnih območij;
„premestitev“ pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma EGP (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč). Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno služi istemu namenu in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v EGP;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za MSP
„delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom“ pomeni delovna mesta, povezana z dejavnostjo, na katero se naložba nanaša, vključno z delovnimi mesti, ki so bila ustvarjena, potem ko se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z naložbo, povečala;
▼M4 —————
Opredelitve pojmov na področju pomoči za dostop do finančnih sredstev za MSP
„naložba v navidezni lastniški kapital“ pomeni vrsto financiranja, ki se uvršča med lastniškim kapitalom in dolgom, ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, in manjše tveganje kot navaden lastniški kapital ter katerega donos za imetnika temelji predvsem na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja in ki je nezavarovan v primeru neizpolnitve obveznosti. Naložbe v navidezni lastniški kapital so lahko strukturirane kot nezavarovani in podrejeni dolg, vključno z dolžniško-lastniškim dolgom, ki se v nekaterih primerih lahko preoblikuje v lastniški kapital ali prednostni kapital;
„jamstvo“ v smislu oddelkov 1, 3 in 7 Uredbe pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti od tretje strani za vse ali nekatere nove transakcije posojil, kot so dolžniški instrumenti in instrumenti zakupa ter instrumenti navideznega lastniškega kapitala;
„stopnja jamstva“ pomeni delež kritja izgube s strani javnega vlagatelja za vsako posamezno transakcijo, upravičeno na podlagi zadevnega ukrepa državne pomoči;
„izstop“ pomeni likvidacijo holdingov prek finančnega posrednika ali vlagatelja, ki vključuje prodajo deleža, odpise, odplačilo delnic/posojil, prodajo drugemu finančnemu posredniku ali vlagatelju, prodajo finančni instituciji in prodajo z javno ponudbo, vključno s prvo javno prodajo;
„finančna sredstva“ pomeni vračljivo javno naložbo, dodeljeno finančnemu posredniku za naložbe na podlagi ukrepa za financiranje tveganja, pri čemer se vsi prihodki vrnejo javnemu vlagatelju;
„naložba za financiranje tveganja“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila, ki vključujejo zakup, in jamstva ali kombinacijo le-teh za nove naložbe upravičenih podjetij;
„neodvisni zasebni vlagatelj“ pomeni zasebnega vlagatelja, ki ni delničar v upravičenem podjetju, v katerega vlaga, vključno s poslovnimi angeli in finančnimi institucijami, ne glede na njihovo lastništvo, če nosijo celotno tveganje v zvezi s svojo naložbo. Ob ustanovitvi nove družbe se zasebni vlagatelji, vključno z ustanovitelji, štejejo za neodvisne od navedene družbe;
„fizična oseba“ v smislu členov 21 in 23 pomeni osebo, ki ni pravna oseba in ni podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe;
„naložba v kapital“ pomeni zagotovitev kapitala podjetju, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za lastništvo ustreznega deleža navedenega podjetja;
„prva komercialna prodaja“ pomeni prvo prodajo podjetja na trgu proizvodov ali storitev, razen omejene prodaje za preverjanje trga;
„MSP, ki ne kotira na borzi,“ pomeni MSP, ki ni sprejeto v uradno borzno kotacijo, z izjemo alternativnih platform za trgovanje;
„nadaljnja naložba“ pomeni dodatno naložbo za financiranje tveganja v podjetje, ki sledi enemu ali več prejšnjim krogom naložb za financiranje tveganja;
„nadomestni kapital“ pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od prejšnjega vlagatelja ali delničarja;
„pooblaščeni subjekt“ pomeni Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, mednarodno finančno institucijo, v katerih je kakšna država članica udeležena, ali finančno institucijo, ustanovljeno v državi članici, za uresničevanje javnega interesa pod nadzorom javnega organa, osebe javnega prava ali osebe zasebnega prava, ki opravlja javno službo; pooblaščeni subjekt je lahko izbran ali neposredno imenovan v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( 8 ) ali katere koli poznejše zakonodaje, ki v celoti ali delno nadomešča navedeno direktivo;
„inovativno podjetje“ pomeni podjetje:
ki lahko dokaže z oceno, ki jo izvede zunanji strokovnjak, da bo v bližnji prihodnosti razvilo proizvode, storitve ali procese, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi, in tvega tehnološki ali industrijski neuspeh; ali
katerega stroški raziskav in razvoja pomenijo najmanj 10 % njegovih skupnih stroškov poslovanja v vsaj enem od treh let pred dodelitvijo pomoči, ali v primeru novoustanovljenega podjetja brez kakršne koli finančne preteklosti, v reviziji trenutnega finančnega obdobja, ki jih potrdi zunanji revizor;
„alternativna platforma za trgovanje“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2004/39/ES, v katerem večino finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje, izdajo MSP;
„posojilo“ pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki posojilojemalca zavezuje, da ta znesek v dogovorjenem obdobju odplača. Lahko je v obliki posojila ali drugega instrumenta financiranja, vključno z zakupom, in ki posojilodajalcu zagotavljajo poglavitni del najnižjega povračila. Refinanciranje obstoječih posojil se ne šteje za upravičeno posojilo;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije
„organizacija za raziskovanje in širjenje znanja“ pomeni subjekt (kot so univerze ali raziskovalni inštituti, agencije za prenos tehnologije, posredniki za inovacije ali v raziskave usmerjeni fizični ali virtualni skupni subjekti), ne glede na njegov pravni status (organiziran po javnem ali zasebnem pravu) ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Kadar tak subjekt opravlja tudi gospodarske dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke navedenih gospodarskih dejavnosti knjižiti ločeno. Podjetja, ki imajo lahko odločilen vpliv na tak subjekt, npr. v vlogi delničarjev ali članov, nimajo prednostnega dostopa do rezultatov raziskav, ki jih je subjekt izvedel;
„temeljna raziskava“ pomeni eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih principih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo neposredno usmerjeno v tržno uporabo;
„industrijska raziskava“ pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;
„eksperimentalni razvoj“ pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev.
Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki so tipični za vsakdanje pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati proizvode, procese ali storitve, ki niso v veliki meri ustaljeni. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja.
Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;
„študija izvedljivosti“ pomeni oceno in analizo potenciala projekta, katerih cilj je podpora procesu odločanja z objektivnim in razumnim ugotavljanjem prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti projekta, poleg tega pa tudi opredelitev virov, ki so potrebni pri njegovem izvajanju, in ne nazadnje možnosti, da bo uspešen;
„stroški osebja“ pomeni stroške raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni v okviru zadevnega projekta ali dejavnosti;
„strogo poslovni odnos“ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;
„učinkovito sodelovanje“ pomeni sodelovanje vsaj dveh neodvisnih strani za izmenjavo znanja ali tehnologije ali za uresničitev skupnega cilja na podlagi delitve dela, pri čemer strani skupaj opredelijo obseg skupnega projekta, prispevajo k njegovi izvedbi ter si delijo tveganje in rezultate. Ena ali več strani lahko nosijo celotne stroške projekta in tako razbremenijo druge strani glede svojega finančnega tveganja. Pogodbene raziskave in zagotavljanje raziskovalnih storitev se ne obravnavajo kot oblike sodelovanja;
„raziskovalna infrastruktura“ pomeni objekte in naprave, vire in s tem povezane storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav na zadevnih področjih, ter zajema znanstveno opremo ali sklope instrumentov, na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirane znanstvene informacije, zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture, ali kakršna koli druga edinstvena sredstva, bistvena za izvajanje raziskav. Take infrastrukture so lahko „na enem mestu“ ali „razpršene“ (organizirana mreža virov) v skladu s členom 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) ( 9 );
„inovacijski grozdi“ pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (npr. inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi organizacij za razširjanje raziskav in znanja, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti s spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu;
„visokokvalificirano osebje“ pomeni osebje z diplomo terciarnega izobraževanja in vsaj petimi leti ustreznih strokovnih izkušenj, kar lahko vključuje tudi doktorsko usposabljanje;
„svetovalne storitve za inovacije“ pomeni svetovanje, pomoč in usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite in izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, ki jih zajemajo;
„podporne storitve za inovacije“ pomeni zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, kakovostnega označevanja, preverjanja in certificiranja, da se razvijejo učinkovitejši proizvodi, procesi ali storitve;
„organizacijske inovacije“ pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod v poslovnih praksah podjetja, organizaciji delovnega mesta ali zunanjih odnosih, pri čemer so izključene spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzeme, prenehanje uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagoditve, lokalizacija, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;
„procesne inovacije“ pomeni izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod (vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme), ne pomeni pa manjših sprememb ali izboljšav, povečanja proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanja uporabe procesa, preproste kapitalske zamenjave ali razširitve, sprememb, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagoditev, lokalizacije, rednih sezonskih in drugih cikličnih sprememb ter trgovanja z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;
„napotitev“ pomeni začasno zaposlitev osebja s strani upravičenca in s pravico osebja, da se vrne k prejšnjemu delodajalcu;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za prikrajšane in invalidne delavce
„resno prikrajšani delavec“ pomeni vsako osebo, ki:
v preteklih 24 mesecih ni imela redno plačane zaposlitve; ali
ni imela redno plačane zaposlitve najmanj 12 mesecev in spada v eno od kategorij (b) do (g), ki so navedene pod opredelitvijo „prikrajšani delavec“;
„zaščitena zaposlitev“ pomeni zaposlitev v podjetju, v katerem je od vseh zaposlenih vsaj 30 % invalidnih delavcev;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za varstvo okolja
„varstvo okolja“ pomeni vsak ukrep, s katerim se odpravi ali prepreči škoda, ki nastane v fizičnem okolju ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, s katerim se zmanjša tveganje take škode ali ki vodi k učinkovitejši rabi naravnih virov, vključno z ukrepi varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije;
„standard Unije“ pomeni:
obvezni standard Unije, ki določa stopnje, ki jih morajo posamezna podjetja doseči pri varstvu okolja; ali
obveznost na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), da se uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije in zagotovi, da vrednosti emisij onesnaževal niso višje kot pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij; kadar so bile vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, opredeljene v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu z Direktivo 2010/75/EU, se navedene vrednosti uporabljajo za namene te uredbe; če so te vrednosti izražene kot razpon, se uporablja meja, ki se prvič doseže z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;
„polnilna infrastruktura“ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje cestna vozila z električno energijo;
„oskrbovalna infrastruktura“ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje cestna vozila z vodikom;
„obnovljivi vodik“ pomeni vodik, pridobljen z elektrolizo vode (v elektrolizatorju na električni pogon iz obnovljivih virov) ali reformingom bioplina ali biokemično pretvorbo biomase, če je to v skladu s trajnostnimi merili iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 );
„energetska učinkovitost“ pomeni količino prihranjene energije, določeno z meritvijo in/ali oceno porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, ob zagotovljenih normalnih zunanjih pogojih, ki vplivajo na porabo energije;
„stanovanjska stavba“ pomeni stavbo, ki jo sestavljajo izključno eno- ali večdružinska stanovanja;
„socialne storitve“ pomenijo jasno opredeljene storitve, ki zadovoljujejo družbene potrebe, zlasti glede zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, otroškega varstva, dostopa do trga dela in ponovnega vključevanja vanj, socialnih stanovanj (kar pomeni stanovanja za prikrajšane državljane ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi, ki zaradi omejene plačilne sposobnosti ne morejo pridobiti stanovanja po tržnih pogojih) ter oskrbe in socialne vključenosti ranljivih skupin (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11 Sklepa Komisije 2012/21/EU ( 12 );
„digitalizacija“ pomeni uvedbo tehnologij za elektronske naprave in/ali sisteme, ki omogočajo povečanje funkcionalnosti izdelkov, razvoj spletnih storitev, modernizacijo procesov ali prehod na poslovne modele, ki temeljijo na opuščanju posrednikov pri proizvodnji blaga in zagotavljanju storitev, ter imajo v končnem smislu transformativni učinek;
„pripravljenost na pametne sisteme“ pomeni sposobnost stavb (ali stavbnih enot), da svoje delovanje prilagodijo potrebam uporabnika, vključno z optimizacijo energetske in splošne učinkovitosti, in signalom iz omrežja;
„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, razen MSP, z največ 499 zaposlenimi, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge I, katerega letni promet ne presega 100 milijonov EUR ali katerega letna bilanca stanja ne presega 86 milijonov EUR; več subjektov se šteje za eno podjetje, če je izpolnjen kateri koli od pogojev iz člena 3(3) Priloge I;
„projekt energetske učinkovitosti“ pomeni naložbeni projekt, ki povečuje energetsko učinkovitost neke stavbe;
„sklad za energetsko učinkovitost“ pomeni specializiran naložbeni nosilec, vzpostavljen za naložbe v projekte energetske učinkovitosti, da se izboljša energetska učinkovitost stavb v gospodinjskem in negospodinjskem sektorju. Sklade za energetsko učinkovitost upravljajo upravljavci sklada za energetsko učinkovitost;
„upravljavec sklada za energetsko učinkovitost“ pomeni pravno osebo v obliki podjetja za strokovno upravljanje, ki izbira naložbe in jih vlaga v upravičene projekte energetske učinkovitosti;
„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki ustreza opredelitvi pojma soproizvodnje z visokim izkoristkom iz člena 2(34) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES ( 13 );
„soproizvodnja“ ali soproizvodnja toplotne in električne energije pomeni postopek sočasne proizvodnje toplotne in električne in mehanske energije;
„energija iz obnovljivih virov energije“ pomeni energijo, ki jo proizvedejo obrati, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, ter delež v smislu kalorične vrednosti energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati, ki uporabljajo tudi klasične vire energije. Taka proizvodnja vključuje električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje, vendar ne vključuje električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje;
„obnovljivi viri energije“ pomeni naslednje obnovljive nefosilne vire energije: veter, sončno energijo, aerotermalno energijo, geotermalno energijo, hidrotermalno energijo in energijo oceanov, hidroelektrarne, biomaso, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in biopline;
„biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto gorivo za prevoz, pridobljeno iz biomase;
„trajnostno biogorivo“ pomeni biogorivo, ki izpolnjuje trajnostna merila, določena v členu 17 Direktive 2009/28/ES;
„biogorivo iz poljščin“ pomeni proizvodnjo biogoriva iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ( 14 );
„nova in inovativna tehnologija“ pomeni novo in nepreizkušeno tehnologijo v primerjavi z najsodobnejšimi v tej industriji, tvega tehnološki ali industrijski neuspeh in ni optimizacija ali povečanje obstoječe tehnologije;
„odgovornosti za izravnavo odstopanj“ pomeni odgovornost za odstopanja (odklone med proizvodnjo, porabo in tržnimi pogodbami) udeleženca na trgu ali njegovega izbranega zastopnika, tj. „osebe, odgovorne za odstopanja“, v določenem časovnem obdobju, tj. „obdobju izravnave odstopanj“;
„standardne odgovornosti za izravnavo odstopanj“ pomeni nediskriminatorne odgovornosti za izravnavo odstopanj za vse tehnologije, pri čemer iz teh odgovornosti ni izvzet noben proizvajalec;
„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora) in gozdarstva ter z njima povezanih industrijskih panog, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biopline in biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;
„diskontirana lastna cena proizvodnje energije“ je izračun stroškov proizvodnje elektrike na priključni točki napetostnega ali električnega omrežja. To vključuje ustanovni kapital, diskontno stopnjo ter tudi stroške neprekinjenega delovanja, goriva in vzdrževanja;
„okoljski davek“ pomeni davek s posebno davčno osnovo, ki ima jasen negativen vpliv na okolje ali ki skuša obdavčiti določene dejavnosti, blago ali storitve, da bi bili okoljski stroški lahko vključeni v njihovo ceno in/ali da so proizvajalci in potrošniki usmerjeni v dejavnosti, ki bolj spoštujejo okolje;
„najnižja davčna stopnja Unije“ pomeni najnižjo stopnjo davkov, ki je določena v zakonodaji Unije; za energente in električno energijo to pomeni najnižjo davčno stopnjo, določeno v Prilogi I k Direktivi Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije ( 15 );
„onesnaženo območje“ pomeni območje, na katerem je potrjena prisotnost nevarnih snovi, ki jih je povzročil človek, do take stopnje, da predstavljajo precejšnje tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ob upoštevanju trenutne in odobrene prihodnje uporabe zemljišča;
„načelo ‚onesnaževalec plača‘“ pomeni, da mora stroške ukrepov za boj proti onesnaževanju nositi onesnaževalec, ki onesnaževanje povzroča.
„onesnaževanje“ pomeni škodo, ki jo povzroči onesnaževalec s tem, da neposredno ali posredno škoduje okolju ali ustvarja pogoje za takšno škodovanje fizičnemu okolju ali naravnim virom;
„energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ pomeni sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja, ki ustreza opredelitvi pojma sistema učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja iz člena 2(41) in (42) Direktive 2012/27/EU. Opredelitev vključuje proizvodne obrate za ogrevanje/hlajenje in omrežje (vključno s povezanimi obrati), potrebno za distribucijo ogrevanja/hlajenja iz proizvodnih enot v prostore odjemalca;
„onesnaževalec“ pomeni nekoga, ki neposredno ali posredno škoduje okolju ali ki ustvarja pogoje za takšno onesnaževanje;
„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani;
„priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravljanja, s katerimi se proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;
„recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v snovi, ki se bodo uporabile kot gorivo ali za zasipanje;
„najsodobnejši postopek“ pomeni postopek, v katerem je ponovna uporaba odpadnega proizvoda za proizvodnjo končnega proizvoda gospodarsko učinkovita običajna praksa. Kjer je to primerno, je treba pojem „najsodobnejšega postopka“ razlagati s tehnološkega vidika Unije in vidika notranjega trga;
„energetska infrastruktura“ pomeni vso fizično opremo ali obrat, ki je v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami in ki sodi v naslednje kategorije:
za električno energijo:
infrastruktura za prenos, kot je opredeljen v členu 2(3) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ( 16 );
infrastruktura za distribucijo, kot je opredeljena v členu 2(5) Direktive 2009/72/ES;
skladišče električne energije, ki je opredeljeno kot skladišče za stalno ali začasno shranjevanje električne energije v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah, če so neposredno povezana z visokonapetostnimi daljnovodi, načrtovanimi za napetost 110 kV ali več;
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistemov iz točk (i) do (iii), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora, na vseh ravneh napetosti in razdelilno-transformatorske postaje; in
inteligentna energetska omrežja, opredeljena kot kakršna koli oprema, vod, kabel ali naprava na ravni prenosa in distribucije pri srednji napetosti za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem omrežju za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, tj. proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;
za plin:
prenosni in distribucijski plinovodi za prenos zemeljskega plina in bioplina, ki so del omrežja, razen visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo za distribucijo zemeljskega plina višje v prodajni verigi;
podzemna skladišča, povezana z visokotlačnimi plinovodi iz točke (i);
naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje za utekočinjeni zemeljski plin („LNG“) ali stisnjeni zemeljski plin („CNG“); in
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistema ali ki omogoča dvosmerno zmogljivost, vključno s kompresorskimi postajami;
za nafto:
naftovodi za prenos surove nafte;
črpalne postaje in skladišča, ki so potrebni za delovanje naftovodov za surovo nafto; in
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora ter napravami za povratni tok;
za CO2: omrežja plinovodov, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami za prenos CO2 v skladišča z namenom vbrizgavanja CO2 v primerne podzemne geološke formacije za trajno shranjevanje;
„zakonodaja na področju notranjega energetskega trga“ vključuje Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo, Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom ( 17 ), Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ( 18 ), Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije ( 19 ) in Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina ( 20 ) ali katero koli poznejšo zakonodajo, ki v celoti ali delno nadomešča te akte;
Opredelitve pojmov na področju socialne pomoči za prevoz za prebivalce oddaljenih regij
„običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba živi vsaj 185 dni na koledarsko leto zaradi osebnih ali poklicnih vezi; za osebo, katere poklicne in osebne vezi so v različnih krajih in ki živi v dveh ali več državah članicah, velja za kraj običajnega prebivališča kraj, kjer so njene osebne vezi, pod pogojem, da se tja redno vrača; za osebo, ki v določeni državi članici živi zato, da bi izvedla nalogo z omejenim trajanjem, velja za kraj prebivališča še vedno kraj, kjer so njene osebne vezi, ne glede na to, ali se v času opravljanja te naloge vrača tja; študij in šolanje v drugi državi članici ne pomenita prenosa običajnega prebivališča; „običajno prebivališče“ ima lahko tudi pomen, ki ga določajo nacionalne zakonodaje držav članic;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za širokopasovno infrastrukturo
▼M4 —————
„gradbena dela v povezavi s širokopasovno infrastrukturo“ pomeni gradbena dela, ki so potrebna za izgradnjo širokopasovnega omrežja, na primer izkopavanje, da se omogoči postavitev (širokopasovnih) vodov;
„vodi“ pomeni podzemne cevi ali kabelske kanale za namestitev (optičnih, bakrenih ali koaksialnih) kablov širokopasovnih omrežij;
„fizična razvezava“ zagotavlja dostop do dostopovnega voda končnih uporabnikov in omogoča, da sistemi prenosa konkurentov prek njega neposredno prenašajo podatke;
„pasivno omrežje“ pomeni omrežje brez aktivnih elementov, kot so gradbena infrastruktura, cevovodi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, temna optična vlakna, omarice, napajalniki, antenske naprave, pasivne antene, drogovi, stebri in stolpi;
▼M4 —————
„veleprodajni dostop“ pomeni dostop, ki operatorju omogoča uporabo zmogljivosti drugega operaterja. Najširši možen dostop do zadevnega omrežja na podlagi tekočega tehnološkega razvoja vključuje vsaj naslednje proizvode na področju dostopa. Za omrežja FTTH/FTTB: dostop do vodov, temnih vlaken, razvezani dostop do krajevne zanke in dostop do bitnega toka. Za kabelska omrežja: dostop do vodov in bitnega toka. Za omrežja FTTC: dostop do vodov, razvezava podzank in dostop do bitnega toka. Za pasivno omrežno infrastrukturo: dostop do vodov, temnih vlaken in/ali razvezani dostop do krajevne zanke. Za širokopasovna omrežja, ki temeljijo na ADSL: razvezani dostop do krajevne zanke in dostop do bitnega toka. Za mobilna ali brezžična omrežja: bitni tok, souporaba fizičnih drogov in dostop do zalednih omrežij. Za satelitske platforme: dostop do bitnega toka;
„prostori s priključkom“ pomenijo prostore, ki jih je mogoče povezati v kratkem času in po običajni priključnini za končnega uporabnika, ne glede na to, ali so povezani z omrežjem. Operater prostore opredeli kot prostore s priključkom le, če se na zahtevo končnega uporabnika zaveže k vzpostavitvi priključka zanje proti plačilu običajnega zneska priključnine, kar pomeni brez kakršnih koli dodatnih ali izrednih stroškov, pri čemer znesek v nobenem primeru ne presega povprečnega zneska priključnine v zadevni državi članici. Ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev mora biti zmožen priključiti in aktivirati storitev v zadevnih prostorih v štirih tednih od dneva zahtevka;
„spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja“ pomenijo subjekte, ki lahko zaradi svojega poslanstva, narave ali lokacije neposredno ali posredno ustvarjajo pomembne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti na okoliškem ali vplivnem območju, vključno z javnimi organi, javnimi ali zasebnimi subjekti, pooblaščenimi za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe, ter digitalno intenzivnimi podjetji;
„koridor 5G“ pomeni prometno pot, cesto, železnico ali celinsko plovno pot, ki je v celoti pokrita z infrastrukturo za digitalno povezljivost, zlasti sistemi 5G, ter omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), na primer povezana in avtomatizirana mobilnost, podobne storitve pametne mobilnosti za železnice ali digitalna povezljivost na celinskih plovnih poteh;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine
„zahtevna avdiovizualna dela“ pomeni dela, ki jih kot taka opredeli država članica pri vzpostavitvi shem ali dodeljevanju pomoči, in sicer na podlagi vnaprej določenih meril, zajemajo pa lahko filme, katerih edina prvotna različica je v nacionalnem jeziku države članice z zelo omejenim ozemljem, prebivalstvom in jezikovnim področjem, kratke filme, režiserske prvence in druge filme režiserjev, dokumentarne filme ali nizkoproračunska ali drugače komercialno zahtevna dela;
„seznam Odbora za razvojno pomoč OECD“ pomeni vse države in ozemlja, ki so upravičeni do uradne razvojne pomoči in vključeni na seznam, ki ga sestavi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);
„razumen dobiček“ se določi glede na običajni dobiček za zadevni sektor. V vsakem primeru se bo stopnja donosa kapitala, ki ne presega ustrezne menjalne obrestne mere in premije 100 baznih točk, štela za razumno;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo
„profesionalni šport“ pomeni ukvarjanje s športom v obliki redne zaposlitve ali plačane storitve ne glede na to, ali je bila med profesionalnim športnikom in zadevno športno organizacijo sklenjena formalna pogodba o zaposlitvi ali ne, kadar plačilo presega stroške sodelovanja ter predstavlja znatni delež športnikovih dohodkov. Potni stroški in stroški nastanitve pri sodelovanju na športnem dogodku se za namene te uredbe ne štejejo za plačilo.
Opredelitve pojmov na področju pomoči za regionalna letališča
„letališka infrastruktura“ pomeni infrastrukturo in opremo, s katero letališče zagotavlja letališke storitve letalskim prevoznikom in različnim ponudnikom storitev, vključuje pa vzletno-pristajalne steze, terminale, letališke ploščadi, vozne steze, centralizirano infrastrukturo za zemeljsko oskrbo in vse druge objekte, naprave in sredstva, ki neposredno podpirajo letališke storitve, ne vključuje pa infrastrukture in opreme, ki je potrebna predvsem za opravljanje neletalskih dejavnosti;
„letalski prevoznik“ pomeni vsakega letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora, v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 );
„letališče“ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki izvajajo gospodarsko dejavnost zagotavljanja letaliških storitev letalskim prevoznikom;
„letališke storitve“ pomenijo storitve, ki jih letalskim prevoznikom zagotavlja letališče ali njegove podružnice, za zagotovitev upravljanja zrakoplovov od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, da se letalskim prevoznikom omogoči zagotavljanje storitev zračnega prevoza, vključno z zagotavljanjem storitev zemeljske oskrbe in zagotavljanjem centralizirane infrastrukture za zemeljsko oskrbo;
„povprečni letni potniški promet“ pomeni podatek, določen na podlagi prihodnega in odhodnega potniškega prometa v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dodeljena;
„centralizirana infrastruktura za zemeljsko oskrbo“ pomeni infrastrukturo, ki jo običajno upravlja upravljavec letališča in je na voljo različnim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, ki delujejo na letališču v zameno za plačilo, ne vključuje pa opreme, ki je v lasti ponudnikov storitev zemeljske oskrbe ali jo ti upravljajo;
„hitri vlak“ pomeni vlak, ki lahko doseže hitrost več kot 200 km/h;
„storitve zemeljske oskrbe“ pomenijo storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališč na letališčih, kot je opisano v Prilogi k Direktivi Sveta 96/67/ES ( 23 );
„neletalske dejavnosti“ pomenijo komercialne storitve za letalske prevoznike ali druge uporabnike letališča, vključno s pomožnimi storitvami za potnike, špediterje ali druge ponudnike storitev, dajanjem v najem pisarniških in trgovskih prostorov, parkirišči za avtomobile in hoteli;
„regionalno letališče“ pomeni letališče, katerega povprečni letni potniški promet obsega do 3 milijone potnikov;
Opredelitve pojmov na področju pomoči za pristanišča
„pristanišče“ pomeni območje kopnega in vode, ki ga sestavljata takšna infrastruktura in oprema, ki omogočata sprejem vodnih polovil, njihovo natovarjanje in raztovarjanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, članov posadk in drugih oseb, ter katera koli druga infrastruktura, ki jo potrebujejo prevozniki v pristanišču;
„pomorsko pristanišče“ pomeni pristanišče, ki se uporablja predvsem za sprejem morskih plovil;
„pristanišče na celinskih vodah“ pomeni pristanišče, ki ni pomorsko pristanišče, namenjeno sprejemu plovil za celinsko plovbo;
„pristaniška infrastruktura“ pomeni infrastrukturo ter objekte, namenjene zagotavljanju pristaniških storitev, povezanih s prevozom, na primer priveze za privezovanje ladij, privezne zidove, pomole in plavajoče pontonske zapore na območjih plimovanja, notranje luke, zasipe in melioracijo zemljišč, infrastrukturo za alternativna goriva ter infrastrukturo za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora;
„pristaniška nadgradnja“ pomeni ureditev površin (na primer za skladiščenje), nepremično opremo (na primer skladišča in zgradbe terminala) ter premično opremo (na primer žerjave), ki se nahaja v pristanišču za zagotavljanje pristaniških storitev, povezanih s prevozom;
„dostopovna infrastruktura“ pomeni vse vrste infrastrukture, potrebne za zagotovitev dostopa do pristanišča in vstopa vanj uporabnikom s kopnega ali morja in rek, zlasti ceste, železniške tire, kanale in zapornice;
„izkop“ pomeni odstranjevanje usedlin z dna dostopovne plovne poti do pristanišča ali v pristanišču;
„infrastruktura za alternativna goriva“ pomeni nepremično ali premično infrastrukturo ali infrastrukturo na morju, ki omogoča, da pristanišče plovila oskrbuje z viri energije, kot so elektrika, vodik, biogoriva, kakor so opredeljena v točki (i) člena 2 Direktive 2009/28/ES, sintetična in parafinska goriva, zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti obliki (stisnjeni zemeljski plin (SZP) in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)) ter utekočinjeni naftni plin (UNP), ki vsaj delno nadomeščajo fosilna goriva pri oskrbi z energijo za prevoz in lahko prispevajo k razogljičenju prevoza ter povečujejo okoljsko uspešnost prometnega sektorja;
„plovila“ pomenijo plavajoče konstrukcije z lastnim pogonom ali brez, z enim izpodrivnim trupom ali več;
„pomorska plovila“ pomenijo plovila, ki ne plujejo izključno ali predvsem po celinskih vodah ali vodah znotraj ali zelo blizu zaščitenih voda;
„plovila za celinsko plovbo“ pomenijo plovila, namenjena izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh ali vodah znotraj ali zelo blizu zaščitenih voda;
„infrastruktura za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora“ pomeni kakršno koli pritrjeno, plavajočo ali premično pristaniško napravo, ki lahko sprejme ladijske odpadke ali ostanke tovora, kot je opredeljeno v Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ).
Opredelitev pojmov na področju pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU (pojmi, opredeljeni v drugih razdelkih tega člena, imajo enak pomen, kot je v njih določen, tudi za pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU)
„sklad InvestEU“, „jamstvo EU“, „finančni produkt“, „nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ in „izvajalski partner“ imajo pomen iz člena 2 Uredbe (EU) 2021/523;
„finančni posrednik“ za namene oddelka 16 pomeni finančnega posrednika v smislu točke 34, razen izvajalskih partnerjev;
„komercialni finančni posrednik“ pomeni finančnega posrednika, ki posluje na pridobitni osnovi in v celoti na lastno tveganje, brez javnega jamstva, razen nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij;
„urbano vozlišče TEN-T“ ima pomen iz člena 3(p) Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 );
„nov udeleženec na trgu“ pomeni prevoznika v železniškem prometu v smislu člena 3(1) Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ), ki izpolnjuje naslednja pogoja:
prejel je licenco na podlagi člena 17(3) Direktive 2012/34/EU za zadevni segment trga manj kot dvajset let pred dodelitvijo pomoči;
ni povezan v smislu člena 3(3) Priloge I k tej uredbi s prevoznikom v železniškem prometu, ki je pridobil licenco v smislu člena 3(14) Direktive 2012/34/EU pred 1. januarjem 2010;
„mestni promet“ pomeni promet znotraj mesta ali aglomeracije in njenih območij dnevnih migracij;
„ekosistem“, „biotska raznovrstnost“ in „ekosistem v dobrem stanju“ imajo pomen iz člena 2 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ).
Člen 3
Pogoji za izvzetje
Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za ustrezne vrste pomoči iz poglavja III te uredbe.
Člen 4
Pragovi za priglasitev
Ta uredba se ne uporablja za pomoč, ki presega naslednje pragove:
regionalna pomoč za naložbe: „prilagojeni znesek pomoči“, kot je izračunan v skladu z mehanizmom, določenim v členu 2(20), za naložbo, katere upravičeni stroški znašajo 100 milijonov EUR;
regionalna pomoč za razvoj mestnih območij: 20 milijonov EUR, kot je določeno v členu 16(3);
pomoč za naložbe za MSP: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za svetovanje v korist MSP: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;
pomoč za MSP za udeležbo na sejmih: 2 milijona EUR letno na podjetje;
pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja: pomoč na podlagi člena 20: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 20a: zneski iz člena 20a(2) na podjetje in na projekt;
pomoč za financiranje tveganja: 15 milijonov EUR na upravičeno podjetje, kot je določeno v členu 21(9);
pomoč za novoustanovljena podjetja: zneski na podjetje, določeni v členu 22(3), (4) in (5);
pomoč za raziskave in razvoj:
če je projekt pretežno temeljna raziskava: 40 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo temeljnih raziskav;
če je projekt pretežno industrijska raziskava: 20 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo industrijskih raziskav ali v kategorijo industrijskih in kategorijo temeljnih raziskav kot celoti;
če je projekt pretežno eksperimentalni razvoj: 15 milijonov EUR na podjetje in na projekt; to velja, če več kot polovica upravičenih stroškov projekta nastane z dejavnostmi, ki spadajo v kategorijo eksperimentalnega razvoja;
če gre za projekt EUREKA ali se izvaja v okviru skupnega podjetja, ustanovljenega na podlagi člena 185 ali člena 187 Pogodbe, se lahko zneski iz točk (i) do (iii) podvojijo;
če je pomoč za raziskovalne in razvojne projekte dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja v trenutku dodelitve, se lahko zneski iz točk (i) do (iv) povečajo za 50 %;
pomoč za študije izvedljivosti za pripravo na raziskovalne dejavnosti: 7,5 milijona EUR na študijo;
pomoč za MSP za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“ in se izvajajo v skladu s členom 25a: znesek iz člena 25a;
pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta ERC, ki se izvajajo v skladu s členom 25b: zneski iz člena 25b;
pomoč za sofinancirane raziskovalne in razvojne projekte, ki se izvajajo v skladu s členom 25c: zneski iz člena 25c;
pomoč za ukrepe povezovanja: zneski iz člena 25d;
pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture: 20 milijonov EUR na infrastrukturo;
pomoč za inovacijske grozde: 7,5 milijona EUR na grozd;
pomoč za inovacije za MSP: 5 milijonov EUR na podjetje in na projekt;
pomoč za procesne in organizacijske inovacije: 7,5 milijona EUR na podjetje in na projekt;
pomoč za usposabljanje: 2 milijona EUR na projekt usposabljanja;
pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5 milijonov EUR letno na podjetje;
pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač: 10 milijonov EUR letno na podjetje;
pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev: 10 milijonov EUR letno na podjetje;
pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce: 5 milijonov EUR letno na podjetje;
pomoč za naložbe za varstvo okolja, razen pomoči za naložbe za javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila, pomoči za naložbe za sanacijo onesnaženih območij in pomoči za naprave za energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so del distribucijske mreže: 15 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt, 30 milijonov EUR za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(3a), ter 30 milijonov EUR nominalnega zneska skupnih neizplačanih sredstev za pomoč za naložbe v energetsko učinkovitost določenih stavb, ki spadajo na področje uporabe člena 38(7);
pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila: 15 milijonov EUR na podjetje in projekt ter, v primeru shem, povprečni letni proračun v višini do 150 milijonov EUR;
pomoč za naložbe v projekte za energetsko učinkovitost: zneski iz člena 39(5);
pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov in pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega: 15 milijonov EUR na podjetje in na projekt. Če je pomoč dodeljena na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb iz člena 42: 150 milijonov EUR na leto ob upoštevanju skupnega proračuna vseh shem iz člena 42;
pomoč za naložbe v distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja ali hlajenja: 20 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo: 50 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;
pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za fiksne širokopasovne infrastrukture, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;
pomoč za izgradnjo mobilnih omrežij 4G ali 5G, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za mobilna omrežja 4G ali 5G, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;
pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pomoč za nekatere projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, dodeljena v obliki finančnega instrumenta: nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;
pomoč v obliki shem bonov za povezljivost: skupni proračun za državno pomoč v 24 mesecih za vse sheme bonov za povezljivost v državi članici ne sme presegati 50 milijonov EUR (skupni znesek, vključno z nacionalno in regionalnimi ali lokalnimi shemami bonov);
pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 150 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine; 75 milijonov EUR letno na podjetje;
sheme pomoči za avdiovizualna dela: 50 milijonov EUR letno na shemo;
pomoč za naložbe v šport in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo: 30 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 100 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za športno infrastrukturo: 2 milijona EUR letno na infrastrukturo;
pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo: 10 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 20 milijonov EUR za isto infrastrukturo;
pomoč za regionalna letališča: intenzivnosti in zneski pomoči iz člena 56a;
pomoč za pomorska pristanišča: upravičeni stroški v višini 130 milijonov EUR na projekt (ali 150 milijonov EUR na projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 28 )); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu; in
pomoč za pristanišča na celinskih vodah: upravičeni stroški v višini 40 milijonov EUR na projekt (ali 50 milijonov EUR na projekt v pristanišču na celinskih vodah, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu;
pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU: zneski iz oddelka 16 poglavja III; in
pomoč za MSP za stroške sodelovanja v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti: pomoč na podlagi člena 19a: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 19b: zneski iz člena 19b(2) na projekt.
Člen 5
Preglednost pomoči
Naslednje vrste pomoči se obravnavajo kot pregledne:
pomoč v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer;
pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;
pomoč v obliki jamstev:
kadar je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v obvestilu Komisije; ali
kadar je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev ( 29 ) ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;
pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;
pomoč za regionalni razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16;
pomoč podjetjem za njihovo sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20a, kadar ta določa zgornjo mejo, ki zagotavlja, da ni presežen veljavni prag iz člena 20a;
pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 21;
pomoč za novoustanovljena podjetja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 22;
pomoč za projekte na področju energetske učinkovitosti, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39;
pomoč v obliki premij poleg tržne cene, če so izpolnjeni pogoji iz člena 42;
pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov po priglasitvi Komisiji;
pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo;
pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III.
Člen 6
Spodbujevalni učinek
Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
ime in velikost podjetja;
opis projekta, vključno z datumi začetka in zaključka;
lokacija projekta;
seznam stroškov projekta;
vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.
Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2 in da je pred dodelitvijo zadevne pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:
v primeru pomoči za regionalne naložbe: izvede se projekt, ki ne bi bil izveden na zadevnem območju, ali ne bi bil dovolj donosen za upravičenca na ustreznem območju, če ne bi bilo pomoči;
v vseh drugih primerih, da je:
Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, in
ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.
Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:
regionalna pomoč za tekoče poslovanje in regionalna pomoč za razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 15 in 16;
pomoč za dostop MSP do finančnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz členov 21 in 22;
pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač ali pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač, če so izpolnjeni pogoji iz členov 32 oziroma 33;
pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 34 in 35;
pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 44 te uredbe;
pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz člena 50;
socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 51;
pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, če so izpolnjeni pogoji iz člena 53;
pomoč podjetjem, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 20 ali 20a;
pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ukrepi Marie Skłodowske-Curie in ukrepi v okviru potrditve koncepta ERC, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“, ter pomoč za sofinancirane projekte in ukrepe povezovanja, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 25a, 25b, 25c ali 25d;
pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 16 poglavja III;
pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ali imajo koristi od teh projektov, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 19a ali člena 19b.
Člen 7
Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški
▼M1 —————
Člen 8
Kumulacija
Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:
z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;
z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za to pomoč.
Financiranje, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU in je zajeto v oddelku 16 poglavja III, in stroški, ki jih krije to financiranje, se ne upoštevajo pri ugotavljanju skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke. Namesto tega se znesek, ki je relevanten za ugotavljanje skladnosti z določbami o kumulaciji iz prvega stavka te točke, izračuna na naslednji način. Najprej se nominalni znesek financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, odšteje od skupnih upravičenih stroškov projekta, s čimer dobimo skupne preostale upravičene stroške, nato pa se največja pomoč izračuna tako, da se ustrezna največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči izračuna samo na podlagi skupnih preostalih upravičenih stroškov.
Nominalni znesek financiranja, ki se zagotovi končnim upravičencem s podporo iz sklada InvestEU, se v primeru členov, v katerih je prag za priglasitev izražen kot najvišji znesek pomoči, prav tako ne upošteva pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4.
Namesto tega se lahko za prednostna posojila ali jamstva za prednostna posojila, ki jih podpira sklad InvestEU v skladu z oddelkom 16 poglavja III, bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pomoči, ki jo vključujejo taka posojila ali jamstva končnim upravičencem, izračuna v skladu s točko (b) ali (c) člena 5(2), kakor je ustrezno. Z bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev pomoči se lahko zagotovi, da se pri kumulaciji z drugo pomočjo za iste opredeljive upravičene stroške v skladu s prvim stavkom te točke ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po tej uredbi uporablja za pomoč, ali ustrezen prag za priglasitev po tej uredbi.
Člen 9
Objave in informacije
Zadevna država članica zagotovi, da se na celovitem spletišču državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavi:
povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezava, ki omogoča dostop do njega;
celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;
informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR, ali, kar zadeva upravičence, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči za tako proizvodnjo, ki presega 60 000 EUR, in, kar zadeva upravičence, dejavne v sektorju ribištva in akvakulture, razen tistih, za katere se uporablja oddelek 2a, informacije o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 30 000 EUR.
Glede pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20 se informacije iz tega odstavka objavijo na spletišču države članice, v kateri ima sedež zadevni organ upravljanja, kakor je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ) ali členu 45 Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta ( 33 ), odvisno od tega, katera se uporablja. Namesto tega se sodelujoče države članice lahko odločijo, da vsaka zagotovi informacije v zvezi z ukrepi pomoči na svojem ozemlju na zadevnih spletiščih.
Obveznosti glede objave iz prvega pododstavka se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.
Za sheme v obliki davčnih ugodnosti in sheme, ki jih zajemata člena 16 in 21 ( 34 ), se šteje, da so pogoji iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1tega člena izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualne pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):
Komisija objavi na svojem spletišču:
povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;
povzetek informacij iz člena 11.
POGLAVJE II
Spremljanje
Člen 10
Odvzem ugodnosti skupinskih izjem
Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I do III, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na ukrepe, ki dodeljujejo določeno vrsto pomoči ali v korist določenih upravičencev, ali ukrepe pomoči, ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.
Člen 11
Poročanje
Države članice ali, v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja v skladu s členom 20, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali členu 45 Uredbe (EU) 2021/1059, odvisno od tega, katera se uporablja, Komisiji posredujejo:
prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa; in
letno poročilo v elektronski obliki v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 ( 35 ) o uporabi te uredbe, ki vsebuje informacije, navedene v navedeni uredbi, in sicer za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja. Za finančne produkte, ki jih je izvedla država članica v okviru oddelka InvestEU za države članice ali nacionalna spodbujevalna banka v vlogi izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika v okviru InvestEU, se šteje, da je ta obveznost države članice izpolnjena, če izvajalski partner Komisiji predloži letna poročila v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja, določenimi v sporazumu o jamstvu, ki sta ga podpisala Komisija in izvajalski partner.
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.
Člen 12
Spremljanje
Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, dodeljeno za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 20a ter za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ter za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 19b.
POGLAVJE III
Posebne določbe za različne vrste pomoči
Oddelek 1
Regionalna pomoč
Člen 13
Področje uporabe regionalne pomoči
Ta oddelek se ne uporablja za:
pomoč v korist dejavnostim v sektorjih jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva ali sintetičnih vlaken;
pomoč v prometnem sektorju in povezani infrastrukturi ter pomoč za proizvodnjo in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje;
regionalno pomoč v obliki shem, ki so namenjene omejenemu številu posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti; sheme, namenjene turističnim dejavnostim, širokopasovnim infrastrukturam ali predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, se ne štejejo za sheme, namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti;
regionalno pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno podjetjem, katerih glavne dejavnosti spadajo v področje K (Finančne in zavarovalniške dejavnosti) NACE Rev. 2, ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine, katerih glavne dejavnosti spadajo v razreda 70.10 (Dejavnost uprav podjetij) ali 70.22 (Drugo podjetniško in poslovno svetovanje) NACE Rev. 2.
Člen 14
Regionalna pomoč za naložbe
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;
ocenjeni stroški plač, ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetne naložbe, izračunani za obdobje dveh let; ali
kombinacija točk (a) in (b), ki ne presega zneska iz (a) ali (b), pri čemer se upošteva višja vrednost.
Pridobljena sredstva so nova, razen za MSP in za nakup poslovne enote. Stroški, povezani z zakupom opredmetenih sredstev, se lahko upoštevajo pod naslednjimi pogoji:
pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbenega projekta, za MSP pa tri leta;
pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.
►M1 V primeru prevzema sredstev poslovne enote v smislu člena 2(49) ali (51) se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. ◄ Transakcija poteka v skladu s tržnimi pogoji. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila odobrena pred njihovim nakupom, je treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Kadar član družine prvotnega lastnika ali eden od zaposlenih prevzame malo podjetje, se opusti pogoj, da se morajo sredstva kupiti od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Nakup delnic se ne šteje za začetno naložbo.
Neopredmetena sredstva so upravičena za izračun stroškov naložbe, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
uporabljati jih je treba izključno v ustanovi, ki je prejemnica pomoči;
biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;
odkupiti jih je treba pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem; in
vključiti jih je treba v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.
Za velika podjetja so stroški neopredmetenih sredstev upravičeni le do mejne vrednosti v višini 50 % celotnih upravičenih naložbenih stroškov za začetno naložbo.
Kadar so upravičeni stroški izračunani glede na ocenjene stroške plač, kot je navedeno v odstavku 4(b), se morajo izpolniti naslednji pogoji:
zaradi naložbenega projekta se neto poveča število zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev. To pomeni, da se izguba zaposlitve odšteje od dozdevnega števila delovnih mest, ustvarjenih v navedenem obdobju;
vsa delovna mesta se zasedejo v treh letih po zaključku del; in
vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, se obdrži na zadevnem območju za obdobje najmanj pet let od datuma, ko je bilo prvič zasedeno, oziroma najmanj tri leta v primeru MSP, razen če se delovno mesto izgubi med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.
Regionalna pomoč za razvoj širokopasovnih omrežij mora izpolniti vse naslednje pogoje:
pomoč se dodeli le za območja, na katerih ni omrežja iste kategorije (osnovno širokopasovno omrežje ali omrežje naslednje generacije) in na katerih se v treh letih od sklepa o dodelitvi pomoči verjetno ne bo razvilo tako omrežje po komercialnih pogojih; in
subvencioniran omrežni operater mora ponuditi aktiven in pasiven veleprodajni dostop v skladu s pravičnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s fizično razvezavo v primeru omrežij naslednje generacije; in
pomoč se dodeli na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka.
Člen 15
Regionalna pomoč za tekoče poslovanje
Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na redko poseljenih območjih so nadomestilo za dodatne stroške prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatne stroške prevoza blaga, dodatno predelanega na navedenih območjih, pod naslednjimi pogoji:
pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi fiksnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali druge ustrezne merske enote;
dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi opravljene poti blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške.
Intenzivnost pomoči ne presega 100 % dodatnih prevoznih stroškov, kot so določeni v tem odstavku.
Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na zelo redko poseljenih območjih preprečujejo ali zmanjšujejo odseljevanje pod naslednjimi pogoji:
upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v zadevni regiji;
letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega 20 % letnih stroškov dela, ki jih ima upravičenec na zadevnem območju.
►C2 Sheme pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah nadomestijo dodatne stroške poslovanja, ki nastanejo v navedenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer če upravičenci izvajajo svojo gospodarsko dejavnost v eni od najbolj oddaljenih regij, pod pogojem, da letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje, ki se izvajajo v okviru te uredbe, ne presega enega od naslednjih deležev: ◄
35 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;
40 % letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;
30 % letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.
Člen 16
Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij
Projekti za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednja merila:
izvajajo se prek skladov za razvoj mestnih območij na območjih, ki prejemajo pomoč;
so sofinancirani s strani evropskih strukturnih in investicijskih skladov;
podpirajo izvajanje „celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij“.
Ukrepi za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednje pogoje:
upravljavci skladov za razvoj mestnih območij se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se ne razlikuje med upravljavci skladov za razvoj mestnih območij na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;
finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;
v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;
v primeru jamstev za zasebne vlagatelje pri projektih za razvoj mestnih območij se jamstvo omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na 25 % osnovnega zajamčenega portfelja;
vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih sklada za razvoj mestnih območij, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor;
sklad za razvoj mestnih območij se vzpostavi v skladu z veljavno zakonodajo. Država članica zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za razvoj mestnih območij.
Skladi za razvoj mestnih območij se upravljajo na komercialni podlagi in zagotavljajo v dobiček usmerjeno finančno odločanje. To velja, če upravljavci sklada za razvoj mestnih območij izpolnjujejo naslednje pogoje:
upravljavci skladov za razvoj mestnih območij so zavezani z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;
prejemki upravljavcev skladov za razvoj mestnih območij so v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih s izkušnjami, strokovnim znanjem ter poslovnimi in finančnimi zmogljivostmi;
upravljavci skladov za razvoj mestnih območij prejmejo plačilo vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnih vlagateljev;
upravljavci skladov za razvoj mestnih območij opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte za razvoj mestnih območij ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na razvoj mestnih območij;
za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.
Kadar sklad za razvoj mestnih območij zagotavlja posojila ali jamstva za projekte za razvoj mestnih območij, je treba izpolniti naslednje pogoje:
v primeru posojil se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek posojila;
v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 3 tega člena upošteva nominalni znesek osnovnega posojila.
Oddelek 2
Pomoč za MSP
Člen 17
Pomoč za naložbe za MSP
Upravičeni stroški so eno ali oboje od naslednjega:
upravičeni stroški naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;
ocenjeni stroški plač zaposlene osebe za delovno mesto, ustvarjeno neposredno z naložbenim projektom, izračunani za obdobje dveh let.
Da se naložba iz tega člena šteje za upravičene stroške, mora vključevati naslednje:
naložbo v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na vzpostavitev nove poslovne enote, širitev obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali
pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
Kadar član družine prvotnega lastnika ali eden od zaposlenih prevzame malo podjetje, se opusti pogoj, da se morajo sredstva kupiti od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Sama pridobitev delnic podjetja ne pomeni naložbe.
Neopredmetena sredstva izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
uporabijo se izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči;
obravnavajo se kot sredstva, ki se amortizirajo;
odkupijo se po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem;
vključena so v sredstva podjetja vsaj tri leta.
Delovna mesta, ustvarjena neposredno z naložbenim projektom, izpolnjujejo naslednje pogoje:
delovna mesta se ustvarijo v treh letih po dokončani naložbi;
neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem iz prejšnjih 12 mesecev;
ohranijo se najmanj tri leta od datuma, ko so bila prvič zasedena.
Intenzivnost pomoči ne presega:
20 % upravičenih stroškov v primeru malih podjetij;
10 % upravičenih stroškov v primeru srednjih podjetij.
Člen 18
Pomoč za svetovanje v korist MSP
Člen 19
Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih
Člen 19a
Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti
Za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projekte operativnih skupin EIP so upravičeni naslednji stroški iz člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali člena 34(1) Uredbe (EU) 2021/1060, odvisno od tega, katera se uporablja:
stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;
izvajanje odobrenih dejavnosti;
priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupin;
tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali projekta operativnih skupin EIP;
spodbujanje akterjev EIP ali strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog.
Člen 19b
Omejeni zneski pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektov operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti
ODDELEK 2A
Pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje
Člen 20
Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja
Če so povezani s projektom sodelovanja, se naslednji stroški, ki imajo pomen iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 481/2014 ( 38 ) ali členov 38 do 44 Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta, odvisno od tega, katera se uporablja, štejejo za upravičene stroške:
stroški osebja;
pisarniški in administrativni stroški;
potni in namestitveni stroški;
stroški zunanjega strokovnega svetovanja in storitev;
stroški opreme ter
stroški za infrastrukturo in gradnje.
Člen 20a
Omejeni zneski pomoči podjetjem za sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja
Oddelek 3
Pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP
Člen 21
Pomoč za financiranje tveganja
Na ravni finančnih posrednikov je pomoč za financiranje tveganja za neodvisne zasebne vlagatelje lahko v eni izmed naslednjih oblik:
lastniški ali navidezni lastniški kapital ali finančna sredstva za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;
posojila za neposredno ali posredno zagotovitev naložb v financiranje tveganja za upravičena podjetja;
neposredna ali posredna jamstva za upravičena podjetja za pokritje izgub zaradi naložb v financiranje tveganja.
Upravičena podjetja so tista, ki so v trenutku začetne naložbe v financiranje tveganja MSP, ki ne kotirajo na borzi, in ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
niso bila dejavna na nobenem trgu;
poslujejo na katerem koli trgu manj kot 7 let po njihovi prvi komercialni prodaji;
potrebujejo začetno naložbo za financiranje tveganja, ki je višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih 5 letih in temelji na poslovnem načrtu, ki je bil pripravljen z namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trg.
Pomoč za financiranje tveganja lahko zajema tudi nadaljnje naložbe v upravičena podjetja, tudi po obdobju 7 let iz odstavka 5(b), če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
skupni znesek financiranja tveganja iz odstavka 9 ni presežen;
možnost nadaljnjih naložb je bila predvidena v prvotnem poslovnem načrtu;
podjetje, ki prejema nadaljnje naložbe, ni bilo povezano v smislu člena 3(3) Priloge I z drugim podjetjem, razen s finančnim posrednikom ali neodvisnim zasebnim vlagateljem, ki v okviru ukrepa zagotavlja financiranje tveganja, razen če nov subjekt izpolnjuje pogoje iz opredelitve pojma MSP.
Za ukrepe za financiranje tveganja, ki zagotavljajo lastniški kapital, navidezni lastniški kapital ali naložbe v posojila za upravičena podjetja, ukrep za financiranje tveganja spodbudi dodatno financiranje od neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali upravičenih podjetij, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe z naslednjimi minimalnimi pragovi:
10 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem pred njihovo prvo komercialno prodajo na katerem koli trgu;
40 % financiranja tveganja, zagotovljenega upravičenim podjetjem iz odstavka 5(b) tega člena;
60 % financiranja tveganja za naložbe v upravičena podjetja iz odstavka 5(c) in za nadaljnje naložbe v upravičena podjetja po 7-letnem obdobju iz odstavka 5(b).
Ukrep za financiranje tveganja izpolnjuje naslednje pogoje:
izvaja se prek enega ali več finančnih posrednikov, razen za davčne spodbude za zasebne vlagatelje v zvezi z njihovimi neposrednimi naložbami v upravičena podjetja;
finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami;
v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;
v primeru jamstev iz točke 2(c) se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube.
Ukrepi za financiranje tveganja zagotavljajo dobičkonosno naravnano finančno odločanje. To velja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
finančni posredniki se določijo v skladu z veljavno zakonodajo;
država članica ali subjekt, ki mu je poverjeno izvajanje ukrepa, zagotovi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa za financiranje tveganja, vključno z ustrezno politiko razpršitve tveganja, da se doseže ekonomska sposobnost preživetja in učinkovit obseg v smislu velikosti in geografske porazdelitve zadevnega portfelja naložb;
financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem, temelji na izvedljivem poslovnem načrtu, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa finančno izvedljivost;
za vsako naložbo lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala obstaja jasna in realistična strategija izstopa.
Finančni posredniki se upravljajo na komercialni podlagi. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, kadar finančni posrednik ali upravljavec sklada, odvisno od vrste ukrepa za financiranje tveganja, izpolnjuje naslednje pogoje:
zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;
plačilo je v skladu s tržnimi praksami. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, kadar je upravljavec ali finančni posrednik izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, strokovnim znanjem ter operativnimi in finančnimi zmogljivostmi;
prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;
oblikujejo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb;
vlagatelji so lahko zastopani v upravnih organih naložbenega sklada, kot so nadzorni odbor ali svetovalni odbor.
►M1 Ukrep za financiranje tveganja, ki zagotavlja jamstva ali posojila upravičenim podjetjem ali zagotavlja naložbe v navidezni lastniški kapital upravičenih podjetij, strukturirane kot dolg, izpolnjuje naslednje pogoje: ◄
na podlagi ukrepa finančni posrednik opravi naložbe, ki ne bi bile izvedene, ali pa bi bile izvedene na omejen ali drugačen način, če ne bi bilo pomoči. Finančni posrednik je sposoben dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos vseh prednosti v največji meri na končne upravičence v obliki večje količine financiranja, portfeljev s povečanim tveganjem, nižjih zahtev glede zavarovanja s premoženjem, nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer;
v primeru posojil in naložb v navidezni lastniški kapital, strukturiranih kot dolg, se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek instrumenta;
v primeru jamstev se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek osnovnega posojila. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno.
Pomoč za financiranje tveganja za MSP, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 5, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe ter je izvzeta iz zahteve po priglasitvi iz člena 108(3) Pogodbe, pod pogojem, da:
pomoč na ravni MSP izpolnjuje pogoje iz Uredbe (EU) št. 1407/2013; in
so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 5, 6, 9, 10 in 11; in
ukrepe za financiranje tveganja, ki zagotavlja lastniški kapital, navidezni lastniški kapital ali naložbe v posojila za upravičena podjetja, spodbuja dodatno financiranje od neodvisnih zasebnih vlagateljev na ravni finančnih posrednikov ali MSP, da se doseže stopnja skupne zasebne udeležbe vsaj 60 % financiranja tveganja za MSP.
Člen 22
Pomoč za novoustanovljena podjetja
Upravičena podjetja so vsa mala podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so registrirana največ pet let, če podjetje:
ni prevzelo dejavnosti drugega podjetja;
še ni delilo dobička;
ni nastalo z združitvijo.
Za upravičena podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.
Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka se podjetja, nastala z združitvijo podjetij, ki so upravičena do pomoči na podlagi tega člena, prav tako štejejo za upravičena podjetja, in sicer do pet let po datumu registracije najstarejšega podjetja, udeleženega v združitvi.
Pomoč za novoustanovljena podjetja je v obliki:
posojil z obrestnimi merami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z nominalnim zneskom v višini največ 1 milijona EUR ali 1,5 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 2 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za posojila za pet do deset let se lahko najvišji zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem posojila. Za posojila za manj kot pet let je najvišji znesek enak znesku posojila za obdobje petih let;
jamstev s premijami, ki niso skladne s tržnimi pogoji, za obdobje desetih let in z zajamčenim zneskom v višini največ 1,5 milijona EUR ali 2,25 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 3 milijone EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe. Za jamstva za pet do deset let se lahko najvišji zajamčeni zneski spremenijo tako, da se zgornji zneski pomnožijo s količnikom desetih let in dejanskim obdobjem jamstva. Za jamstva za manj kot pet let je najvišji zajamčeni znesek enak jamstvu za obdobje petih let. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno;
nepovratnih sredstev, vključno z naložbami lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, obrestne mere in zmanjšanj premij jamstva v višini do 0,4 milijona EUR bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev ali 0,6 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe, ali 0,8 milijona EUR za podjetja s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe.
Člen 23
Pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP
Ukrep pomoči je lahko v obliki davčnih spodbud za neodvisne zasebne vlagatelje, ki so fizične osebe v zvezi z njihovimi naložbami v financiranje tveganja, ki so prek alternativne platforme za trgovanje vložene v upravičena podjetja v skladu s pogoji iz člena 21.
Člen 24
Pomoč za stroške poizvedb
Oddelek 4
Pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije
Člen 25
Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte
Del raziskovalnega in razvojnega projekta, ki prejema pomoč, spada v celoti v eno ali več naslednjih kategorij:
temeljne raziskave;
industrijske raziskave;
eksperimentalni razvoj;
študije izvedljivosti.
Upravičeni stroški za raziskovalne in razvojne projekte se dodelijo posebni kategoriji raziskav in razvoja ter so naslednji:
stroški osebja: raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu zaposlitve na raziskovalnem projektu;
stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;
stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt. Glede stavb se štejejo za upravičene le stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta. Za zemljišče se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;
stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;
dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.
Intenzivnost pomoči za vsakega upravičenca ne presega:
100 % upravičenih stroškov za temeljne raziskave;
50 % upravičenih stroškov za industrijske raziskave;
25 % upravičenih stroškov za eksperimentalni razvoj;
50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti.
Intenzivnost pomoči za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj se lahko poveča do največje intenzivnosti pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov v naslednjih primerih:
za 10 odstotnih točk za srednja podjetja in 20 odstotnih točk za mala podjetja;
za 15 odstotnih točk, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
projekt vključuje učinkovito sodelovanje:
rezultati projekta se splošno razširjajo prek konferenc, objav, prosto dostopnih zbirk podatkov ali brezplačne in odprte programske opreme.
Člen 25a
Pomoč za projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“
Člen 25b
Pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta ERC
Člen 25c
Pomoč v okviru sofinanciranih raziskovalnih in razvojnih projektov
Člen 25d
Pomoč za ukrepe povezovanja
Za pomoč naložbam v infrastrukturo v okviru ukrepa povezovanja veljajo naslednji dodatni pogoji:
kadar je infrastruktura namenjena opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, je treba financiranje, stroške in prihodke vsake vrste dejavnosti knjižiti ločeno na podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega računovodstva;
cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo infrastrukture, mora ustrezati tržni ceni;
dostop do infrastrukture je treba odobriti več uporabnikom, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko odobri prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, mora biti takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja za stroške naložb, ti pogoji pa so javno dostopni;
kadar se za infrastrukturo dodeli javno financiranje za gospodarske in negospodarske dejavnosti, države članice vzpostavijo mehanizem za spremljanje in vračilo sredstev, da se prepreči preseganje veljavne intenzivnosti pomoči zaradi povečanja deleža gospodarskih dejavnosti v primerjavi s predvidenim stanjem v času dodelitve pomoči.
Člen 26
Pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture
Člen 27
Pomoč za inovacijske grozde
Upravičeni stroški pomoči za tekoče poslovanje za inovacijske grozde so stroški osebja in upravni stroški (vključno z režijskimi stroški), ki so povezani z naslednjimi dejavnostmi:
spodbujanje grozdov, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja;
trženje grozda, da se razširi sodelovanje novih podjetij ali organizacij ter poveča prepoznavnost grozda;
upravljanje zmogljivosti grozda; organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.
Člen 28
Pomoč za inovacije za MSP
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški za pridobivanje, potrjevanje in obrambe patentov ter druga neopredmetena sredstva;
stroški za napotitev visokokvalificiranega osebja iz raziskovalne organizacije za širjenje znanja ali velikega podjetja, ki dela na področju raziskav, razvoja in inovacij na novo ustanovljenem delovnem mestu pri upravičencu in ne nadomešča drugega osebja;
stroški svetovalnih in podpornih storitev za inovacije.
Člen 29
Pomoč za procesne in organizacijske inovacije
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški osebja;
stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč v obsegu ter za obdobje uporabe v projektu;
stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi pogojev strogo poslovnega odnosa;
dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot neposredna posledica projekta.
Člen 30
Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture
Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na spletu objavijo naslednje informacije:
da se bo projekt, ki prejema pomoč, izvedel;
namen projekta, ki prejema pomoč;
približen datum objave rezultatov, ki se pričakujejo od projekta, ki prejema pomoč, in mesto objave na spletu;
navedba, da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v določenem zadevnem sektorju ali podsektorju.
Oddelek 5
Pomoč za usposabljanje
Člen 31
Pomoč za usposabljanje
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški osebja za inštruktorje za ure, ko inštruktorji sodelujejo pri usposabljanju;
stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, stroški nastanitve, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;
stroški svetovalnih storitev, povezanih s projektom usposabljanja;
stroški osebja v zvezi z udeleženci usposabljanja in splošni posredni stroški (upravni stroški, najemnine, režijski stroški) za ure, ko udeleženci usposabljanja sodelujejo pri usposabljanju.
Intenzivnost pomoči ne presega 50 % upravičenih stroškov. Lahko se poveča, in sicer do največje intenzivnosti pomoči v višini 70 % upravičenih stroškov, v naslednjih primerih:
za 10 odstotnih točk, če je usposabljanje namenjeno invalidnim delavcem ali prikrajšanim delavcem;
za 10 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena srednjemu podjetju, in za 20 odstotnih točk, če je pomoč dodeljena malemu podjetju.
Kadar se pomoč dodeli v sektorju pomorskega prevoza, se intenzivnost pomoči lahko poveča na 100 % upravičenih stroškov, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
udeleženci usposabljanja niso aktivni, temveč so pomožni člani posadke; in
usposabljanje se izvaja na krovih ladij, ki so registrirane v Uniji.
Oddelek 6
Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce
Člen 32
Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač
Člen 33
Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač
Člen 34
Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev
Upravičeni stroški so naslednji:
stroški prilagoditve prostorov;
stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem;
stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci;
stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom;
stroški plač za ure, ki so jih invalidni delavci porabili za rehabilitacijo;
stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.
Člen 35
Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce
Upravičeni stroški so stroški:
zaposlitve osebja samo za čas, ki ga porabijo za pomoč prikrajšanim delavcem v obdobju največ 12 mesecev po zaposlitvi prikrajšanega delavca ali v obdobju največ 24 mesecev po zaposlitvi resno prikrajšanega delavca;
usposabljanja takega osebja za pomoč prikrajšanim delavcem.
Oddelek 7
Pomoč za varstvo okolja
Člen 36
Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije
Naložba izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi s preseganjem veljavnih standardov Unije, ne glede na obstoj obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji od standardov Unije;
upravičencu omogoča, da poviša raven varstva okolja s svojimi dejavnostmi v odsotnosti standardov Unije.
Z odstopanjem od odstavka 3 se pomoč lahko dodeli za:
nakup novih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, ki izpolnjujejo sprejete standarde Unije, če je bil nakup opravljen, preden so navedeni standardi začeli veljati, ko pa ti začnejo veljati, se ne uporabljajo za že kupljena prevozna sredstva pred tem datumom;
naknadno opremljanje obstoječih prevoznih sredstev za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, če standardi Unije še niso začeli veljati na dan začetka obratovanja navedenih prevoznih sredstev; ko ti standardi začnejo veljati, se ne uporabljajo retroaktivno za navedena prevozna sredstva.
Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za preseganje veljavnih standardov Unije ali zvišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije. Stroški se določijo na naslednji način:
kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;
v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.
Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.
Člen 36a
Pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska cestna vozila
Člen 37
Pomoč za naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije
Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za preseganje veljavnih standardov Unije. Stroški se določijo na naslednji način:
kadar se stroški naložb v varstvo okolja lahko opredelijo v skupnih stroških naložb kot ločena naložba, se ti stroški, povezani z varstvom okolja, štejejo za upravičene stroške;
v vseh drugih primerih se stroški naložb v varstvo okolja opredelijo s primerjavo s podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi se verodostojno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z varstvom okolja, in se šteje za upravičene stroške.
Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.
Intenzivnost pomoči ne sme presegati naslednjih ravni:
20 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 15 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 10 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča več kot tri leta pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije;
15 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 10 % upravičenih stroškov za srednja podjetja in 5 % upravičenih stroškov za velika podjetja, če se naložba izvede in konča med enim in tremi leti pred datumom začetka veljavnosti novega standarda Unije.
Člen 38
Pomoč za naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost
Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti. Stroški se določijo na naslednji način:
kadar se lahko stroški naložb v energetsko učinkovitost v skupnih stroških naložb opredelijo kot ločena naložba, se stroški, povezani z energetsko učinkovitostjo, štejejo za upravičene stroške;
kadar se naložba nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v navedenih točkah, zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, se kot upravičeni stroški štejejo skupni stroški naložb, potrebni za doseganje višje ravni energetske učinkovitosti, pod pogojem da se zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti v primeru obnove potreba po primarni energiji zmanjša za vsaj 20 % in da v primeru novih stavb prihranek primarne energije znaša najmanj 10 % v primerjavi s pragom, določenim za zahteve, ki veljajo za stavbe s skoraj ničelno porabo energije v nacionalnih ukrepih za izvajanje Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 39 ). Začetna potreba po primarni energiji in ocenjeno izboljšanje se določita s sklicevanjem na energetsko izkaznico, kot je opredeljena v členu 2(12) Direktive 2010/31/EU;
v vseh drugih primerih se stroški naložb v energetsko učinkovitost opredelijo s primerjavo s podobno, energetsko manj učinkovito naložbo, ki bi se realno izvedla brez pomoči. Razlika med stroški obeh naložb predstavlja strošek, povezan z energetsko učinkovitostjo, in se šteje za upravičene stroške.
Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.
Za stavbe iz odstavka 3(b) se lahko naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe kombinirajo z naložbami v kar koli ali vse od naslednjega:
integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;
opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;
opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;
digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.
V primeru takih kombiniranih del, navedenih v točkah (a) do (d) prvega pododstavka, so upravičeni stroški skupni naložbeni stroški različnih kosov opreme.
Pomoč se lahko dodeli lastniku(-om) ali najemniku(-om) stavbe, odvisno od tega, kdo je naročnik del za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Pomoč za ukrepe, s katerimi se izboljšuje energetska učinkovitost stavb, je pod naslednjimi kumulativnimi pogoji lahko namenjena tudi spodbujanju pogodbenega zagotavljanja prihranka energije:
podpora je v obliki posojila ali jamstva ponudniku ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru pogodbe o energetski učinkovitosti ali je sestavljena iz finančnega produkta, namenjenega refinanciranju zadevnega ponudnika (npr. faktoring, forfetiranje);
nominalni znesek skupnih neizplačanih sredstev, zagotovljenih v skladu s tem odstavkom, na upravičenca ne presega 30 milijonov EUR;
podpora se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;
podpora se zagotovi za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije v smislu člena 2(27) Direktive 2012/27/EU;
pogodbeno zagotavljanje prihranka energije se nanaša na stavbo iz odstavka 3(b).
Člen 39
Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov
Kadar se naložbe nanašajo na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih izobraževanju ali socialnim storitvam, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo ali pravosodnimi, policijskimi ali gasilskimi storitvami, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v navedenih točkah, zavzemajo manj kot 35 % tlorisne površine, se projekti energetske učinkovitosti na podlagi tega člena lahko kombinirajo tudi z naložbami v kar koli od naslednjega:
integrirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto;
opremo za shranjevanje energije, proizvedene z napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem;
opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;
digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Upravičene naložbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.
Države članice lahko vzpostavijo sklade za energetsko učinkovitost in/ali uporabijo finančne posrednike pri zagotavljanju pomoči za energetsko učinkovitost. Za to morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
upravljavci finančnih posrednikov ter upravljavci skladov za energetsko učinkovitost se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Zlasti se med njimi ne razlikuje na podlagi kraja njihovega sedeža ali ustanovitve v kateri koli državi članici. Od finančnih posrednikov in upravljavcev skladov se lahko zahteva, da izpolnjujejo vnaprej določena merila, ki so objektivno upravičena zaradi narave naložbe;
finančni posredniki ter vlagatelji ali upravljavci skladov se izberejo na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki se izvede v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, katerega cilj je vzpostavitev ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganj in donosov, pri čemer ima asimetrična udeležba pri dobičku za vse naložbe razen jamstev prednost pred zaščito pred izgubami. Če se zasebni vlagatelji ne izberejo s takšnim razpisom, pravično stopnjo donosa za zasebne vlagatelje določi neodvisni strokovnjak, izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa;
v primeru asimetrične delitve izgube med javnimi in zasebnimi vlagatelji, se prva izguba, ki jo prevzame javni vlagatelj, omeji na 25 % celotne naložbe;
v primeru jamstev se stopnja jamstva omeji na 80 %, skupne izgube, ki jih prevzame država članica, pa se omejijo na največ 25 % osnovnega zajamčenega portfelja. Samo jamstva za kritje pričakovanih izgub osnovnega zajamčenega portfelja se lahko zagotovijo brezplačno. Če jamstvo obsega tudi kritje nepričakovanih izgub, finančni posrednik plača jamstveno premijo v skladu s tržnimi pravili, in sicer za tisti del jamstva, ki krije nepričakovane izgube;
vlagatelji imajo možnost zastopanja v upravnih organih sklada za energetsko učinkovitost ali finančnega posrednika, kot je nadzorni odbor ali svetovalni odbor;
sklad za energetsko učinkovitost ali finančni posrednik se ustanovi v skladu z veljavno zakonodajo in država članica določi postopek skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno utemeljena naložbena strategija za izvajanje ukrepa pomoči za energetsko učinkovitost.
Finančni posredniki, vključno s skladi za energetsko učinkovitost, se upravljajo na komercialni podlagi in zagotavljajo pridobitno naravnane naložbene odločitve. To velja, če finančni posrednik ali upravljavci sklada za energetsko učinkovitost izpolnjujejo naslednje pogoje:
zavezani so z zakonom ali pogodbo, da delujejo kot skrbni poklicni upravljavci v dobri veri in se izogibajo nasprotij interesov; uporabljajo se najboljše prakse in regulativni nadzor;
njihovo plačilo je v skladu s tržno prakso. Ta zahteva velja za izpolnjeno, kadar je upravljavec izbran na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega razpisa, ki temelji na objektivnih merilih, povezanih z izkušnjami, s strokovnim znanjem ter poslovno in finančno sposobnostjo;
prejemajo plačilo, vezano na uspešnost, ali pa prevzamejo del naložbenih tveganj v obliki skupne naložbe lastnih sredstev, da se zagotovi stalna usklajenost njihovih interesov z interesi javnega vlagatelja;
opredelijo naložbeno strategijo, merila in predlagani časovni razpored naložb v projekte na področju energetske učinkovitosti ter s tem opredelijo predhodno finančno izvedljivost in pričakovan učinek na energetsko učinkovitost;
za javna sredstva, vložena v sklad za energetsko učinkovitost ali dodeljena finančnemu posredniku, obstaja jasna in realistična strategija izstopa, da se omogoči financiranje projektov na področju energetske učinkovitosti na tržni osnovi.
Člen 40
Pomoč za naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom
Člen 41
Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov
►C1 Upravičeni stroški so dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. ◄ Stroški se določijo na naslednji način:
kadar se stroški naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko prepoznajo v skupnem strošku naložbe kot samostojna naložba, na primer kot jasno prepoznaven dodatek k že obstoječemu obratu, se ta strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, šteje za upravičene stroške;
kadar se stroške naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov lahko opredeli s sklicevanjem na podobno, okolju manj prijazno naložbo, ki bi jo bilo mogoče verodostojno izvesti brez pomoči, ta razlika med stroški obeh naložb opredeljuje strošek, povezan z energijo iz obnovljivih virov, in šteje za upravičene stroške;
za nekatere male obrate, pri katerih ni mogoče določiti okolju manj prijazne naložbe, ker obrati majhnega obsega ne obstajajo, se skupni stroški naložb za doseganje višje ravni varstva okolja štejejo za upravičene stroške.
Stroški, ki niso neposredno povezani z doseganjem višje ravni varstva okolja, niso upravičeni.
Intenzivnost pomoči ne presega:
45 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(a) ali (b);
30 % upravičenih stroškov, če so upravičeni stroški izračunani na podlagi točke (6)(c).
Člen 42
Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov
Postopek zbiranja ponudb je lahko omejen na posamezne tehnologije, kadar bi postopek, ki bi bil odprt za vse proizvajalce, povzročil manj optimalen rezultat, ki ga ni mogoče obravnavati pri načrtovanju postopka zlasti glede:
dolgoročnih možnosti določene nove in inovativne tehnologije; ali
potrebe, da se doseže diverzifikacija; ali
omejitev omrežja in stabilnosti omrežja; ali
stroškov sistema (sistemskega povezovanja); ali
potrebe, da se preprečijo izkrivljanja na trgu surovin zaradi podpore za biogoriva.
Države članice izvedejo podrobno oceno uporabnosti takih pogojev in o tem poročajo Komisiji v skladu z navodili iz člena 11(a).
Člen 43
Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega
Člen 44
Pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES
Člen 45
Pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij
Člen 46
Pomoč za naložbe v energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje
Člen 47
Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov
Člen 48
Pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo
Člen 49
Pomoč za okoljske študije
Oddelek 8
Pomoč za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče
Člen 50
Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče
Za dodelitev pomoči veljata naslednja pogoja:
pristojni javni organi države članice so uradno priznali značaj dogodka kot naravna nesreča; in
obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki jo je utrpelo zadevno podjetje.
Oddelek 9
Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij
Člen 51
Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij
Oddelek 10
Pomoč za širokopasovno infrastrukturo
Člen 52
Pomoč za fiksna širokopasovna omrežja
Upravičene so naslednje alternativne vrste naložb:
izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejema pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s (ciljne hitrosti);
izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s (mejne hitrosti), ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s (ciljne hitrosti);
izgradnja fiksnega širokopasovnega omrežja samo za povezavo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih je samo eno omrežje, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti), ali se zanja realno načrtuje izgradnja samo enega takega omrežja v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. To se preveri s kartiranjem in javnim posvetovanjem v skladu z odstavkom 4. Območja z vsaj enim obstoječim ali realno načrtovanim omrežjem, ki lahko zanesljivo zagotavlja hitrosti prenosa najmanj 300 Mb/s, so izključena. Območja z vsaj dvema obstoječima ali realno načrtovanima omrežjema, ki lahko zanesljivo zagotavljata hitrosti prenosa najmanj 100 Mb/s, so prav tako izključena. Omrežje, ki prejme pomoč, mora zagotoviti vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi omrežji ter zanesljivo zagotavljati hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s (ciljne hitrosti).
Kartiranje in javno posvetovanje iz odstavka 3 izpolnjujeta vse naslednje zahteve:
pri kartiranju se opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa javna in zasebna omrežja, ki lahko glede na vrsto naložbe zanesljivo zagotavljajo mejne hitrosti iz odstavka 3. Kartiranje se izvede: (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Za točki (i) in (ii) se kartiranje vedno preveri z javnim posvetovanjem;
javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi omrežji, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči in ki lahko zanesljivo zagotovijo mejne hitrosti iz odstavka 3 na ciljnem območju. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.
Pomoč se dodeli, kot sledi:
pomoč se dodeli ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Organ, ki dodeli pomoč, za namene konkurenčnega izbirnega postopka vnaprej določi objektivna, pregledna in nediskriminatorna kvalitativna merila za dodelitev pomoči, ki jih je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Pri podobnih pogojih glede kakovosti se pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči;
kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, fiksnega širokopasovnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Člen 52a
Pomoč za mobilna omrežja 4G in 5G
Kartiranje in javno posvetovanje iz odstavka 3 izpolnjujeta vse naslednje zahteve:
pri kartiranju se jasno opredelijo geografska ciljna območja, ki naj bi bila zajeta z javnim ukrepom, in upoštevajo vsa obstoječa mobilna omrežja glede na vrsto naložbe. Kartiranje se izvede na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Kartiranje se vedno preveri z javnim posvetovanjem;
javno posvetovanje izvede pristojni javni organ z objavo glavnih značilnosti načrtovanega ukrepa in seznama geografskih ciljnih območij, opredeljenih pri kartiranju v skladu s točko (a), na ustreznem spletnem mestu (tudi na nacionalni ravni). Pri javnem posvetovanju so zainteresirane strani pozvane, naj predložijo pripombe k ukrepu in utemeljene informacije v skladu s točko (a) v zvezi z njihovimi mobilnimi omrežji na ciljnem območju, ki že obstajajo ali je njihova izgradnja realno načrtovana v treh letih od datuma objave načrtovanega ukrepa pomoči. Če organ, ki dodeljuje pomoč, meni, da je za izgradnjo subvencionirane infrastrukture potrebno obdobje, ki je krajše ali daljše od treh let, je treba isto časovno obdobje, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, upoštevati tudi pri oceni realnosti načrtovane izgradnje omrežij iz prejšnjega stavka. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.
Pomoč se dodeli, kot sledi:
pomoč se dodeli ponudnikom elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Organ, ki dodeli pomoč, za namene konkurenčnega izbirnega postopka vnaprej določi objektivna, pregledna in nediskriminatorna kvalitativna merila za dodelitev pomoči, ki jih je treba pretehtati glede na zahtevani znesek pomoči. Pri podobnih pogojih glede kakovosti se pomoč dodeli ponudniku z najnižjim zahtevanim zneskom pomoči;
kadar se pomoč dodeli brez konkurenčnega izbirnega postopka javnemu organu za izgradnjo in upravljanje, neposredno ali prek notranjega subjekta, pasivnega mobilnega omrežja, javni organ ali notranji subjekt, odvisno od primera, z uporabo subvencioniranega omrežja zagotavlja le veleprodajne storitve. Javni organ zagotovi ločeno računovodstvo med sredstvi, ki se uporabljajo za delovanje omrežja, in drugimi sredstvi, ki so mu na voljo. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo ali upravljanje omrežja se dodeli na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z načeli pravil o javnem naročanju in ob upoštevanju načela tehnološke nevtralnosti, brez poseganja v veljavna pravila o javnem naročanju, na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Uporaba javno financiranega omrežja 4G ali 5G za zagotavljanje storitev fiksnega brezžičnega dostopa je dovoljena le v skladu z naslednjim:
na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih;
na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, ali zanja izgradnja takega omrežja ni realno načrtovana v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za izgradnjo subvencioniranega omrežja, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pri kartiranju in javnem posvetovanju se upoštevajo tudi obstoječa ali realno načrtovana fiksna širokopasovna omrežja, ugotovljena v skladu s členom 52(4); (ii) podprta rešitev fiksnega brezžičnega dostopa do 4G ali 5G lahko zanesljivo zagotovi hitrosti prenosa vsaj 300 Mb/s in hitrosti nalaganja vsaj 100 Mb/s ter vsaj podvojitev hitrosti prenosa in nalaganja v primerjavi z obstoječimi ali realno načrtovanimi fiksnimi omrežji na teh območjih.
Člen 52b
Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost
Splošni kumulativni pogoji glede združljivosti so naslednji:
upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer bodisi z lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem, ki ne vsebuje nobene javne finančne podpore. Kadar se 25-odstotni prispevek upravičenca zagotovi z zunanjim financiranjem prek naložbene platforme, ki združuje različne vire financiranja, se pogoj, da zunanje financiranje ne sme vsebovati nobene javne finančne podpore iz prejšnjega stavka, nadomesti z zahtevo, da platformo sestavlja vsaj 30 % zasebnih naložb;
do pomoči so upravičeni samo stroški, ki so upravičeni stroški naložb na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 za izgradnjo infrastrukture;
projekt mora v skladu z Uredbo (EU) 2021/1153 izbrati:
neodvisni finančni posrednik, ki ga imenuje Komisija na podlagi skupno dogovorjenih naložbenih smernic;
Komisija s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril;
neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija;
projekt mora omogočati povezljivost, ki po zmogljivosti presega zahteve v okviru veljavnih pravnih obveznosti, na primer zahteve, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;
projekt mora tretjim osebam zagotavljati odprt veleprodajni dostop, vključno z razvezavo, pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v skladu s členom 52(7) in (8) oziroma členom 52a(8) in (9), kakor je ustrezno.
Kategorije upravičenih projektov in posebni kumulativni pogoji glede združljivosti, ki se uporabljajo zanje, so naslednji:
naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka koridorja 5G vzdolž prometnega koridorja, opredeljenega v smernicah za vseevropsko prometno omrežje, kot so določene v Uredbi (EU) št. 1315/2013 (koridorji TEN-T), ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:
projekt zajema čezmejni odsek koridorja 5G, ki prečka mejo med najmanj dvema državama članicama ali med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora;
skupni čezmejni odseki koridorjev 5G, ki se nahajajo v državi članici, ne predstavljajo več kot 15 % skupne dolžine koridorjev 5G vzdolž vseevropskega jedrnega prometnega omrežja v tej državi članici, za katere ne veljajo nobene obstoječe pravne obveznosti, kot so tiste, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu. Izjemoma, če država članica podpira izgradnjo čezmejnih koridorjev 5G vzdolž svojega celovitega vseevropskega prometnega omrežja, skupni čezmejni odseki koridorjev 5G, ki se nahajajo v tej državi članici, ne predstavljajo več kot 15 % skupne dolžine koridorjev 5G vzdolž celovitega vseevropskega prometnega omrežja v tej državi članici, za katere ne veljajo nobene obstoječe pravne obveznosti, kot so tiste, povezane s pravico do uporabe frekvenčnega pasu;
projekt zagotavlja znatno novo naložbo v mobilno omrežje 5G, primerno za povezane in avtomatizirane storitve na področju mobilnosti, ki presega manjše naložbe, povezane zgolj z nadgradnjo aktivnih elementov omrežja;
projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;
naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega terabitnega hrbteničnega omrežja, ki podpira cilje Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo s povezovanjem nekaterih računalniških in superračunalniških centrov ter podatkovnih infrastruktur, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:
projekt je namenjen izgradnji ali pridobitvi sredstev za povezljivost, vključno z neodtujljivimi pravicami do uporabe, temnimi optičnimi vlakni ali opremo, za izgradnjo čezmejnega odseka vseevropskega hrbteničnega omrežja, ki podpira povezavo – z neomejeno povezljivostjo med končnimi točkami s hitrostjo prenosa najmanj 1Tb/s – najmanj dveh računalniških ali superračunalniških centrov ali podatkovnih infrastruktur, ki: (1) so gostiteljski subjekti Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, ustanovljenega v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 ( 46 ), ali so raziskovalne infrastrukture in druge računalniške in podatkovne infrastrukture, ki podpirajo vodilne raziskave in misije iz Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta ( 47 ) in Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009, ki prispevajo k ciljem Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, ter (2) se nahajajo v najmanj dveh državah članicah ali najmanj eni državi članici in najmanj eni državi Evropskega raziskovalnega prostora;
projekt zagotavlja znatno novo naložbo v hrbtenično omrežje, ki presega manjše naložbe, kot so naložbe, povezane le z nadgradnjo programske opreme ali licenciranjem;
pridobitev sredstev za povezljivost se izvede z javnim naročanjem;
projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;
naložbe v izgradnjo čezmejnega odseka hrbteničnega omrežja, ki povezuje oblačne infrastrukture določenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:
projekt povezuje oblačno infrastrukturo spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, ki so javne uprave ali javni ali zasebni subjekti, pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe;
projekt zajema čezmejni odsek izgradnje novih čezmejnih hrbteničnih omrežij ali znatno nadgradnjo obstoječih omrežij, ki (1) prečka mejo med najmanj dvema država članicama ali (2) med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora;
projekt zajema vsaj dva upravičena spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja iz točke (i), od katerih vsak deluje v drugi državi članici ali v eni državi članici in eni državi Evropskega gospodarskega prostora;
projekt zagotavlja znatno novo naložbo v hrbtenično omrežje, ki presega manjše naložbe, kot so naložbe, povezane le z nadgradnjo programske opreme ali licenciranjem. Projekt lahko zanesljivo zagotavlja simetrične hitrosti prenosa in nalaganja najmanj v večkratniku 10 Gb/s;
projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti;
naložbe v izgradnjo podmorskega kabelskega omrežja, ki izpolnjujejo naslednje posebne kumulativne pogoje:
projekt zajema čezmejni odsek podmorskega kabelskega omrežja, ki (1) prečka mejo med najmanj dvema državama članicama ali (2) med najmanj eno državo članico in najmanj eno državo Evropskega gospodarskega prostora. Druga možnost je, da subjekt, ki prejme pomoč, omogoči le zagotavljanje veleprodajnih storitev, podprta infrastruktura pa izboljša povezljivost najbolj oddaljenih evropskih regij, čezmorskih ozemelj ali otoških regij, tudi znotraj ene države članice;
projekt se ne sme nanašati na relacije, ki jih že pokrivata najmanj dve obstoječi ali realno načrtovani hrbtenični infrastrukturi;
projekt zagotavlja znatno novo naložbo v podmorsko kabelsko omrežje, pri kateri gre za položitev novega podmorskega kabla ali priključitev na obstoječi podmorski kabel, s čimer se odpravlja redundantnost in presežejo zgolj manjše naložbe. Projekt lahko zanesljivo zagotavlja simetrične hitrosti prenosa in nalaganja najmanj 1 Gb/s;
projekt podpira izgradnjo nove pasivne infrastrukture le, če obstoječe pasivne infrastrukture ni mogoče ponovno uporabiti.
Člen 52c
Boni za povezljivost
Upravičeni sta naslednji kategoriji shem bonov:
sheme bonov, ki so na voljo potrošnikom, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 30 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 30 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 30 Mb/s;
sheme bonov, ki so na voljo MSP, da se naročijo na novo storitev širokopasovnega internetnega dostopa ali nadgradijo sedanjo naročnino na storitev, ki zagotavlja hitrost prenosa vsaj 100 Mb/s, pod pogojem da so v okviru sheme bonov upravičeni vsi ponudniki, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s, medtem ko se boni ne dodelijo za menjavo ponudnikov, ki zagotavljajo enake hitrosti, ali za nadgradnjo obstoječe naročnine s hitrostjo prenosa vsaj 100 Mb/s.
Ponudnik storitve širokopasovnega internetnega dostopa, ki je vertikalno integriran in ima maloprodajni tržni delež nad 25 %, je upravičen, če na ustreznem trgu veleprodajnega dostopa vsakemu ponudniku elektronskih komunikacijskih storitev ponudi vsaj en veleprodajni dostopovni izdelek, s katerim se lahko zagotovi, da bo lahko interesent za dostop zanesljivo zagotavljal maloprodajno storitev s hitrostjo iz odstavka 3, in sicer pod odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Cena veleprodajnega dostopa se določi na podlagi enega od naslednjih referenčnih meril: (i) objavljenih povprečnih veleprodajnih cen, ki prevladujejo na drugih primerljivih in bolj konkurenčnih območjih v državi članici ali Uniji, ali (ii) če takih objavljenih cen ni, na podlagi reguliranih cen, ki jih je nacionalni regulativni organ že določil ali odobril za zadevne trge in storitve, ali (iii) če takih objavljenih ali reguliranih cen ni, se cene določijo v skladu s stroškovno naravnanostjo in metodologijo, določeno v skladu s sektorskim regulativnim okvirom. Brez poseganja v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa na podlagi regulativnega okvira se z nacionalnim regulativnim organom opravi posvetovanje o pogojih dostopa, vključno s cenami, in o sporih v zvezi z uporabo tega člena.
Oddelek 11
Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine
Člen 53
Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine
Pomoč se dodeli za naslednje kulturne namene in dejavnosti:
muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, kinematografi, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;
materialna dediščina, vključno z vsemi oblikami premične in nepremične kulturne dediščine, arheološkimi najdišči, spomeniki, zgodovinskimi znamenitostmi in zgradbami; naravna dediščina, povezana s kulturno dediščino ali formalno priznana kot kulturna ali naravna dediščina s strani pristojnih javnih organov države članice;
vse vrste nematerialne dediščine, vključno z ljudskimi običaji in obrtmi;
umetnost ali kulturni dogodki in prireditve, festivali, razstave in druge podobne kulturne dejavnosti;
dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanje razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;
pisanje, urejanje, proizvodnja, distribucija, digitalizacija ter objavljanje glasbe in literature, vključno s prevodi.
Pomoč je lahko v obliki:
pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo kulturne infrastrukture;
pomoči za tekoče poslovanje.
Upravičeni stroški za pomoč za naložbe so stroški naložbe v neopredmetena in opredmetena sredstva, vključno s:
stroški za gradnjo, posodobitev, pridobitev, ohranjanje ali izboljšanje infrastrukture, če se na leto vsaj 80 % časa ali prostorske zmogljivosti uporablja za kulturne namene;
stroški za nakup, vključno z zakupom, prenosom lastnine ali fizično premestitvijo kulturne dediščine;
stroški zaščite, varstva, restavracije in rehabilitacije materialne in nematerialne kulturne dediščine, vključno z dodatnimi stroški za shranjevanje v ustreznih pogojih, posebnimi orodji, materiali ter stroški dokumentacije, raziskav, digitalizacije in objave;
stroški za izboljšanje dostopnosti kulturne dediščine javnosti, vključno s stroški digitalizacije in drugih novih tehnologij za izboljšanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami (zlasti rampe in dvigala za invalidne osebe, napisi v braillovi pisavi in muzejski eksponati, ki se jih je mogoče dotakniti) ter za spodbujanje kulturne raznolikosti, kar zadeva predstavitve, programe in obiskovalce;
stroški kulturnih projektov in dejavnosti, programov za sodelovanje in izmenjavo ter nepovratnimi sredstvi, vključno s stroški izbirnih postopkov in promocije ter stroški, nastalimi neposredno kot posledica projekta.
Upravičeni stroški za pomoč za tekoče poslovanje so zlasti naslednji:
stroški kulturnih institucij in območij svetovne dediščine, povezani s stalnimi ali periodičnimi dejavnostmi, vključno z razstavami, predstavami in dogodki ter podobnimi kulturnimi dejavnostmi, ki nastanejo med običajnim poslovanjem;
stroški dejavnosti kulturne in umetnostne vzgoje ter spodbujanja razumevanja pomena varovanja in spodbujanja raznolikosti kulturnih izrazov z izobraževalnimi programi in s programi za povečevanje ozaveščenosti širše javnosti, vključno z uporabo novih tehnologij;
stroški izboljšanja dostopa javnosti do kulturnih institucij ali do območij dediščine in dejavnosti, povezanih s kulturno dediščino, vključno s stroški digitalizacije in uporabe novih tehnologij, kot tudi stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;
stroški poslovanja, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, na primer najem ali zakup nepremičnin in kulturnih prizorišč, potni stroški, material in zaloge, neposredno povezani s kulturnim projektom ali dejavnostjo, arhitekturne strukture za razstave in kulise, posojilo, zakup in amortizacija orodja, programskega orodja in opreme, stroški za pravice dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, in drugih vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, stroški promocije in stroški, nastali neposredno kot posledica projekta ali dejavnosti; amortizacijski stroški in stroški financiranja so upravičeni samo, če niso že zajeti v pomoči za naložbe;
stroški za osebje, ki dela za kulturno ustanovo ali na območju dediščine, ali za projekt;
stroški svetovalnih in podpornih storitev, ki jih izvajajo zunanji svetovalci in ponudniki storitev, nastali neposredno kot posledica projekta.
Člen 54
Sheme pomoči za avdiovizualna dela
Pomoč je lahko v obliki:
pomoči za produkcijo avdiovizualnih del;
pomoči za predprodukcijo; in
pomoči za distribucijo.
Kadar država članica zahteva, da je pomoč predmet obveznosti teritorializacije porabe, se za sheme pomoči za produkcijo avdiovizualnih del lahko:
zahteva, da se do 160 % dodeljene pomoči za produkcijo določenega avdiovizualnega dela porabi na ozemlju države članice, ki odobri pomoč; ali
izračuna pomoč, dodeljena za produkcijo avdiovizualnega dela, kot odstotek izdatkov za produkcijske dejavnosti v državi članici, ki dodeli pomoč, ki je v primeru shem podpore največkrat v obliki davčnih spodbud.
V obeh primerih najvišji izdatki, za katere velja obveznost teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presegajo 80 % celotnega proračuna produkcije.
Država članica lahko zahteva tudi minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, da bi bili upravičeni do pomoči, vendar ta raven ne presega 50 % celotnega proračuna produkcije.
Upravičeni stroški so naslednji:
za pomoč za produkcijo: skupni stroški produkcije avdiovizualnih del, vključno s stroški za izboljšanje dostopnosti za invalide;
za pomoč za predprodukcijo: stroški scenaristike in razvoj avdiovizualnih del;
za pomoč za distribucijo: stroški distribucije in promocije avdiovizualnih del.
Intenzivnost pomoči se lahko poveča:
do 60 % upravičenih stroškov za čezmejne produkcije, ki jih financira več kot ena država članica in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države članice;
do 100 % upravičenih stroškov za zahtevna avdiovizualna dela in koprodukcije, ki vključujejo države s seznama Odbora za razvojno pomoč OECD.
Oddelek 12
Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo
Člen 55
Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo
Pomoč je lahko v obliki:
pomoči za naložbe, vključno s pomočjo za izgradnjo ali nadgradnjo športne in večnamenske rekreacijske infrastrukture;
pomoč za tekoče poslovanje športne infrastrukture.
Oddelek 13
Pomoč za lokalno infrastrukturo
Člen 56
Pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo
Oddelek 14
Pomoč za regionalna letališča
Člen 56a
Pomoč za regionalna letališča
Znesek pomoči za naložbe ne presega:
50 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom od enega do tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena;
75 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do enega milijona potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.
Oddelek 15
Pomoč za pristanišča
Člen 56b
Pomoč za pomorska pristanišča
Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:
naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;
naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;
izkopa.
Intenzivnost pomoči na naložbo iz točke (a) odstavka 2 ne presega:
100 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta znašajo do 20 milijonov EUR;
80 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 20 milijonov EUR, vendar ne presegajo 50 milijonov EUR;
60 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 50 milijonov EUR, vendar ne presegajo zneska, določenega v točki (ee) člena 4(1).
Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov, določenih v točki (b) odstavka 2 in točki (c) odstavka 2, in ne presega zneska, navedenega v točki (ee) člena 4(1).
Člen 56c
Pomoč za pristanišča na celinskih vodah
Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:
naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;
naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;
izkopa.
ODDELEK 16
Pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU
Člen 56d
Področje uporabe in skupni pogoji
Najvišji pragovi iz členov 56e in 56f se uporabljajo za skupna neizplačana sredstva, če ta sredstva, dodeljena v okviru katerega koli finančnega produkta, ki ga podpira sklad InvestEU, vključujejo pomoč. Najvišji pragovi se uporabljajo:
na projekt v primeru pomoči iz člena 56e(2) in (4), člena 56e(5)(a)(i), člena 56e(6) in (7), člena 56e(8)(a) in (b) ter člena 56e(9);
na končnega upravičenca v primeru pomoči iz člena 56e(5)(a)(ii) in (iii), člena 56e(8)(d), člena 56e(10) in člena 56f.
Člen 56e
Pogoji za pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU
Pomoč, ki se končnemu upravičencu dodeli v okviru finančnega produkta, ki ga podpira sklad InvestEU:
izpolnjuje pogoje iz enega od odstavkov 2 do 9 in
če je financiranje zagotovljeno v obliki posojil končnemu upravičencu, ima obrestno mero, ki ustreza vsaj osnovni stopnji referenčne obrestne mere, veljavne v času odobritve posojila.
Pomoč za naložbe v fiksna širokopasovna omrežja za povezavo samo določenih upravičenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč se dodeli samo projektom, ki izpolnjujejo vse pogoje glede združljivosti iz člena 52, razen če je v točkah (c) in (d) tega odstavka navedeno drugače;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR;
projekt povezuje samo spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, ki so javne uprave ali javni ali zasebni subjekti, pooblaščeni za opravljanje storitev splošnega pomena ali storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) Pogodbe. Projekti, ki vključujejo elemente ali subjekte, ki niso navedeni v tej točki, so izključeni;
z odstopanjem od člena 52(4) mora biti ugotovljeno nedelovanje trga preverjeno z razpoložljivim ustreznim kartiranjem, ali, če tako kartiranje ni na voljo, z javnim posvetovanjem, kot je navedeno v nadaljevanju:
kartiranje se lahko šteje za ustrezno, če ni starejše od 18 mesecev in vključuje vsa omrežja, ki lahko zanesljivo zagotavljajo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti), na katera so priključeni prostori upravičenega spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja, opredeljenega v točki (c). To kartiranje mora izvesti pristojni javni organ, upoštevati se morajo vsa omrežja, ki lahko zanesljivo zagotovijo mejne hitrosti in obstajajo ali so realno načrtovana v naslednjih treh letih ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za načrtovani ukrep, ki prejema podporo, ki pa ne sme biti krajše od dveh let. Kartiranje je treba izvesti (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov;
javno posvetovanje mora izvesti pristojni javni organ z objavo na ustreznem spletnem mestu, v kateri zainteresirane strani pozove, naj predložijo pripombe k osnutku ukrepa in utemeljene informacije o omrežjih, ki lahko zanesljivo zagotovijo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s vendar manj kot 300 Mb/s (mejne hitrosti) in obstajajo ali so realno načrtovana v naslednjih treh letih ali v istem časovnem obdobju, kot je predvideno za načrtovani ukrep, ki prejema podporo, ki pa ne sme biti krajše od dveh let, in na katera so priključeni prostori upravičenega spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja, opredeljenega v točki (c), na podlagi informacij: (i) pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom in (ii) pri fiksnih brezžičnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi prostorov s priključkom ali na podlagi odsekov velikosti največ 100 x 100 metrov. Javno posvetovanje traja vsaj trideset dni.
Pomoč za proizvodnjo energije in energetsko infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč se dodeli le za naložbe v energetsko infrastrukturo za plin in električno energijo, ki niso izvzete iz pravil o dostopu tretjih oseb, reguliranju tarif in razvezavi na podlagi zakonodaje na področju notranjega energijskega trga, za naslednje kategorije projektov:
kar zadeva infrastrukturo za plin, za projekte z obstoječega seznama projektov skupnega interesa Unije iz Priloge VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 49 );
kar zadeva infrastrukturo za električno energijo:
za pametna omrežja, vključno z naložbami v razvoj, posodobitev in zagotavljanje pametnejše infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije,
za druge projekte:
za druge projekte, razen shranjevanja električne energije, na območjih, ki prejemajo pomoč;
za projekte shranjevanja električne energije, ki temeljijo na novi in inovativni tehnologiji, ne glede na napetostni nivo povezave z omrežjem;
pomoč za naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov izpolnjuje naslednje zahteve:
pomoč se dodeli le za nove naprave, izbrane na podlagi konkurenčnih, preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril;
pomoč se lahko dodeli novim napravam tudi v kombinaciji z opremo za shranjevanje ali vodikovimi elektrolizatorji pod pogojem, da oprema za shranjevanje elektrike ali vodika in vodikovi elektrolizatorji uporabljajo samo energijo, proizvedeno v napravah za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
pomoč se ne dodeli za hidroelektrarne, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Direktive 2000/60/ES;
pri napravah, ki proizvajajo biogoriva, se pomoč dodeli samo za naprave, ki proizvajajo trajnostna biogoriva, ki niso biogoriva iz poljščin;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR. Nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR.
Pomoč za infrastrukturo in dejavnosti na področju socialnih storitev, izobraževanja, kulture in naravne dediščine izpolnjuje naslednje pogoje:
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati:
100 milijonov EUR na projekt za naložbe v infrastrukturo, ki se uporablja za zagotavljanje socialnih storitev in za izobraževanje; 150 milijonov EUR na projekt za kulturne namene in namene ohranjanja kulturne dediščine ter dejavnosti iz člena 53(2), vključno z naravno dediščino;
30 milijonov EUR za dejavnosti, povezane s socialnimi storitvami;
75 milijonov EUR za dejavnosti, povezane s kulturo in ohranjanjem kulturne dediščine, in
5 milijonov EUR za izobraževanje in usposabljanje;
pomoč se ne dodeli za usposabljanje, namenjeno izpolnjevanju obveznih nacionalnih zahtev v zvezi z usposabljanjem.
Pomoč za promet in prometno infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč za infrastrukturo, razen pristanišč, se dodeli samo za naslednje projekte:
projekte skupnega interesa, kot so opredeljeni v členu 3(a) Uredbe (EU) št. 1315/2013, razen projektov, ki zadevajo pristaniško ali letališko infrastrukturo;
povezave z urbanimi vozlišči vseevropskega prometnega omrežja;
tirna vozila, ki se uporabljajo le za zagotavljanje storitev v železniškem prometu, ki jih ne zajema pogodba o izvajanju javne službe v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta ( 50 ), če je upravičenec nov udeleženec na trgu;
mestni promet;
polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila z električno energijo ali obnovljivim vodikom;
pomoč za projekte pristaniške infrastrukture izpolnjuje naslednje zahteve:
pomoč se sme zagotoviti le za naložbe v dostopovno infrastrukturo in pristaniško infrastrukturo, ki se da na voljo zainteresiranim uporabnikom pod enakimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji;
vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren način ter brez pogojevanja;
pomoč se ne dodeli za naložbe v pristaniške nadgradnje;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se v skladu s točko (a) ali (b) zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 150 milijonov EUR.
Pomoč za drugo infrastrukturo izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:
naložbe v infrastrukturo za oskrbo z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami, namenjeno širši javnosti;
naložbe v recikliranje in pripravo odpadkov za ponovno uporabo v skladu s členom 47(1) do (6), če gre za ravnanje z odpadki, ki jih ustvarijo druga podjetja;
naložbe v raziskovalno infrastrukturo;
naložbe v izgradnjo ali nadgradnjo zmogljivosti inovacijskih grozdov;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 100 milijonov EUR.
Pomoč za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja, izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč se dodeli samo za naslednje projekte:
naložbe, ki podjetjem omogočajo odpravljanje ali preprečevanje škode, ki nastane v fizičnem okolju (vključno s podnebnimi spremembami) ali v naravnih virih zaradi dejavnosti upravičenca, če se s temi naložbami presegajo standardi Unije na področju varstva okolja ali povečuje raven varstva okolja v odsotnosti standardov Unije ali če gre za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde na področju varstva okolja;
ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetja, če se izboljšave energetske učinkovitosti ne izvajajo s ciljem usklajevanja podjetja z že sprejetimi standardi Unije, tudi če ti še ne veljajo;
sanacijo onesnaženih območij, ko pravne ali fizične osebe, ki je v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ iz člena 45(3) po veljavni zakonodaji odgovorna za onesnaženje, ni mogoče določiti;
okoljske študije;
izboljšanje in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov, če ta dejavnost prispeva k varovanju, ohranjanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti in doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju;
brez poseganja v točko (a) se lahko pomoč, kadar se ukrep pomoči nanaša na izboljšanje energetske učinkovitosti (i) stanovanjskih stavb, (ii) stavb, namenjenih zagotavljanju izobraževalnih ali socialnih storitev ali dejavnostim, povezanim s pravosodjem, policijskimi ali gasilskimi storitvami, (iii) stavb, namenjenih dejavnostim, povezanim z javno upravo, ali (iv) stavb iz točk (i), (ii) ali (iii), v katerih dejavnosti, ki niso navedene v točkah (i), (ii) ali (iii), zavzemajo manj kot 35 % notranje tlorisne površine, dodeli tudi za ukrepe, s katerimi se hkrati izboljšuje energetska učinkovitost teh stavb in vključujejo katero koli ali vse od naslednjih naložb:
integrirane naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov na kraju samem v stavbi, na katero se nanaša ukrep pomoči za energetsko učinkovitost. Integrirana naprava za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je povezana s proizvodnjo električne energije in/ali toplote. Lahko se kombinira z opremo za shranjevanje energije iz obnovljivih virov, proizvedene na kraju samem;
naprave za shranjevanje na kraju samem;
opremo in z njo povezano infrastrukturo, vgrajeno v stavbo, za polnjenje električnih vozil uporabnikov stavbe;
digitalizacijo stavbe, zlasti za povečanje njene pripravljenosti na pametne sisteme. Naložbe za digitalizacijo stavbe lahko vključujejo ukrepe, omejene na pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi na pomožni del pasivnega omrežja na zasebnem zemljišču zunaj stavbe. Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebnega zemljišča je izključeno.
Končni upravičenci do pomoči so lahko lastniki ali najemniki stavbe, odvisno od tega, kdo prejme financiranje za projekt;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt iz točke (a) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR;
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na projekt iz točke (b) v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 50 milijonov EUR na končnega upravičenca in stavbo;
pomoč za ukrepe, s katerimi se izboljšuje energetska učinkovitost stavb, iz točke (b) je pod naslednjimi pogoji lahko namenjena tudi spodbujanju pogodbenega zagotavljanja prihranka energije:
podpora je v obliki posojila ali jamstva ponudniku ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru pogodbe o energetski učinkovitosti ali je sestavljena iz finančnega produkta, namenjenega refinanciranju zadevnega ponudnika (npr. faktoring, forfetiranje);
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 30 milijonov EUR;
podpora se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;
podpora se zagotovi za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije v smislu člena 2(27) Direktive 2012/27/EU;
pogodbeno zagotavljanje prihranka energije se nanaša na stavbo iz odstavka 8(b).
Pomoč za raziskave, razvoj, inovacije in digitalizacijo izpolnjuje naslednje pogoje:
pomoč se lahko dodeli za:
temeljne raziskave;
industrijske raziskave;
eksperimentalni razvoj;
procesne ali organizacijske inovacije za MSP;
svetovalne storitve in podporne storitve za inovacije za MSP;
digitalizacijo MSP;
za projekte, ki spadajo pod alinee (i), (ii) in (iii) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 75 milijonov EUR. Za projekte, ki spadajo pod alinee (iv), (v) in (vi) točke (a), nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt v okviru podpore sklada InvestEU, ne sme presegati 30 milijonov EUR.
MSP ali po potrebi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo lahko poleg kategorij pomoči iz odstavkov 2 do 9 prejmejo tudi pomoč v obliki financiranja, ki ga podpira sklad InvestEU, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi:
MSP, ki ne kotirajo na borzi in še niso dejavna na nobenem trgu ali poslujejo manj kot sedem let od svoje prve komercialne prodaje;
MSP, ki ne kotirajo na borzi in vstopajo na nov proizvodni ali geografski trg, pri čemer mora začetna naložba za vstop na nov proizvodni ali geografski trg presegati 50 % povprečnega letnega prometa v preteklih petih letih;
MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki so inovativna podjetja, kot so opredeljena v členu 2(80);
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 15 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, katerih glavne dejavnosti se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, če se financiranje ne uporabi za selitev dejavnosti v smislu člena 2(61a);
nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi na končnega upravičenca v okviru podpore sklada InvestEU, ne presega 2 milijonov EUR in se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
Člen 56f
Pogoji za pomoč v okviru komercialnih finančnih produktov, ki jih zagotavljajo finančni posredniki in jih podpira sklad InvestEU
POGLAVJE IV
Končne določbe
Člen 57
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 800/2008 se razveljavi.
Člen 58
Prehodne določbe
Člen 59
Ta uredba začne veljati 1. julija 2014.
Uporablja se do 31. decembra 2023.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Opredelitev MSP
Člen 1
Podjetje
Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
Člen 2
Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja
Člen 3
Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov
Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji investitorji, če ti investitorji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:
javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;
univerze ali neprofitni raziskovalni centri;
institucionalni investitorji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;
avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.
„Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:
podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;
podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se investitorji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, ali vsi investitorji iz odstavka 2.
Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana preko fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istih upoštevnih trgih ali na sosednjih trgih.
„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.
Člen 4
Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja
Člen 5
Število zaposlenih
Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo:
delojemalci;
osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;
lastniki – upravljavci;
partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.
Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.
Člen 6
Določitev podatkov o podjetju
Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Za navzkrižna lastništva velja višji odstotek.
Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.
Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izhajajo za uporabo istega odstavka 2 iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.
PRILOGA II
Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe
DEL I
predložiti prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11
DEL II
predložiti prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11
Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o splošnih skupinskih izjemah se izvaja ukrep pomoči.
Glavni cilj – splošni cilji (seznam) |
Cilji (seznam) |
Največja intenzivnost pomoči v % ali največji letni znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski) |
MSP – bonusi v % |
|
Regionalna pomoč – pomoč za naložbe (1) (člen 14) |
□ Shema |
…% |
…% |
|
□ Ad hoc pomoč |
…% |
…% |
||
Regionalna pomoč – pomoč za tekoče poslovanje (člen 15) |
□ Na redko poseljenih območjih (člen 15(2)) |
…% |
…% |
|
□ Na zelo redko poseljenih območjih (člen 15(3)) |
…% |
…% |
||
□ V najbolj oddaljenih regijah (člen 15(4) |
…% |
…% |
||
□ Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij (člen 16) |
… nacionalna valuta |
…% |
||
Pomoč za MSP (členi 17–19b) |
□ Pomoč za naložbe za MSP (člen 17) |
…% |
…% |
|
□ Pomoč za svetovanje v korist MSP (člen 18) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih (člen 19) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (člen 19a) |
…% |
…% |
||
□ Omejeni zneski pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektov operativnih skupin evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (člen 19b) (2) |
… nacionalna valuta |
…% |
||
Pomoč za evropsko teritorialno sodelovanje (člena 20–20a) |
□ Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja (člen 20) |
…% |
…% |
|
□ Omejeni zneski pomoči podjetjem za sodelovanje v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja (člen 20a) (3) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
Pomoč za MSP – dostop MSP do finančnih sredstev (člena 21–22) |
□ Pomoč za financiranje tveganja (člen 21) |
...nacionalna valuta |
…% |
|
□ Pomoč za novoustanovljena podjetja (člen 22) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za MSP – pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP (člen 23) |
...%; če je ukrep pomoči v obliki pomoči za novoustanovljena podjetja: …nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za MSP – pomoč za stroške poizvedb (člen 24) |
…% |
…% |
||
Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (členi 25–30) |
Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte (člen 25) |
□ Temeljne raziskave (člen 25(2)(a)) |
…% |
…% |
□ Industrijske raziskave (člen 25(2)(b)) |
…% |
…% |
||
□ Eksperimentalni razvoj (člen 25(2)(c)) |
…% |
…% |
||
□ Študije izvedljivosti (člen 25(2)(d)) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za projekte, ki so prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“ (člen 25a) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za ukrepe Marie Skłodowske-Curie in ukrepe v okviru potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega sveta (člen 25b) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč v okviru sofinanciranih raziskovalnih in razvojnih projektov (člen 25c) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za ukrepe povezovanja (člen 25d) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture (člen 26) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za inovacijske grozde (člen 27) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za inovacije za MSP (člen 28) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za procesne in organizacijske inovacije (člen 29) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture (člen 30) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za usposabljanje (člen 31) |
…% |
…% |
||
Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce (členi 32–35) |
□ Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač (člen 32) |
…% |
…% |
|
□ Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač (člen 33) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev (člen 34) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce (člen 35) |
…% |
…% |
||
Pomoč za varstvo okolja (členi 36–49) |
□ Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije (člen 36) |
…% |
…% |
|
□ Pomoč za naložbe v javno dostopno polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo za brezemisijska ali nizkoemisijska vozila (člen 36a) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije (člen 37) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost (člen 38) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov (člen 39) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom (člen 40) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov (člen 41) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov (člen 42) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega (člen 43) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo Sveta 2003/96/ES (člen 44 te uredbe) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij (člen 45) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (člen 46) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov (člen 47) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo (člen 48) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za okoljske študije (člen 49) |
…% |
…% |
||
□ Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče (člen 50) |
Največja intenzivnost pomoči |
…% |
…% |
|
Vrsta naravne nesreče |
□ potres □ snežni plaz □ zemeljski plaz □ poplava □ tornado □ orkan □ vulkanski izbruh □ naravni požar |
|||
Datum pojava naravne nesreče |
dd/mm/llll do dd/mm/llll |
|||
□ Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij (člen 51) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za fiksna širokopasovna omrežja (člen 52) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za mobilna omrežja 4G in 5G (člen 52a) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost (člen 52b) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Boni za povezljivost (člen 52c) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine (člen 53) |
…% |
…% |
||
□ Sheme pomoči za avdiovizualna dela (člen 54) |
|
|
||
…% |
…% |
|||
□ Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo (člen 55) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo (člen 56) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za regionalna letališča (člen 56a) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za pomorska pristanišča (člen 56b) |
…% |
…% |
||
□ Pomoč za pristanišča na celinskih vodah (člen 56c) |
…% |
…% |
||
Pomoč v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU (členi 56d–56f) |
Člen 56e |
□ Pomoč za projekte skupnega interesa na področju vseevropske infrastrukture za digitalno povezljivost, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) 2021/1153 ali so na podlagi te uredbe prejeli oznako kakovosti „pečat odličnosti“(člen 56e(2)) |
...nacionalna valuta |
…% |
□ Pomoč za naložbe v fiksna širokopasovna omrežja za povezavo samo določenih upravičenih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja (člen 56e(3)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za proizvodnjo energije in energetsko infrastrukturo (člen 56e(4)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za infrastrukturo in dejavnosti na področju socialnih storitev, izobraževanja, kulture in naravne dediščine (člen 56e(5)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za promet in prometno infrastrukturo (člen 56e(6)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za drugo infrastrukturo (člen 56e(7)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja (člen 56e(8)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč za raziskave, razvoj, inovacije in digitalizacijo (člen 56e(9)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč v obliki financiranja, podprtega iz sklada InvestEU, ki se zagotovi MSP ali malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo (člen 56e(10)) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
□ Pomoč v okviru komercialnih finančnih produktov, ki jih zagotavljajo finančni posredniki in jih podpira sklad InvestEU (člen 56f) |
...nacionalna valuta |
…% |
||
(1)
V primeru ad hoc regionalne pomoči, ki dopolnjuje pomoč, dodeljeno na podlagi sheme ali shem pomoči, navedite intenzivnost pomoči, dodeljeno na podlagi sheme, in intenzivnost ad hoc pomoči.
(2)
V skladu s členom 11(1) poročanje o pomoči, dodeljeni na podlagi člena 19b, ni obvezno. Poročanje o taki pomoči je zato zgolj izbirno.
(3)
V skladu s členom 11(1) poročanje o pomoči, dodeljeni na podlagi člena 20a, ni obvezno. Poročanje o taki pomoči je zato zgolj izbirno. |
PRILOGA III
Določbe za objavo informacij v skladu s členom 9(1)
Države članice vzpostavijo spletišča za državno pomoč, na katerih se objavijo informacije iz člena 9(1), do katerih je omogočen enostaven dostop. Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogočajo iskanje, izpis in enostavno objavo na spletu, na primer v formatu CVS ali XML. Dostop do spletišča je neomejen za vse zainteresirane strani. Za dostop do spletišča se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.
Objavijo se naslednje informacije o individualnih dodelitvah v skladu s členom 9(1)(c):
( 1 ) * Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
( 3 ) Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).
( 4 ) Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24).
( 5 ) UL L 336, 21.12.2010, str. 24.
( 6 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( 7 ) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.
( 8 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
( 9 ) UL L 206, 8.8.2009, str. 1.
( 10 ) UL L 24, 29.1.2008, str. 8.
( 11 ) * Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
( 12 ) Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 7, 11.1.2012, str. 3).
( 13 ) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
( 14 ) COM(2012) 595, 17.10.2012.
( 15 ) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
( 16 ) UL L 211, 14.8.2009, str. 55.
( 17 ) UL L 211, 14.8.2009, str. 94.
( 18 ) UL L 211, 14.8.2009, str. 1.
( 19 ) UL L 211, 14.8.2009, str. 15.
( 20 ) UL L 211, 14.8.2009, str. 36.
( 21 ) Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (UL L 249, 14.7.2021, str. 38).
( 22 ) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).
( 23 ) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).
( 24 ) Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).
( 25 ) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
( 26 ) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).
( 27 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
( 28 ) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
( 29 ) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.
►M4 ( 30 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
( 31 ) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). ◄
( 32 ) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).
( 33 ) Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L 231, 30.6.2021, str. 94).
( 34 ) Za sheme iz členov 16 in 21 te uredbe se zahteva glede objave informacij o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega 500 000 EUR, lahko opusti v zvezi z MSP, ki niso izvedla nobene komercialne prodaje na nobenem trgu.
( 35 ) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).
( 36 ) Uredba Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L 215, 7.7.2020, str. 3).
( 37 ) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
( 38 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 481/2014 z dne 4. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s posebnimi pravili o upravičenosti izdatkov za programe sodelovanja (UL L 138, 13.5.2014, str. 45).
( 39 ) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
( 40 ) UL L 315, 14.11.2012, str. 1.
( 41 ) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
( 42 ) UL L 143, 30.4.2004, str. 56.
( 43 ) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.
( 44 ) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.
( 45 ) UL L 178, 28.6.2013, str. 66.
( 46 ) Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (UL L 252, 8.10.2018, str. 1).
( 47 ) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).
( 48 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1078 z dne 14. aprila 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo naložbenih smernic za sklad InvestEU (UL L 234, 2.7.2021, str. 18).
( 49 ) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).
( 50 ) Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in (EGS) št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).
( 51 ) NUTS – Nomenklatura teritorialnih enot za statistiko. Regija je običajno določena na ravni 2.
( 52 ) ►M1 Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1). ◄
( 53 ) ►M1 Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ali, za ukrepe iz členov 16, 21, 22 ali 39 te uredbe, znesek naložb. ◄ Za pomoč za tekoče poslovanje se lahko predloži letni znesek pomoči na upravičenca. Za davčne sheme in sheme iz člena 16 (Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij) in člena 21 (Pomoč za financiranje tveganja) se lahko ta znesek predloži v razponih iz člena 9(2) te uredbe.
( 54 ) Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, se znesek pomoči navede za posamezen instrument.
( 55 ) Kot določa Komisija v elektronskem postopku iz člena 11 te uredbe.