To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007

1. Cilj te uredbe je izboljšanje varnosti v civilnem letalstvu z zagotavljanjem, da so ustrezne informacije v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu sporočene, zbrane, shranjene, varovane, izmenjane, razširjane in analizirane.

(a) da se po analizi zbranih informacij po potrebi pravočasno izvedejo varnostni ukrepi;

(b) stalno razpoložljivost informacij v zvezi z varnostjo z vzpostavitvijo pravil glede zaupnosti in pravilne uporabe informacij ter z usklajeno in večjo zaščito poročevalcev in oseb, omenjenih v poročilih o dogodku, in

2. Edini namen poročanja o dogodkih je preprečevanje nesreč in incidentov, ne pa pripisovanje krivde ali odgovornosti.

1. „poročevalec“ pomeni fizično osebo, ki poroča o dogodku ali informacijah v zvezi z varnostjo na podlagi te uredbe;

2. „zrakoplov“ pomeni vsako napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino;

3. „incident“ pomeni incident v smislu Uredbe (EU) št. 996/2010;

4. „resni incident“ pomeni resni incident v smislu Uredbe (EU) št. 996/2010;

5. „nesreča“ pomeni nesrečo v smislu Uredbe (EU) št. 996/2010;

6. „informacije brez osebnih podatkov“ pomeni informacije iz poročil o dogodkih, iz katerih so bili odstranjeni vsi osebni podatki, npr. imena ali naslovi fizičnih oseb;

7. „dogodek“ pomeni kateri koli dogodek v zvezi z varnostjo, ki ogroža ali ki bi lahko, če se ne odpravi ali če ni obravnavan, ogrozil zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo in ki zlasti vključuje nesrečo ali resni incident;

8. „organizacija“ pomeni katero koli organizacijo, ki zagotavlja letalske izdelke in/ali zaposluje osebe oziroma z njimi sklepa pogodbe ali uporablja storitve navedenih oseb, ki morajo v skladu s členom 4(6) poročati o dogodkih;

9. „anonimizacija“ pomeni postopek, pri katerem se iz poročil o dogodkih odstranijo vsi osebni podatki v zvezi s poročevalcem in osebami, omenjenimi v poročilu o dogodku, ter vse podrobnosti, vključno z imenom organizacije ali organizacij, udeleženih v dogodku, ki bi lahko razkrile identiteto poročevalca ali tretje osebe ali bi bilo na podlagi poročila o dogodku mogoče o njej sklepati;

10. „nevarnost“ pomeni stanje ali predmet, ki lahko povzroči smrt ali poškodbe osebe, poškoduje opremo ali konstrukcijo, izgubo materiala ali zmanjšanje zmožnosti osebe za opravljanje predpisanih nalog;

11. „organ za preiskave v zvezi z varnostjo“ pomeni stalni nacionalni organ za preiskave v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu, ki izvaja ali nadzoruje preiskave v zvezi z varnostjo iz člena 4 Uredbe (EU) št. 996/2010;

12. „kultura pravičnosti“ pomeni kulturo, v kateri glavni upravljavci ali druge osebe niso kaznovani za svoja dejanja, opustitve ali odločitve, če so v skladu z njihovimi izkušnjami ter usposabljanjem, v kateri pa se huda malomarnost, namerne kršitve in destruktivna dejanja ne dopuščajo;

(a) pristojni organ, ki ga določi posamezna država članica v skladu s členom 6(3), kadar zahtevek za informacije predloži zainteresirana stran s sedežem v državi članici;

(b) Komisijo, kadar zahtevek za informacije predloži zainteresirana stran, ki ima sedež zunaj Unije;

14. „zainteresirana stran“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali kateri koli uradni organ, ne glede na to, ali je pravna oseba ali ne, ki lahko sodeluje pri izboljšanju varnosti v letalstvu z dostopom do informacij o dogodkih, ki si jih izmenjujejo države članice, in je uvrščena v eno od kategorij zainteresiranih strani, določenih v Prilogi II;

15. „državni varnostni program“ pomeni celovit sklop zakonodajnih aktov in dejavnosti, katerih namen je upravljanje varnosti v civilnem letalstvu v državi članici;

16. „Evropski načrt za varnost v letalstvu“ pomeni oceno varnostnih vprašanj in s tem povezan načrt ukrepov na evropski ravni;

17. „Evropski program za varnost v letalstvu“ pomeni celovit sklop predpisov na ravni Unije, skupaj z dejavnostmi in postopki, ki se uporabljajo za skupno upravljanje varnosti v civilnem letalstvu na evropski ravni;

18. „sistem upravljanja varnosti“ pomeni sistematičen pristop k upravljanju varnosti v letalstvu, vključno s potrebnimi organizacijskimi strukturami, odgovornostmi, politikami in postopki, in vključuje vsak sistem upravljanja, ki je namenjen upravljanju varnosti, bodisi samostojno bodisi skupaj z drugimi sistemi upravljanja organizacije.

(a) poročanje o dogodkih, ki ogrožajo ali ki bi, če se ne odpravijo ali če niso obravnavani, ogrozili zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo, opremo ali napravo, ki vpliva na delovanje zrakoplova, in poročanje o drugih ustreznih informacijah v zvezi z varnostjo z zadevnega področja;

(b) analizo in nadaljnje ukrepanje glede sporočenih dogodkov in drugih informacij v zvezi z varnostjo;

(d) primerno uporabo zbranih informacij v zvezi z varnostjo;

(e) vključevanje informacij v evropsko centralno podatkovno bazo, in

(f) razširjanje anonimiziranih informacij zainteresiranim stranem z namenom, da se tem stranem zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za izboljšanje varnosti v civilnem letalstvu.

2. Ta uredba se uporablja za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo civilne zrakoplove, za katere se uporablja Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

Vendar se ta uredba ne uporablja za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo brezpilotne zrakoplove, za katere se ne zahteva certifikat ali izjava v skladu s členom 56(1) in (5) Uredbe (EU) 2018/1139, razen če dogodki ali druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo take brezpilotne zrakoplove, povzročijo smrt ali hudo poškodbo osebe ali vključujejo zrakoplove, ki niso brezpilotni.

Države članice lahko odločijo, da se ta uredba uporablja tudi za dogodke in druge informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo zrakoplove, za katere se Uredba (EU) 2018/1139 ne uporablja.

1. O dogodkih, ki lahko predstavljajo veliko tveganje za varnost v letalstvu in ki spadajo v naslednje kategorije, poročajo osebe iz odstavka 6 v skladu s sistemom obveznega poročanja o dogodkih iz tega člena:

(a) dogodki v zvezi z delovanjem zrakoplova, na primer:

(vi) dogodki v zvezi s poškodbami, z izrednimi in drugimi kritičnimi razmerami;

(vii) dogodki v zvezi z onesposobitvijo posadke in drugi dogodki v zvezi s posadko;

(viii) dogodki v zvezi z meteorološkimi razmerami ali varnostjo;

(b) dogodki v zvezi s tehničnim stanjem, vzdrževanjem in popravili zrakoplova, na primer:

(iv) napake na pogonskih sistemih (vključno z motorji, propelerji in rotorskimi sistemi) in napake na pomožni energetski enoti (APU);

(i) trčenjem, skorajšnjim trčenjem ali možnostjo trčenja;

(ii) posebnimi dogodki v zvezi z upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa (ATM/ANS);

(d) dogodki v zvezi z letališči in zemeljskimi službami, na primer:

(i) dogodki v zvezi z dejavnostmi na letališču in letališkimi napravami;

(ii) dogodki v zvezi s sprejemom in odpremo potnikov, prtljage, pošte in tovora;

(iii) dogodki v zvezi z zemeljsko oskrbo zrakoplova in s tem povezanimi storitvami.

2. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici vzpostavi sistem obveznega poročanja za lažje zbiranje podrobnosti o dogodkih iz odstavka 1.

3. Vsaka država članica vzpostavi sistem obveznega poročanja za lažje zbiranje podrobnosti o dogodkih, vključno z zbiranjem podrobnosti o dogodkih, ki jih zberejo organizacije na podlagi odstavka 2.

4. Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) vzpostavi sistem obveznega poročanja, da olajša zbiranje podrobnosti o dogodkih, vključno s podrobnostmi o dogodkih, ki jih na podlagi odstavka 2 zberejo organizacije, ki jih je potrdila ali odobrila Agencija.

5. Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam za razvrščanje dogodkov, ki se uporablja pri poročanju o dogodkih v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

Komisija v te izvedbene akte vključi ločen seznam za razvrščanje dogodkov, ki se uporablja za zrakoplove, ki ne spadajo med zahtevne zrakoplove na motorni pogon. Seznam je poenostavljena različica seznama iz prvega pododstavka in se po potrebi prilagodi posebnostim določeni vrsti letalstva.

6. Spodaj navedene fizične osebe poročajo o dogodkih iz odstavka 1 po možnosti prek sistema, ki ga je v skladu z odstavkom 2 vzpostavila organizacija, v kateri je redno ali pogodbeno zaposlen poročevalec oziroma organizacija uporablja njegove storitve, ali, če pa tega sistema niso izbrale, pa prek sistema, ki ga je v skladu z odstavkom 3 vzpostavila država članica, v kateri je sedež njihove organizacije, ali država, ki je izdala, potrdila ali spremenila licenco pilota, ali prek sistema, ki ga je v skladu z odstavkom 4 vzpostavila Agencija:

(a) vodja zrakoplova ali v primerih, ko vodja zrakoplova ne more poročati o dogodku, kateri koli drug član posadke, ki je takoj za njim pristojen za nadzor nad zrakoplovom, registriranim v državi članici, ali zrakoplovom, registriranim zunaj Unije, ki ga uporablja operator, za katerega država članica zagotavlja nadzor delovanja, ali operator s sedežem v Uniji;

(b) oseba, ki se pod nadzorom države članice ali Agencije ukvarja s projektiranjem, izdelovanjem, spremljanjem plovnosti, vzdrževanjem ali modificiranjem zrakoplova ali katere koli opreme ali dela takšnega zrakoplova;

(c) oseba, ki pod nadzorom države članice ali Agencije podpiše potrdilo o pregledu plovnosti ali potrdilo o sprostitvi zrakoplova v obratovanje ali katere koli opreme ali dela takšnega zrakoplova;

(d) oseba, ki opravlja nalogo, za katero mora pridobiti dovoljenje države članice kot uslužbenec ponudnika storitev zračnega prometa, ki so mu zaupane odgovornosti v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa, ali kot operater za storitve informacij za letenje;

(e) oseba, ki opravlja nalogo v zvezi z varnostnim upravljanjem letališča, za katerega se uporablja Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(f) oseba, ki opravlja nalogo v zvezi z namestitvijo, modificiranjem, vzdrževanjem, popravilom, obnovo, preverjanjem med letom ali pregledom letalskih navigacijskih sredstev, za katere država članica zagotavlja nadzor;

(g) oseba, ki opravlja naloge v zvezi z zemeljsko oskrbo zrakoplova, vključno z oskrbo z gorivom, pripravo dokumentacije o obremenitvi in uravnoteženosti, natovarjanjem, razledenitvijo in vleko na letališču, iz Uredbe (ES) št. 1008/2008.

7. Osebe, navedene v odstavku 6, poročajo o dogodkih v 72 urah po tem, ko izvejo zanje, razen če to preprečijo izjemne okoliščine.

8. Po uradnem obvestilu o dogodku vsaka organizacija s sedežem v državi članici, ki ni zajeta v odstavku 9, pristojnemu organu navedene države članice iz člena 6(3) čim prej, vsekakor pa najpozneje 72 ur po tem, ko izve za dogodek, sporoči podrobnosti o dogodku, zbrane v skladu z odstavkom 2 tega člena.

9. Po uradnem obvestilu o dogodku vsaka organizacija s sedežem v državi članici, ki jo je potrdila ali odobrila Agencija, Agenciji čim prej, vsekakor pa najpozneje 72 ur po tem, ko izve za dogodek, sporoči podrobnosti o dogodku, zbrane v skladu z odstavkom 2.

1. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici vzpostavi sistem prostovoljnega poročanja za lažje zbiranje:

(a) podrobnosti o dogodkih, ki jih ni mogoče zajeti v sistemu obveznega poročanja;

(b) drugih informacij v zvezi z varnostjo, glede katerih poročevalec meni, da pomenijo dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu.

2. Vsaka država članica vzpostavi sistem prostovoljnega poročanja za lažje zbiranje:

(a) podrobnosti o dogodkih, ki jih ni mogoče zajeti v sistemu obveznega poročanja;

(b) drugih informacij v zvezi z varnostjo, glede katerih poročevalec meni, da pomenijo dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu.

Ta sistem vključuje tudi zbiranje informacij, ki so jih organizacije sporočile na podlagi odstavka 6, vendar ni omejen le na to.

(a) podrobnosti o dogodkih, ki jih ni mogoče zajeti v sistemu obveznega poročanja;

(b) drugih informacij v zvezi z varnostjo, glede katerih poročevalec meni, da pomenijo dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu.

Ta sistem vključuje tudi, vendar ni omejen na to, zbiranje informacij, ki so jih na podlagi odstavka 5 sporočile organizacije, ki jih je Agencija potrdila ali odobrila.

4. Sistemi prostovoljnega poročanja omogočajo lažje zbiranje podrobnosti o dogodkih in informacijah v zvezi z varnostjo:

(a) o katerih ni obvezno poročati na podlagi člena 4(1);

(b) sporočenih s strani oseb, ki niso navedene v členu 4(6).

5. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici, ki jo je potrdila ali odobrila Agencija, Agenciji pravočasno poroča o podrobnostih dogodkov in drugih informacijah v zvezi z varnostjo, ki so zbrane v skladu z odstavkom 1 in ki lahko pomenijo dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu.

6. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici, ki je ne potrdi ali odobri Agencija, pristojnemu organu navedene države članice, ki je bil določen na podlagi člena 6(3), pravočasno poroča o podrobnostih dogodkov in drugih informacijah v zvezi z varnostjo, ki so zbrane v skladu z odstavkom 1 tega člena in ki lahko pomenijo dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu. Države članice lahko od vsake organizacije s sedežem na njihovem ozemlju zahtevajo, da poroča o podrobnostih vseh dogodkov, ki so bile zbrane na podlagi odstavka 1 tega člena.

7. Države članice, Agencija in organizacije lahko vzpostavijo druge sisteme zbiranja in obdelave informacij v zvezi z varnostjo za zbiranje podrobnosti o dogodkih, ki jih ni mogoče zajeti v sistemih poročanja iz člena 4 ter odstavkov 1, 2 in 3 tega člena. Ti sistemi lahko zajemajo poročanje subjektom, ki niso navedeni v členu 6(3), ter lahko vključujejo dejavno sodelovanje:

8. Informacije, pridobljene s prostovoljnim in obveznim poročanjem, je mogoče združiti v enotnem sistemu.

1. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici imenuje eno ali več oseb, ki neodvisno zbirajo, vrednotijo, obdelujejo, analizirajo in shranijo podrobnosti o dogodkih, o katerih se poroča na podlagi členov 4 in 5.

Obravnava poročil poteka tako, da se v okviru spodbujanja "kulture pravičnosti" prepreči uporaba informacij za druge namene razen varnosti ter da je ustrezno zaščitena zaupnost identitete poročevalca in oseb, omenjenih v poročilu o dogodku.

2. Male organizacije lahko na podlagi dogovora s pristojnim organom vzpostavijo poenostavljen mehanizem za zbiranje, vrednotenje, obdelavo, analizo in shranjevanje poročil o podrobnostih dogodkov. Te naloge lahko opravljajo skupaj z organizacijami iste vrste, pri čemer upoštevajo pravila o zaupnosti in varstvu iz te uredbe.

3. Vsaka država članica določi enega ali več pristojnih organov, ki vzpostavijo mehanizem za neodvisno zbiranje, vrednotenje, obdelavo, analizo in shranjevanje podrobnosti o dogodkih, o katerih se poroča na podlagi členov 4 in 5.

Organi, ki jih je mogoče na podlagi prvega pododstavka skupno ali posamezno določiti za to, so:

Kadar država članica določi več kot en organ ali subjekt, enega od njih imenuje za kontaktno točko za prenos informacij iz člena 8(2).

4. Agencija imenuje eno ali več oseb, ki vzpostavijo mehanizem za neodvisno zbiranje, vrednotenje, obdelavo, analizo in shranjevanje podrobnosti o dogodkih, o katerih se poroča na podlagi členov 4 in 5.

5. Poročila o dogodkih, ki so sestavljena na podlagi podrobnosti o dogodkih, zbranih v skladu s členoma 4 in 5, organizacije hranijo v eni ali več podatkovnih bazah.

6. Poročila o dogodkih, ki so sestavljena na podlagi podrobnosti o dogodkih, zbranih v skladu s členoma 4 in 5, pristojni organi iz odstavka 3 hranijo v nacionalni podatkovni bazi.

7. V takšni nacionalni bazi se shranijo tudi pomembne informacije o nesrečah in resnih incidentih, ki jih zberejo ali izdajo organi za preiskave v zvezi z varnostjo.

8. Poročila o dogodkih, ki so sestavljena na podlagi podrobnosti o dogodkih, zbranih v skladu s členoma 4 in 5, Agencija hrani v podatkovni bazi.

9. Organi za preiskave v zvezi z varnostjo imajo neomejen dostop do nacionalne podatkovne baze iz odstavka 6, da lahko izpolnijo odgovornosti iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 996/2010.

10. Organi za civilno letalstvo držav članic imajo v okviru svojih odgovornosti, povezanih z varnostjo, neomejen dostop do svojih nacionalnih podatkovnih baz iz odstavka 6.

1. Poročila o dogodkih iz člena 6 vsebujejo vsaj informacije, navedene v Prilogi I.

2. Poročila o dogodkih iz odstavkov 5, 6 in 8 člena 6 vsebujejo klasifikacijo dogodka, o katerem so zbrane informacije, glede na tveganje za varnost. To klasifikacijo pregleda in po potrebi spremeni ter nato sprejme pristojni organ države članice ali Agencija v skladu s skupnim evropskim sistemom za klasifikacijo tveganj iz odstavka 5 tega člena.

3. Organizacije, države članice in Agencija zaradi večje usklajenosti podatkov, zlasti med prvotno zbranimi informacijami in poročilom, shranjenim v podatkovni bazi, določijo postopke za preverjanje kakovosti podatkov.

(a) standardizirane, da omogočijo lažjo izmenjavo informacij, ter

(b) združljive s programsko opremo Eccairs in taksonomijo ADREP.

5. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Agencijo prek omrežja analitikov varnosti v letalstvu iz člena 14(2) razvije skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj, da bi organizacijam, državam članicam in Agenciji omogočila razvrščanje dogodkov glede na tveganje za varnost. Pri tem upošteva potrebo po združljivosti z obstoječimi sistemi za klasifikacijo tveganj.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 v zvezi z opredelitvijo skupnega evropskega sistema za klasifikacijo tveganj.

7. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ureditve za izvajanje skupnega evropskega sistema za klasifikacijo tveganj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

8. Komisija in Agencija podpirata pristojne organe držav članic pri opravljanju naloge vključevanja podatkov, vključno na primer pri:

(b) klasifikaciji dogodkov glede na tveganje iz odstavka 2 in

Komisija in Agencija nudita to podporo na način, da prispeva k harmonizaciji procesa vnosa podatkov v državah članicah, in zlasti osebju organov ali subjektov iz člena 6(1), (3) in (4) zlasti zagotavljata:

1. Komisija upravlja evropsko centralno podatkovno bazo za shranjevanje vseh poročil o dogodkih, zbranih v Uniji.

2. Vsaka država članica v dogovoru s Komisijo posodablja evropsko centralno podatkovno bazo, tako da vanjo prenese vse informacije v zvezi z varnostjo, ki so shranjene v nacionalnih podatkovnih bazah iz člena 6(6).

3. Agencija se s Komisijo dogovori o tehničnih protokolih za prenos vseh poročil o dogodkih, ki jih Agencija zbere v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, zlasti za dogodke, shranjene v notranjih sistemih poročanja o dogodkih, ter informacij, zbranih na podlagi členov 4(9) in 5(5), v evropsko centralno podatkovno bazo.

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ureditve za upravljanje evropske centralne podatkovne baze iz odstavkov 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 19(2).

1. Države članice in Agencija sodelujejo pri izmenjavi informacij, tako da pristojnim organom drugih držav članic, Agenciji in Komisiji prek evropske centralne podatkovne baze omogočijo dostop do vseh informacij v zvezi z varnostjo, shranjenih v svojih podatkovnih bazah.

Poročila o dogodkih se v evropsko centralno podatkovno bazo prenesejo najpozneje v 30 dneh po njihovem vnosu v nacionalno podatkovno bazo.

Poročila o dogodkih se po potrebi posodobijo z dodatnimi informacijami v zvezi z varnostjo.

2. Države članice v evropsko centralno podatkovno bazo prav tako prenesejo informacije v zvezi z nesrečami in resnimi incidenti na naslednji način:

(a) med izvajanjem preiskave: predhodne dejanske informacije o nesrečah in resnih incidentih;

(ii) povzetek navedenega poročila v angleškem jeziku, če je ta na voljo.

3. Država članica ali Agencija, ustreznim organom države članice ali Agenciji čim prej pošlje vse ustrezne informacije v zvezi z varnostjo, ki med zbiranjem podrobnosti o dogodkih, shranjevanjem poročil o dogodkih ali opravljanjem analize v skladu s členom 13(6), odkrije varnostna vprašanja, za katera meni, da:

(b) da bi druge države članice ali Agencija mogoče morale zaradi njih uvesti varnostni ukrep.

1. Vsi subjekti, pristojni za urejanje varnosti v civilnem letalstvu, ali organi za preiskave v zvezi z varnostjo v Uniji imajo varen in neomejen spletni dostop do informacij o dogodkih, shranjenih v evropski centralni podatkovni bazi.

2. Zainteresirane strani, naštete v Prilogi II, lahko zahtevajo dostop do nekaterih informacij, ki jih vsebuje evropska centralna podatkovna baza.

Zainteresirane strani s sedežem v Uniji naslovijo zahtevek za informacije na kontaktno točko države članice, v kateri imajo sedež.

Zainteresirane strani, ki imajo sedež zunaj Unije, svoje zahtevke naslovijo na Komisijo.

Komisija pristojni organ zadevne države članice obvesti o zahtevku na podlagi tega odstavka.

3. Ob upoštevanju člena 15(2) Uredbe (EU) št. 996/2010 se informacije iz evropske centralne podatkovne baze o tekočih preiskavah v zvezi z varnostjo, ki se izvajajo v skladu z navedeno uredbo, ne razkrivajo zainteresiranim stranem na podlagi tega člena.

4. Iz varnostnih razlogov se zainteresiranim stranem ne omogoči neposredni dostop do evropske centralne podatkovne baze.

1. Zahtevki za informacije iz evropske centralne podatkovne baze se predložijo na obrazcih, ki jih je potrdila kontaktna točka. Ti obrazci vsebujejo vsaj elemente iz Priloge III.

Kadar kontaktna točka ugotovi, da je za obravnavo zahtevka pristojna druga država članica ali Komisija, zahtevek posreduje tej državi članici oziroma Komisiji.

3. Kontaktna točka, ki prejme zahtevek, za vsak primer posebej oceni, ali je zahtevek upravičen in izvedljiv.

Kontaktna točka lahko zainteresiranim stranem sporoča informacije na papirju ali z uporabo varne elektronske komunikacije.

4. Kadar kontaktna točka sprejme zahtevek, določi obseg in stopnjo informacij, ki se sporočijo. Brez poseganja v člena 15 in 16 se sporočanje informacij omeji na to, kar je nujno potrebno za namene zahtevka.

Informacije, ki niso povezane z opremo, poslovanjem ali področjem delovanja zainteresirane strani, se predložijo samo v zbirni ali anonimizirani obliki. Informacije, ki niso v zbirni obliki, se lahko predložijo zainteresirani strani, če pošlje podrobno pisno utemeljitev. Te informacije je treba uporabljati v skladu s členoma 15 in 16.

5. Kontaktna točka sporoča zainteresiranim stranem iz točke (b) Priloge II samo informacije v zvezi z njihovo opremo, poslovanjem ali področjem delovanja.

6. Kontaktna točka, ki prejme zahtevek zainteresirane strani iz točke (a) Priloge II, lahko sprejme splošno odločitev, da navedeni zainteresirani strani redno posreduje informacije, pod pogojem da:

(a) se zahtevane informacije nanašajo na opremo, poslovanje ali področje delovanja zainteresirane strani;

(b) splošna odločitev ne zagotovi dostopa do celotne vsebine podatkovne baze;

7. Zainteresirana stran uporabi informacije, prejete na podlagi tega člena, pod naslednjimi pogoji:

(a) zainteresirana stran uporabi informacije samo za namen, ki je naveden na obrazcu zahtevka in je združljiv s ciljem iz člena 1 te uredbe, in

(b) zainteresirana stran ne razkrije prejetih informacij brez pisnega soglasja kontaktne točke, ki je informacije posredovala, in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaupnosti prejetih informacij.

8. Odločitev o razširjanju informacij na podlagi tega člena je omejena na to, kar je nujno potrebno za namene njihovega uporabnika.

1. Kontaktna točka vodi evidenco vseh prejetih zahtevkov in ukrepov, sprejetih na podlagi teh zahtevkov.

Navedene informacije se Komisiji pravočasno sporočijo vsakič, ko se prejme zahtevek in/ali sprejme ukrep.

2. Komisija da na voljo vsem kontaktnim točkam posodobljen seznam zahtevkov, ki so jih prejele različne kontaktne točke in Komisija, ter ukrepov, ki so jih sprejele.

1. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici razvije postopek analize dogodkov, zbranih v skladu s členoma 4(2) in 5(1), da se opredelijo tveganja za varnost, povezana z ugotovljenimi dogodki ali skupinami dogodkov.

Na podlagi navedene analize vsaka organizacija določi morebitne ustrezne korektivne ali preventivne ukrepe, ki so potrebni za povečanje varnosti letalstva.

2. Potem, ko organizacija s sedežem v državi članici na podlagi analize iz odstavka 1 opredeli kakršne koli ustrezne korektivne ali preventivne ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje dejanskih ali možnih varnostnih pomanjkljivosti v letalstvu:

(b) vzpostavi postopek za spremljanje izvajanja in učinkovitosti ukrepov.

3. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici svojim zaposlenim ali pogodbenemu osebju redno zagotavlja informacije v zvezi z analizo in spremljanjem dogodkov, za katere so sprejeti preventivni ali korektivni ukrepi.

4. Kadar organizacija s sedežem v državi članici, ki ni zajeta v odstavku 5, na podlagi svoje analize dogodkov ali skupine dogodkov, sporočenih na podlagi členov 4(8) in 5(6), opredeli dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu, pristojnemu organu te države članice v 30 dneh od dneva, ko poročevalec pošlje uradno obvestilo o dogodku, posreduje:

(a) morebitne prve rezultate analize, ki je bila izvedena na podlagi odstavka 1, ter

(b) kakršne koli ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi odstavka 2.

Organizacija sporoči končne rezultate analize takoj, ko so na voljo, načeloma pa najpozneje tri mesece od dneva uradnega obvestila o dogodku.

Pristojni organ države članice lahko od organizacije zahteva, naj mu posreduje prve ali končne rezultate analize vseh dogodkov, o katerih je bil uradno obveščen, vendar v zvezi z njimi ni prejel informacij o spremljanju ali pa je prejel le prve rezultate.

5. Kadar organizacija s sedežem v državi članici in ki jo potrdi ali odobri Agencija, na podlagi svoje analize dogodkov ali skupine dogodkov, sporočenih na podlagi členov 4(9) in 5(5), opredeli dejansko ali možno tveganje za varnost v letalstvu, Agenciji v 30 dneh od dneva, ko poročevalec pošlje uradno obvestilo o dogodku, posreduje:

(a) morebitne prve rezultate analize, ki je bila izvedena na podlagi odstavka 1, in

(b) kakršne koli ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi odstavka 2.

Vsaka organizacija, ki jo potrdi ali odobri Agencija, pošlje Agenciji končne rezultate analize, kadar je bila potrebna, sporočijo takoj, ko so na voljo, načeloma pa najpozneje tri mesece od dneva uradnega obvestila o dogodku.

Agencija lahko od organizacij zahteva, naj ji posredujejo prve ali končne rezultate analize vseh dogodkov, o katerih je bila uradno obveščena, vendar v zvezi z njim ni prejela informacij o spremljanju ali pa je prejela le prve rezultate.

6. Vse države članice in Agencija oblikujejo postopek analize informacij o dogodkih, o katerih so bile neposredno obveščene v skladu s členi 4(6), 5(2) in 5(3), da se opredelijo tveganja za varnost, povezana s temi dogodki. Na podlagi te analize določijo vse ustrezne korektivne ali preventivne ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje varnosti v letalstvu.

7. Po tem, ko država članica ali Agencija na podlagi analize iz odstavka 6 opredeli kakršne koli korektivne ali preventivne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo dejanskih ali možnih varnostnih pomanjkljivosti:

(b) vzpostavi postopek za spremljanje izvajanja in učinkovitosti ukrepov.

8. Vsaka država članica in Agencija imajo za vsak dogodek ali skupino dogodkov, ki se spremljajo v skladu z odstavkoma 4 ali 5, dostop do izvedene analize in ustrezno spremljajo ukrepe, ki jih sprejmejo organizacije, za katere so pristojne.

Če država članica ali Agencija oceni, da izvajanje in učinkovitost odzivov, o katerih je obveščena, nista primerna za odpravljanje dejanskih ali možnih varnostnih pomanjkljivosti, zagotovi, da ustrezna organizacija sprejme in izvede ustrezne dodatne ukrepe.

9. Informacije, povezane z analizo in spremljanjem posameznih dogodkov ali skupin dogodkov, pridobljene na podlagi tega člena se, če so na voljo, pravočasno in najpozneje dva meseca po njihovi shranitvi v nacionalni podatkovni bazi v skladu s členom 8(2) in (3) shranijo v evropski centralni podatkovni bazi.

10. Države članice informacije, pridobljene z analizo poročil o dogodkih, uporabijo za opredelitev morebitnih korektivnih ukrepov, ki naj se izvedejo v okviru državnega varnostnega programa.

11. Da bi javnost obvestile o stopnji varnosti v civilnem letalstvu, vsaka država članica vsaj enkrat na leto objavijo poročilo o varnosti. Poročilo o varnosti:

(a) vsebuje informacije v zbirni in anonimizirani obliki o vrstah dogodkov in druge informacije v zvezi z varnostjo, poročane v okviru nacionalnih sistemov obveznega in prostovoljnega poročanja;

12. Države članice lahko objavijo tudi anonimizirana poročila o dogodkih in rezultate analize tveganja.

1. Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic skupaj sodelujejo pri redni izmenjavi in analizi informacij, ki jih vsebuje evropska centralna podatkovna baza.

Brez poseganja v zahteve glede zaupnosti iz te uredbe je mogoče, kadar je to ustrezno in glede na posamezni primer, povabiti tudi opazovalce.

2. Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic sodelujejo prek omrežja analitikov varnosti v letalstvu.

Omrežje analitikov varnosti v letalstvu prispeva k večji varnosti v letalstvu v Uniji, zlasti z izvajanjem analiz varnosti v podporo Evropskemu programu za varnost v letalstvu in Evropskemu načrtu za varnost v letalstvu.

3. Agencija podpira dejavnosti omrežja analitikov varnosti v letalstvu tako, da na primer nudi pomoč pri pripravi in organizaciji srečanj članov omrežja.

4. Agencija informacije o rezultatih analize informacij iz odstavka 1 vključi v letno poročilo o varnosti iz člena 15(4) Uredbe (ES) št. 216/2008.

1. Države članice in organizacije, v skladu s svojim nacionalnim pravom, ter Agencija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno zaupnost glede podrobnosti o dogodkih, ki jih prejmejo v skladu s členi 4, 5 in 10.

Vse države članice, vse organizacije s sedežem v državi članici ali Agencija obdelujejo osebne podatke samo v obsegu, ki je potreben za namen te uredbe, in brez poseganja v nacionalne pravne akte za izvajanje Direktive 95/46/ES.

2. Brez poseganja v določbe v zvezi z zaščito informacij o varnosti iz členov 12, 14 in 15 Uredbe (EU) št. 996/2010 se informacije iz poročil o dogodkih uporabljajo le za namen, za katerega so bile zbrane.

Države članice, Agencija in organizacije informacij o dogodkih ne dajo na razpolago oziroma jih ne uporabljajo:

(b) za kateri koli drug namen, razen za ohranjanje ali izboljšanje varnosti v letalstvu.

3. Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz člena 14 v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje evropska centralna podatkovna baza:

(b) omejijo rabo informacij v okviru, ki je nujno potreben za izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z varnostjo brez pripisovanja krivde ali odgovornosti; v tem smislu se te informacije uporabijo zlasti za obvladovanje tveganj in analizo trendov na področju varnosti, na podlagi katerih se lahko sprejmejo varnostna priporočila ali ukrepi za obravnavo dejanskih ali možnih varnostnih pomanjkljivosti.

4. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi iz člena 6(3) in njihovi pravosodni organi med seboj sodelujejo na podlagi predhodnih upravnih dogovorov. Namen teh predhodnih upravnih dogovorov je zagotoviti ustrezno ravnotežje med potrebo po ustreznem delovanju sodstva na eni strani in potrebo po stalni razpoložljivosti informacij v zvezi z varnostjo na drugi strani.

1. V tem členu „osebni podatki“ vključujejo zlasti imena ali naslove posameznikov.

2. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici zagotovi, da so vsi osebni podatki članom osebja te organizacije, ki niso osebe, imenovane na podlagi člena 6(1), dostopni le, kadar je to nujno potrebno za preiskavo dogodkov zaradi povečanja varnosti v letalstvu.

Informacije brez osebnih podatkov se razširjajo znotraj organizacije, če je to primerno.

3. Vsaka država članica zagotovi, da osebni podatki niso nikoli zabeleženi v nacionalni podatkovni bazi iz člena 6(6). Takšne informacije brez osebnih podatkov se dajo na voljo vsem zadevnim stranem, da se jim na primer omogoči izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z izboljšanjem varnosti v letalstvu.

4. Agencija zagotovi, da osebni podatki niso nikoli zabeleženi v podatkovni bazi Agencije iz člena 6(8). Takšne informacije brez osebnih podatkov se dajo na voljo vsem zadevnim stranem, da se jim na primer omogoči izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z izboljšanjem varnosti v letalstvu.

5. Državam članicam in Agenciji je prepuščeno sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za ohranjanje ali izboljšanje varnosti v letalstvu.

6. Brez poseganja v veljavno nacionalno kazensko pravo se države članice vzdržijo sprožitve postopkov za nenačrtovane ali nenamerne kršitve zakonodaje, na katere so bile opozorjene samo zato, ker so bile sporočene na podlagi členov 4 in 5.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih iz odstavka 10. Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo ukrepe za izboljšanje zaščite poročevalcev ali oseb, ki so omenjene v poročilih o dogodku. Države članice lahko to pravilo uporabljajo zlasti brez izjem iz odstavka 10.

7. Kadar so disciplinski ali upravni postopki sproženi na podlagi nacionalne zakonodaje, se informacije iz poročil o dogodkih ne uporabijo proti:

Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo ukrepe za izboljšanje zaščite poročevalcev ali oseb, ki so omenjene v poročilih o dogodku. Države članice lahko to zaščito zlasti razširijo na civilne ali kazenske postopke.

8. Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo v veljavi zakonske določbe, s katerimi zagotovijo višjo raven zaščite za poročevalce ali osebe, ki so omenjene v poročilih o dogodku, kakor je določena v tej uredbi.

9. Delodajalec ali organizacija, za katero se opravljajo storitve, zaradi informacij, ki jih predloži poročevalec, ne oškoduje zaposlenih in pogodbenega osebja, ki poročajo ali so omenjeni v poročilih o dogodkih, zbranimi v skladu s členoma 4 in 5, razen kadar se uporablja odstavek 10.

10. Zaščita iz odstavkov 6, 7 in 9 tega člena se ne uporablja v naslednjih primerih:

(b) očitno, hudo in resno neupoštevanje očitnega tveganja ter resnega pomanjkanja poklicne odgovornosti, ki bi narekovala takšno ukrepanje, ki je očitno potrebno v danih okoliščinah, kar bi povzročilo predvidljivo škodo osebi ali premoženju ali resno ogrozilo stopnjo varnosti v letalstvu.

11. Vsaka organizacija s sedežem v državi članici po posvetovanju s predstavniki osebja sprejme notranja pravila, ki opisujejo, kako se v njej zagotavljajo in izvajajo načela „kulture pravičnosti“, zlasti načelo iz odstavka 9.

Organ, določen na podlagi odstavka 12, lahko zaprosi, da se pregledajo notranja pravila organizacij s sedežem v državi članici tega organa, preden se ta notranja pravila začnejo izvajati.

12. Vsaka država članica določi organ, odgovoren za izvajanje odstavkov 6, 9 in 11.

Temu organu lahko zaposleni in pogodbeno osebje poročajo o domnevnih kršitvah pravil, določenih v tem členu. Zaposleni in pogodbeno osebje za poročanje o kršitvah niso kaznovani. Ko poročajo o takšnih domnevnih kršitvah, lahko zaposleni in pogodbeno osebje o tem obvestijo Komisijo.

Imenovani organ po potrebi svetuje ustreznim organom svoje države članice glede pravnih sredstev ali kazni na podlagi člena 21.

13. Vsaka država članica 15. maja 2019 in potem vsakih pet let Komisiji predloži poročilo o izvajanju tega člena in zlasti o dejavnostih organa, določenega na podlagi odstavka 12. To poročilo ne vsebuje osebnih podatkov.

Na Komisijo se v skladu s členom 18 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za:

(a) posodobitev seznama obveznih podatkovnih polj v poročilih o dogodkih, določenih v Prilogi I, kadar se glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, izkaže, da so zaradi večje varnosti v letalstvu potrebne spremembe;

(b) posodobitev obrazca zahtevka za informacije iz evropske centralne podatkovne baze iz Priloge III, da se upoštevajo pridobljene izkušnje in razvoj dogodkov;

(c) uskladitev katere koli od prilog s programsko opremo Eccairs in taksonomijo ADREP, z zakonodajnimi akti, ki jih je sprejela Unija, in z mednarodnimi sporazumi.

Za posodobitev seznama obveznih polj Agencija in omrežje analitikov varnosti v letalstvu iz člena 14(2) Komisiji predložita ustrezno mnenje/mnenja.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(6) in člena 17 se Komisiji podeli za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 7(6) in člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(6) in členom 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Razen členov 10 in 11, v katerih so določena strožja pravila za dostop do podatkov in informacij, ki jih vsebuje evropska centralna podatkovna baza, se ta uredba uporablja brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v nacionalne pravne akte za izvajanje Direktive 95/46/ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o navedenih določbah in vseh nadaljnjih spremembah teh določb.

Vendar se navedeni člen še naprej uporablja do dneva začetka uporabe te uredbe v skladu s členom 24(3).

Direktiva 2003/42/ES, Uredba (ES) št. 1321/2007 in Uredba (ES) št. 1330/2007 se razveljavijo. Uporabljajo se še naprej do dneva začetka uporabe te uredbe v skladu s členom 24(3).

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Komisija do 16. novembra 2020 objavi in pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni izvajanje te uredbe. To poročilo zlasti zajema prispevek te uredbe k zmanjšanju števila letalskih nesreč in z njimi povezanih smrtnih žrtev. Če je primerno in na podlagi tega poročila Komisija po potrebi pripravi predloge za spremembo te uredbe.

3. Ta uredba se uporablja od 15. novembra 2015 in ne pred začetkom veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 4(5). Člen 7(2) se začne uporabljati, ko začnejo veljati delegirani in izvedbeni akti, ki določajo in vzpostavljajo skupni evropski sistem za klasifikacijo tveganj iz člena 7(6) in (7).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

SEZNAM ZAHTEV, KI SE UPORABLJAJO ZA SISTEMA OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA POROČANJA O DOGODKIH

Opomba: Podatkovna polja je treba obvezno izpolniti z zahtevanimi informacijami. Če pristojni organi države članice ali Agencija teh informacij ne bi mogli vključiti, ker jih organizacija ali poročevalec nista zagotovila, se lahko v podatkovno polje vnese vrednost „ni znano“. Vendar bi se bilo treba zaradi zagotovitve prenosa ustreznih informacij čim bolj izogibati uporabi vrednosti „ni znano“ in, če je to mogoče, poročilo pozneje dopolniti z informacijami.

Organizacije, države članice in Agencija pri vnašanju informacij o vsakem obvezno sporočenem dogodku in, kolikor je to mogoče, vsakem prostovoljno sporočenem dogodku v svoje podatkovne baze zagotovijo, da poročila o dogodkih, zapisana v njihovih podatkovnih bazah, vsebujejo vsaj naslednje informacije:

2.2.1 Podatkovna polja v zvezi z izgubo minimalnega razdvajanja/izgubo razdalje in kršitvijo zračnega prostora

— Število poškodb na zrakoplovu (smrtne, hude, manjše)

(a) Seznam zainteresiranih strani, ki lahko prejmejo informacije na podlagi odločitve za vsak primer posebej na podlagi člena 11(4) ali na podlagi splošne odločitve v skladu s členom 11(6):

1. Proizvajalci: oblikovalci in proizvajalci zrakoplovov, motorjev, propelerjev, delov in naprav zrakoplovov ter njihova združenja; oblikovalci in proizvajalci sistemov upravljanja zračnega prometa (ATM) in njihovih sestavnih delov; oblikovalci in proizvajalci sistemov za navigacijske službe zračnega prometa (ANS) in njihovih sestavnih delov; oblikovalci in proizvajalci sistemov in opreme, ki se uporabljajo za zračni del letališča

2. Vzdrževanje: organizacije, ki sodelujejo pri vzdrževanju ali obnovi zrakoplovov, motorjev, propelerjev ter delov in naprav zrakoplovov; pri namestitvi, modificiranju, vzdrževanju, popravilih, obnovi, preverjanju med letom ali pregledu letalskih navigacijskih sredstev; ali pri vzdrževanju ali obnovi sistemov zračnega dela letališča, njegovih sestavnih delov in opreme

3. Letalski prevozniki: letalske družbe in letalski prevozniki ter združenja letalskih družb in letalskih prevoznikov; upravljavci letališč in združenja upravljavcev letališč

4. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in izvajalci posebnih funkcij ATM

5. Izvajalci letaliških storitev: organizacije, ki se ukvarjajo z zemeljsko oskrbo zrakoplovov, vključno z oskrbo z gorivom, pripravo dokumentacije o obremenitvi in uravnoteženosti, natovarjanjem, razledenitvijo in vleko na letališču ter z reševanjem in gašenjem požarov ali drugimi storitvami ukrepanja ob nesrečah

6. Organizacije za usposabljanje na področju letalstva

7. Organizacije iz tretjih držav: državni letalski organi in organi za preiskovanje nesreč iz tretjih držav

9. Raziskave: javni ali zasebni raziskovalni laboratoriji, centri ali subjekti ali univerze, ki sodelujejo pri raziskavah ali študijah o letalski varnosti

(b) Seznam zainteresiranih strani, ki lahko prejmejo informacije na podlagi odločitve za vsak primer posebej na podlagi členov 11(4) in 11(5):

2. Kontrolorji zračnega prometa (na osebno pobudo) in drugo osebje ATM/ANS, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo

3. Inženirji/tehniki/osebje, ki skrbi za varnostno elektroniko v zračnem prometu/menedžerji na področju letalstva (ali menedžerji, ki upravljajo letališča) (na osebno pobudo)

4. Strokovni predstavniški organi osebja, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo

Kategorija vložnika (glej Prilogo II k Uredbi (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu ( 3 )):

2. Zahtevane informacije (prosimo za čim podrobnejši opis, vključno z datumom/obdobjem, ki vas zanima):

4. Opis namena, za katerega bodo informacije uporabljene:

6. Izpolnjen obrazec je treba poslati po elektronski pošti na naslov: (kontaktna točka)

Kontaktna točka ni dolžna predložiti zahtevanih informacij. To lahko stori le, če je prepričana, da je zahtevek skladen z Uredbo (EU) št. 376/2014. Vložnik v svojem imenu in imenu svoje organizacije zagotavlja, da bo informacije uporabil samo za namen iz točke 4. Treba je opozoriti tudi, da se informacije, posredovane na podlagi tega zahtevka, dajejo na voljo samo za potrebe varnosti letenja, kot določa Uredba (EU) št. 376/2014, in ne za druge namene, kot so zlasti za pripisovanje krivde ali odgovornosti ali v komercialne namene.

Vložnik ne sme razkriti informacij, ki so mu bile posredovane, brez pisnega dovoljenja kontaktne točke informacij.

Zaradi neupoštevanja navedenih pogojev se lahko zavrne dostop do nadaljnjih informacij iz evropske centralne podatkovne baze in uvedejo kazni, kadar je to primerno.

( 1 ) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

( 2 ) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2018/1139 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2018	L 212	1	22.8.2018