To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za institucije

Uporaba te uredbe za subjekte, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter za kvalificirane obveznosti iz Direktive 2014/59/EU

Za namene uporabe členov 8, 9 in 20 ter poglavja IV, oddelek 2, te uredbe se subjekti, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU, štejejo za „institucije“, „kvalificirane obveznosti“ iz člena 45b in člena 45f(2), točka (a), navedene direktive pa se štejejo za „instrumente kvalificiranih obveznosti“.

Postavke in instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala in kvalificiranih obveznosti

Pomen pojma „predvidljiv“ pri predvidljivih dividendah za namene člena 26(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek predvidljivih dividend, ki ga morajo institucije odbiti od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, kot določa člen 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se določi v skladu z odstavki 2 do 4.

Če upravljalni organ institucije sprejme uraden sklep ali zadevnemu organu institucije predlaga sklep o znesku dividend, ki ga je treba razdeliti, se ta znesek odbije od ustreznih dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta.

Če so izplačane vmesne dividende, se preostali znesek dobička med letom, ki izhaja iz izračuna iz odstavka 2 in se doda postavkam navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ob upoštevanju pravil iz odstavkov 2 in 4 zmanjša za znesek vseh predvidljivih dividend, za katere se lahko pričakuje, da bodo izplačane iz navedenega preostalega dobička med letom s končnimi dividendami za celotno poslovno leto.

Preden upravljalni organ sprejme uraden sklep ali zadevnemu organu predlaga sklep o razdelitvi dividend, je znesek predvidljivih dividend, ki jih morajo institucije odbiti od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, enak znesku dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, pomnoženem s količnikom izplačila dividend.

Količnik izplačila dividend se določi na podlagi politike dividend, ki jo za zadevno obdobje odobri upravljalni organ ali drug zadevni organ.

Če politika dividend vključuje razpon izplačil namesto fiksne vrednosti, se mora za namen odstavka 2 uporabiti zgornja meja razpona.

Če ni odobrene politike dividend ali kadar pristojni organ meni, da institucija verjetno ne bo uporabila politike dividend ali ta politika ni skrbna podlaga za določanje zneska odbitka, količnik izplačila dividend temelji na najvišji od naslednjih vrednosti:

(a)

povprečni količnik izplačila dividend v obdobju treh let pred obravnavanim letom;

(b)

količnik izplačila dividend v letu pred obravnavanim letom.

Pristojni organ lahko instituciji dovoli, da prilagodi izračun količnika izplačila dividend, kot je opisano v točkah (a) in (b) odstavka 7, da izključi izredne dividende, izplačane med letom.

Znesek predvidljivih dividend, ki jih je treba odbiti, se določi ob upoštevanju vseh regulativnih omejitev razdelitev, zlasti omejitev, ki so določene v skladu s členom 141 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ). Znesek dobička po odbitku predvidljivih obremenitev, za katere veljajo take omejitve, se lahko v celoti vključi v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če je izpolnjen pogoj iz točke (a) člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. Če se take omejitve uporabljajo, temeljijo predvidljive dividende, ki jih je treba odbiti, na načrtu za ohranitev kapitala, ki ga potrdi pristojni organ v skladu s členom 142 Direktive 2013/36/EU.

10.

Znesek predvidljivih dividend, ki ga je treba izplačati v obliki, ki ne zmanjšuje zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot so dividende v obliki delnic oziroma t. i. delnice s potrdili o poznejšem izplačilu dividend, se ne odbije od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki jih je treba vključiti v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

11.

Preden pristojni organ institucijam dovoli, da v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključijo dobičke med letom ali čiste dobičke poslovnega leta, mu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki od dobičkov med letom in čistih dobičkov poslovnega leta ter vsi odbitki, povezani s predvidljivimi dividendami, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

Pomen pojma „predvidljiv“ pri predvidljivih obremenitvah za namene člena 26(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek predvidljivih obremenitev, ki jih je treba upoštevati, zajema naslednje:

(a)

znesek davkov;

(b)

znesek vseh obveznosti ali okoliščin, ki nastanejo v zadevnem obdobju poročanja in lahko zmanjšajo dobičke institucije ter v zvezi s katerimi pristojnemu organu ni bilo zadovoljivo dokazano, da so bili zanje opravljeni vsi potrebni popravki vrednosti, kot so dodatni popravki vrednosti v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 575/2013, ali rezervacije.

Predvidljive obremenitve, ki še niso bile upoštevane v izkazu poslovnega izida, se razporedijo v vmesno obdobje, v katerem so nastale, tako da vsako vmesno obdobje prevzame razumen znesek teh obremenitev. Pomembni ali neperiodični dogodki se v celoti in nemudoma upoštevajo v vmesnem obdobju, v katerem nastanejo.

Preden pristojni organ institucijam dovoli, da v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključijo dobičke med letom ali čiste dobičke poslovnega leta, mu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki od dobičkov med letom in čistih dobičkov poslovnega leta ter vsi odbitki, povezani s predvidljivimi obremenitvami, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot zadružna institucija za namene člena 27(1)(a)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za zadružno institucijo za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

Družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

v Avstriji: institucije, ki so registrirane kot „eingetragene Genossenschaft (e.Gen.)“ ali „registrierte Genossenschaft“ v skladu z „Gesetz über Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften (GenG)“;

(b)

v Belgiji: institucije, ki so registrirane kot „Société Coopérative/Coöperatieve Vennootschap“ in potrjene v skladu s kraljevim odlokom z dne 8. januarja 1962, ki določa pogoje za potrditev nacionalnih skupin zadružnih institucij in zadružnih institucij;

(c)

na Cipru: institucije, ki so registrirane kot „Συνεργατικό Πιστωτικό Ίδρυμα ή ΣΠΙ“ v skladu z zakonom o zadružnih institucijah iz leta 1985;

(d)

v Češki republiki: institucije, ki lahko poslujejo kot „spořitelní a úvěrní družstvo“ v skladu z „zákon upravující činnost spořitelních a úvěrních družstev“;

(e)

na Danskem: institucije, ki so registrirane kot „andelskasser“ ali „sammenslutninger af andelskasser“ v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(f)

na Finskem: institucije, ki so registrirane kot ena od naslednjih institucij:

„osuuspankki“ ali „andelsbank“ v skladu z „laki osuuspankeista ja muista osuuskuntamuotoisista luottolaitoksista“ ali „lag om andelsbanker och andra kreditinstitut i andelslagsform“;

„muu osuuskuntamuotoinen luottolaitos“ ali „annat kreditinstitut i andelslagsform“ v skladu z „laki osuuspankeista ja muista osuuskuntamuotoisista luottolaitoksista“ ali „lag om andelsbanker och andra kreditinstitut i andelslagsform“;

„keskusyhteisö“ ali „centralinstitutet“ v skladu z „laki talletuspankkien yhteenliittymästä“ ali „lag om en sammanslutning av inlåningsbanker“;

(g)

v Franciji: institucije, ki so registrirane kot „sociétés coopératives“ v skladu z „Loi no47–1775 du 10 septembre 1947 portant statut de la coopération“ in lahko poslujejo kot „banques mutualistes ou coopératives“ v skladu s „Code monétaire et financier, partie législative, Livre V, titre Ier, chapitre II“;

(h)

v Nemčiji: institucije, ki so registrirane kot „eingetragene Genossenschaft (eG)“ v skladu z „Gesetz betreffend die Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften (Genossenschaftsgesetz – GenG)“;

(i)

v Grčiji: institucije, ki so registrirane kot „Πιστωτικοί Συνεταιρισμοί“ v skladu z zakonom o zadrugah št. 1667/1986, ki poslujejo kot kreditne institucije in se lahko štejejo za „Συνεταιριστική Τράπεζα“ v skladu z zakonom o bančništvu št. 3601/2007;

(j)

na Madžarskem: institucije, ki so registrirane kot „Szövetkezeti hitelintézet“ v skladu z zakonom CXII iz leta 1996 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih;

(k)

v Italiji: institucije, ki so registrirane kot ena od naslednjih institucij:

„banche popolari“ v skladu z zakonodajnim odlokom št. 385 z dne 1. septembra 1993;

„banche di credito cooperativo“ v skladu z zakonodajnim odlokom št. 385 z dne 1. septembra 1993;

„banche di garanzia collettiva dei fidi“ iz člena 13 zakonskega odloka št. 269 z dne 30. septembra 2003, ki je bil 24. novembra 2003 spremenjen v zakon št. 326;

▼M5

(ka)

v Litvi: institucije, ki so registrirane kot „Centrinė kredito unija“ v skladu s „Centrinių kredito unijų įstatymas“;

▼B

(l)

v Luksemburgu: institucije, ki so registrirane kot „Sociétés coopératives“, kot so opredeljene v oddelku VI zakona o komercialnih družbah z dne 10. avgusta 1915;

(m)

na Nizozemskem: institucije, registrirane kot „coöperaties“ ali „onderlinge waarborgmaatschappijen“ v skladu s „Title 3 of Book 2 Rechtspersonen of the Burgerlijk wetboek“;

(n)

na Poljskem: institucije, ki so registrirane kot „bank spółdzielczy“ v skladu z določbami zakona „Prawo bankowe“;

(o)

na Portugalskem: institucije, registrirane kot „Caixa de Crédito Agrícola Mútuo“ ali „Caixa Central de Crédito Agrícola Mútuo“ v skladu z „Regime Jurídico do Crédito Agrícola Mútuo e das Cooperativas de Crédito Agrícola“, potrjenim z „Decreto-Lei n.o 24/91, de 11 de Janeiro“;

(p)

v Romuniji: institucije, registrirane kot „Organizații cooperatiste de credit“ v skladu z določbami izrednega vladnega odloka št. 99/2006 o kreditnih institucijah in kapitalski ustreznosti, sprejetega s spremembami in dopolnitvami z zakonom št. 227/2007;

(q)

v Španiji: institucije, ki so registrirane kot „Cooperativas de Crédito“ v skladu z „Ley 13/1989, de 26 de mayo, de Cooperativas de Crédito“;

▼M5

(r)

na Švedskem: institucije, ki so registrirane kot „Medlemsbank“ ali kot „Kreditmarknadsförening“ v skladu z „Lag (2004:297) om bank- och finansieringsrörelse“;

▼B

(s)

v Združenem kraljestvu: institucije, registrirane kot „cooperative societies“ v skladu z „Industrial and Provident Societies Act 1965“ in „Industrial and Provident Societies Act (Northern Ireland) 1969“.

Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta lahko izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če lahko imajo imetniki instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz odstavka 3, ki so lahko družbeniki institucije ali ne, kadar lahko odstopijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, tudi pravico do vrnitve kapitalskega instrumenta v institucijo, vendar samo ob spoštovanju omejitev iz veljavne nacionalne zakonodaje, statutov družb, Uredbe (EU) št. 575/2013 in te uredbe. To instituciji ne preprečuje, da bi na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje izdala instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 575/2013, družbenikom in nedružbenikom, ki jim ni zagotovljena pravica do vrnitve kapitalskih instrumentov v institucijo.

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot hranilnica za namene člena 27(1)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za hranilnico za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

Družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

v Avstriji: institucije, ki so registrirane kot „Sparkasse“ v skladu s členom 1(1) „Bundesgesetz über die Ordnung des Sparkassenwesens (Sparkassengesetz – SpG)“;

(b)

na Danskem: institucije, ki so registrirane kot „Sparekasser“ v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(c)

na Finskem: institucije, ki so registrirane kot „Säästöpankki“ ali „Sparbank“ v skladu s „Säästöpankkilaki“ ali „Sparbankslag“;

(d)

v Nemčiji: institucije, ki so registrirane kot „Sparkasse“ v skladu s:

„Sparkassengesetz für Baden-Württemberg (SpG)“;

„Gesetz über die öffentlichen Sparkassen (Sparkassengesetz – SpkG) in Bayern“;

„Gesetz über die Berliner Sparkasse und die Umwandlung der Landesbank Berlin – Girozentrale – in eine Aktiengesellschaft (Berliner Sparkassengesetz – SpkG)“;

„Brandenburgisches Sparkassengesetz (BbgSpkG)“;

„Sparkassengesetz für öffentlich-rechtliche Sparkassen im Lande Bremen (Bremisches Sparkassengesetz)“;

„Hessisches Sparkassengesetz“;

„Sparkassengesetz des Landes Mecklenburg-Vorpommern (SpkG)“;

„Niedersächsisches Sparkassengesetz (NSpG)“;

„Sparkassengesetz Nordrhein-Westfalen (Sparkassengesetz – SpkG)“;

10.

„Sparkassengesetz (SpkG) für Rheinland-Pfalz“;

11.

„Saarländisches Sparkassengesetz (SSpG)“;

12.

„Gesetz über die öffentlich-rechtlichen Kreditinstitute im Freistaat Sachsen und die Sachsen-Finanzgruppe“;

13.

„Sparkassengesetz des Landes Sachsen-Anhalt (SpkG-LSA)“;

14.

„Sparkassengesetz für das Land Schleswig-Holstein (Sparkassengesetz – SpkG)“;

15.

„Thüringer Sparkassengesetz (ThürSpkG)“;

(e)

v Španiji: institucije, ki so registrirane kot „Cajas de Ahorros“ v skladu z „Real Decreto-Ley 2532/1929, de 21 de noviembre, sobre Régimen del Ahorro Popular“;

(f)

na Švedskem: institucije, ki so registrirane kot „Sparbank“ v skladu s „Sparbankslag (1987:619)“.

Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta lahko izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če se vsota kapitala, rezerv in dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ne sme razdeliti med imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Tak pogoj se šteje za izpolnjen tudi, če institucija izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom na podlagi rednega poslovanja zagotavljajo pravico do dela dobičkov in rezerv, kadar to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja, če je ta del sorazmeren z njihovim prispevkom h kapitalu in rezervam ali, če to dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja, v skladu z nadomestnim dogovorom. Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije zagotavljajo pravico do rezerv, ki niso nujno sorazmerne s prispevkom h kapitalu in rezervam, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 5 člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot vzajemna institucija za namene člena 27(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za vzajemno institucijo za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

Družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

na Danskem: združenja („Foreninger“) ali skladi („Fonde“), ki izhajajo iz preoblikovanja zavarovalnic („Forsikringsselskaber“), hipotekarne kreditne institucije („Realkreditinstitutter“), hranilnice („Sparekasser“), zadružne hranilnice („Andelskasser“) in povezave zadružnih hranilnic („Sammenslutninger af andelskasser“) v družbe z omejeno odgovornostjo, kot so opredeljene v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(b)

na Irskem: institucije, ki so registrirane kot „building societies“ v skladu z „Building Societies Act 1989“;

(c)

v Združenem kraljestvu: institucije, ki so registrirane kot „building societies“ v skladu z „Building Societies Act 1986“; institucije, ki so registrirane kot „savings bank“ v skladu s „Savings Bank (Scotland) Act 1819“.

Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če lahko v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če je skupni znesek ali delni znesek vsote kapitala in rezerv v lasti družbenikov institucije, ki v okviru običajnega poslovanja nimajo koristi od neposredne razdelitve rezerv, zlasti prek plačila dividend. Taki pogoji se štejejo za izpolnjene tudi, če institucija izda instrumente navadnega skupnega temeljnega kapitala, ki zagotavljajo pravico do dobičkov in rezerv, če to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja.

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot podobna institucija za namene člena 27(1)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

Družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

v Avstriji: „Pfandbriefstelle der österreichischen Landes-Hypothekenbanken“ v skladu z „Bundesgesetz über die Pfandbriefstelle der österreichischen Landes-Hypothekenbanken (Pfandbriefstelle-Gesetz – PfBrStG)“;

(b)

na Finskem: institucije, ki so registrirane kot „Hypoteekkiyhdistys“ ali „Hypoteksförening“ v skladu z „Laki hypoteekkiyhdistyksistä“ ali „Lag om hypoteksföreningar“.

Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če lahko v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če je izpolnjen tudi vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

če lahko imetniki instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz odstavka 3, ki so lahko družbeniki institucije ali ne, odstopijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, imajo lahko tudi pravico do vrnitve kapitalskega instrumenta v institucije, vendar samo ob upoštevanju omejitev iz veljavne nacionalne zakonodaje, statutov družb, Uredbe (EU) št. 575/2013 in te uredbe. To instituciji ne preprečuje, da bi na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje izdala instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 575/2013, družbenikom in nedružbenikom, ki jim ni zagotovljena pravica do vrnitve kapitalskih instrumentov v institucijo;

(b)

vsota kapitala, rezerv in dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ne sme razdeliti med imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ta pogoj se šteje za izpolnjen tudi, če institucija izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom na podlagi rednega poslovanja zagotavljajo pravico do dela dobičkov in rezerv, kadar to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja, če je ta del sorazmeren z njihovim prispevkom h kapitalu in rezervam ali, če to dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja, v skladu z nadomestnim dogovorom. Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije zagotavljajo pravico do rezerv, ki niso nujno sorazmerne s prispevkom h kapitalu in rezervam, če so izpolnjeni pogoji iz člena 29(4) in (5) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

skupni znesek ali delni znesek vsote kapitala in rezerv je v lasti družbenikov institucije, ki v okviru običajnega poslovanja nimajo koristi od neposredne razdelitve rezerv, zlasti prek plačila dividend.

Za izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje, da ne pomenijo nesorazmernega posega v kapital, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek;

(b)

večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije;

(c)

večkratnika dividend ni mogoče spreminjati;

(d)

za vse instrumente z večkratniki dividend se uporablja isti večkratnik dividend;

(e)

znesek izplačila donosa na en instrument z večkratnikom dividend ne predstavlja več kot 125 % zneska izplačila donosa na en instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala z glasovalnimi pravicami.

V obliki formule se to izrazi kot:

pri čemer:

k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;

l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

(f)

skupni znesek izplačanih donosov na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obdobju enega leta ne presega 105 % zneska, ki bi bil izplačan, če bi se za instrumente z manj glasovalnimi pravicami ali brez glasovalnih pravic prejela enaka izplačila donosa kot za instrumente z glasovalnimi pravicami.

V obliki formule se to izrazi kot:

pri čemer:

k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;

l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;

Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic.

Formula se uporabi na letni podlagi.

Če pogoj iz točke (f) odstavka 1 ni izpolnjen, se šteje, da nesorazmeren poseg v kapital povzroči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke.

Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 1 ni izpolnjen, se za vse izdane instrumente z večkratnikom dividend šteje, da povzročajo nesorazmeren poseg v kapital.

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se izplačilo donosa na instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala šteje za prednostno v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar obstajajo različne ravni izplačil donosa, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 7a te uredbe.

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je izplačilo donosa večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami in je ta večkratnik izplačila donosa določen s pogodbo ali statutom, se izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

večkratnik dividend je večkratnik izplačil donosa, izplačanih za instrumente z glasovalnimi pravicami, in ne vnaprej določen fiksni znesek;

(b)

večkratnik dividend je določen s pogodbo ali statuti institucije;

(c)

večkratnika dividende ni mogoče spreminjati;

(d)

isti večkratnik dividend se uporablja za vse instrumente z večkratniki dividend;

(e)

V obliki formule se to izrazi kot:

pri čemer:

k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;

l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

(f)

V obliki formule se to izrazi kot:

pri čemer:

k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend;

l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend;

X predstavlja število instrumentov z glasovalnimi pravicami;

Y predstavlja število instrumentov brez glasovalnih pravic.

Formula se uporabi na letni podlagi.

Če pogoj iz točke (f) odstavka 2 ni izpolnjen, se iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala izloči le tisti znesek instrumentov z večkratnikom dividend, ki presega prag iz te točke.

Če kateri izmed pogojev iz točk (a) do (e) odstavka 2 ni izpolnjen, se vsi izdani instrumenti z večkratnikom dividend izločijo iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Za namene odstavka 2 se v primerih, ko se izplačila donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tako z glasovalnimi pravicami kot brez njih, izražajo s sklicem na nakupno ceno ob izdaji instrumenta, formule prilagodijo za instrument ali instrumente, ki so izraženi s sklicem na nakupno ceno ob izdaji, kot sledi:

(a)

l predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument brez večkratnika dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji;

(b)

k predstavlja znesek izplačil donosa na en instrument z večkratnikom dividend, deljen z nakupno ceno tega instrumenta ob izdaji.

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih, ki jih izdajo institucije iz člena 27 Uredbe (EU) št. 575/2013, se v primerih, ko izplačilo donosa ni večkratnik izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, izplačila donosa ne štejejo za prednostna, če so izpolnjeni kateri koli izmed pogojev iz odstavka 7 in oba pogoja iz odstavka 8.

Za namene odstavka 6 se uporablja eden od pogojev (a) ali (b):

(a)

izpolnjeni sta obe spodnji točki (i) in (ii):

(i)

instrument z manj glasovalnimi pravicami ali brez njih lahko vpišejo in imajo v lasti le imetniki instrumentov z glasovalnimi pravicami;

(ii)

število glasovalnih pravic posameznega imetnika je omejeno;

(b)

za izplačila donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami, ki jih izdajo institucije, veljajo omejitve, določene z veljavno nacionalno zakonodajo.

Za namene odstavka 6 se uporabljata oba spodnja pogoja:

(a)

institucija dokaže, da je povprečje izplačil donosa na instrumente z glasovalnimi pravicami v predhodnih petih letih nizko v primerjavi z drugimi primerljivimi instrumenti;

(b)

institucija dokaže, da je količnik izplačil nizek, pri tem pa je količnik izplačil izračunan v skladu s členom 7c. Količnik izplačil pod 30 % se šteje za nizkega.

Za namene točke (a) odstavka 7 so glasovalne pravice vsakega posameznega imetnika omejene v naslednjih primerih:

(a)

kadar vsak imetnik prejme eno glasovalno pravico ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami na imetnika;

(b)

kadar je število glasovalnih pravic omejeno ne glede na število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima imetnik;

(c)

kadar je število instrumentov z glasovalnimi pravicami, ki jih ima lahko v lasti imetnik, omejeno v statutu institucije ali z veljavno nacionalno zakonodajo.

10.

Za namene tega člena se za enoletno obdobje šteje obdobje, ki se zaključi na datum zadnjih računovodskih izkazov institucije.

11.

Institucije ocenijo skladnost s pogoji iz odstavkov 7 in 8 ter rezultat ocene sporočijo pristojnemu organu vsaj v naslednjih primerih:

(a)

ob vsakem sprejetju sklepa o znesku izplačil donosa na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

ob vsaki izdaji novega razreda instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala z manj glasovalnimi pravicami oziroma brez njih.

12.

Če pogoj iz točke (b) odstavka 8 ni izpolnjen, se le tisti znesek instrumentov brez glasovalnih pravic, za katerega izplačila donosa presegajo prag iz navedene točke, šteje za prednostna izplačila donosa.

13.

Če pogoj iz točke (a) odstavka 8 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

14.

Če nobeden izmed pogojev iz odstavka 7 ni izpolnjen, se izplačila donosa na vse izdane instrumente brez glasovalnih pravic štejejo za prednostna, razen če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.

15.

Zahtevo iz točke (i) odstavka 7(a) ali zahtevo iz točke (b) odstavka 8 ali obe zahtevi je mogoče opustiti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

institucija krši katero koli zahtevo iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali je verjetno, da bo med drugim zaradi hitrega slabšanja finančnega stanja te zahteve kršila v bližnji prihodnosti;

(b)

pristojni organ je od institucije zahteval, da v določenem obdobju nujno poveča svoj navadni lastniški temeljni kapital, ter je ocenil, da institucija ni sposobna v tem določenem obdobju odpraviti ali preprečiti kršitve iz točke (a), ne da bi pri tem uporabila opustitev iz tega odstavka.

Za namene točke (b) člena 7b(8) institucije za izračun količnika izplačila izberejo metodo iz točke (a) ali točke (b). Institucija izbrano metodo uporablja dosledno:

(a)

kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih petih let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih petih letih;

(b)

le za obdobje od datuma začetka uporabe te uredbe do 31. decembra 2017:

(i)

v letu 2014, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v preteklem letu, deljena z vsoto dobičkov v preteklem letu;

(ii)

v letu 2015, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih dveh let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih dveh letih;

(iii)

v letu 2016, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih treh let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih treh letih;

(iv)

v letu 2017, kot vsota izplačil donosa na vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupaj v obdobju preteklih štirih let, deljena z vsoto dobičkov v preteklih štirih letih.

Za namene odstavka 1 dobiček pomeni znesek, ki se navede v vrstici 670 predloge 2 iz Priloge III k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 ( 2 ), ali, kadar je primerno, znesek, ki se navede v vrstici 670 predloge 2 iz Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.

Za namene člena 28 Uredbe (EU) št. 575/2013 se izplačilo donosa na instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala šteje za prednostno v primerjavi z drugimi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapital in glede na vrstni red izplačil donosa, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

Posredno financiranje kapitalskih instrumentov za namene člena 28(1), točka (b), člena 52(1), točka (c), in člena 63, točka (c), ter obveznosti za namene člena 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013

Posredno financiranje kapitalskih instrumentov v skladu s členom 28(1), točka (b), členom 52(1), točka (c), in členom 63, točka (c), ter obveznosti v skladu s členom 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje za financiranje, ki ni neposredno.

Za namene odstavka 1 se neposredno financiranje nanaša na primere, v katerih je institucija vlagatelju odobrila kredit ali drugo financiranje v kateri koli obliki, ki se uporabi za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije.

Neposredno financiranje vključuje tudi financiranje, odobreno za druge namene kot za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificirani delež v instituciji, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 36, Uredbe (EU) št. 575/2013, ali se šteje za povezano osebo v smislu opredelitev iz 9. člena Mednarodnega računovodskega standarda 24 o razkrivanju povezanih oseb, kot se uporablja v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), pri čemer se upoštevajo vse dodatne smernice, ki jih da pristojni organ za kapitalske instrumente ali organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom za obveznosti, če institucija ne more dokazati vsega naslednjega:

(a)

posel se izvede pod podobnimi pogoji kot drugi posli s tretjimi osebami;

(b)

fizična ali pravna oseba ali povezana oseba ni odvisna od razdelitev ali prodaje kapitalskih instrumentov ali obveznosti, ki so v posesti za podporo izplačilu obresti in poplačilu financiranja.

Veljavne oblike in narava posrednega financiranja kapitalskih instrumentov za namene člena 28(1), točka (b), člena 52(1), točka (c), in člena 63, točka (c), ter obveznosti za namene člena 72b(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013

Veljavne oblike in narava posrednega financiranja pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov in obveznosti institucije vključujejo vse naslednje:

(a)

financiranje vlagateljeve pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje s strani katerega koli subjekta, nad katerim ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali subjektov, ki so vključeni v kar koli od naslednjega:

(i)

obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3), točka (a)(iv), Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija;

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(b)

financiranje vlagateljeve pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje s strani zunanjih subjektov, ki so zavarovani z jamstvom ali uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali so zavarovani drugače, tako da se kreditno tveganje prenese na institucijo ali katere koli subjekte, nad katerimi ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali katere koli subjekte, ki so vključeni v kar koli od naslednjega:

(i)

obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(c)

financiranje kreditojemalca, ki sredstva prenese na končnega vlagatelja za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije ob izdaji ali pozneje.

Financiranje se šteje za posredno financiranje za namene odstavka 1, če so, kadar je to ustrezno, izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

vlagatelj ni vključen v nič od naslednjega:

(i)

obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(b)

zunanji subjekt ni vključen v nič od naslednjega:

(i)

obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije;

(ii)

(iii)

obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES.

Za namene točke (a)(ii) se šteje, da je vlagatelj vključen v obseg razširjenega zbirnega izračuna, če je zadevni kapitalski instrument ali obveznost predmet konsolidacije ali razširjenega zbirnega izračuna v skladu s členom 49(3), točka (a)(iv), Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da sta izključena večkratna uporaba postavk kapitala ali kvalificiranih obveznosti in kakršno koli ustvarjanje kapitala ali kvalificiranih obveznosti med člani institucionalne sheme za zaščito vlog. Kadar dovoljenje pristojnih organov iz člena 49(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ni izdano, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če so subjekti iz odstavka 1, točka (a), in institucija člani iste institucionalne sheme za zaščito vlog in subjekti odbijejo sredstva, zagotovljena za pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, v skladu s členom 36(1), točke (f) do (i), členom 56, točke (a) do (d), in členom 66, točke (a) do (d), za kapitalske instrumente in v skladu s členom 72e, točke (a) do (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 za obveznosti, kot je ustrezno.

2a.

Veljavne oblike in narava posrednega financiranja pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov in obveznosti institucije vključujejo krožno financiranje znotraj skupine.

Za te namene krožno financiranje znotraj skupine pomeni kar koli od naslednjega:

Pri ugotavljanju, ali pridobitev lastništva kapitalskega instrumenta ali obveznosti vključuje neposredno ali posredno financiranje, kot je navedeno v členu 8, znesek, ki ga je treba upoštevati, ne vključuje nobenega individualno ocenjenega popravka vrednosti zaradi oslabitve.

Da se prepreči opredelitev neposrednega ali posrednega financiranja iz člena 8 in če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev odobri kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificiran delež v instituciji ali ki se šteje za povezano osebo iz člena 8(3), institucija stalno zagotavlja, da ne zagotovi kredita ali druge oblike financiranja ali jamstev za namene neposredne ali posredne pridobitve lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti te institucije. Če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev odobri drugim vrstam strank, institucija zagotovi čim boljši nadzor.

Če nacionalna zakonodaja ali statuti institucij v zvezi vzajemnimi institucijami, zadružnimi institucijami in podobnimi institucijami določajo, da mora stranka vpisati kapitalske instrumente, da prejme kredit, se ta kredit ne šteje za neposredno ali posredno financiranje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pristojni organ meni, da znesek vpisa ni pomemben;

(b)

namen kredita ni pridobitev lastništva kapitalskih instrumentov ali obveznosti institucije, ki zagotovi kredit;

(c)

da lahko prejemnik kredita postane član vzajemne institucije, zadružne institucije ali podobne institucije, je potreben vpis enega ali več kapitalskih instrumentov institucije.

Omejitve pri odkupu kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo vzajemne institucije, hranilnice, zadružne institucije in podobne institucije, za namene člena 29(2)(b) in člena 78(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z možnostjo odkupa samo, če je taka možnost predvidena v veljavni nacionalni zakonodaji.

Sposobnost institucije, da omeji odkup na podlagi določb, ki urejajo kapitalske instrumente, kot določata člen 29(2)(b) in člen 78(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, zajema pravico do odložitve nakupa in pravico do omejitve zneska odkupa. Institucija lahko odloži nakup ali omeji znesek odkupa za nedoločen čas v skladu z odstavkom 3.

Obseg omejitev pri odkupu, vključen v določbe, ki urejajo instrumente, določi institucija kadar koli na podlagi bonitetnega stanja institucije, pri čemer upošteva zlasti, vendar ne izključno, naslednje:

(a)

splošno finančno stanje, likvidnostno stanje in kapitalsko ustreznost institucije;

(b)

znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, temeljnega kapitala in skupnega kapitala v primerjavi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanim v skladu z zahtevami iz člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, posebnimi kapitalskimi zahtevami iz člena 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU in zahtevo po skupnem blažilniku iz točke (6) člena 128 navedene direktive.

Omejitve pri odkupu, vključene v pogodbene ali pravne določbe, ki urejajo instrumente, pristojnemu organu ne smejo preprečiti nadaljnjega omejevanja odkupa instrumentov na ustrezni podlagi v skladu s členom 78 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi ocenijo podlage za omejitve pri odkupu, vključene v pogodbene in pravne določbe, ki urejajo instrument. Od institucij zahtevajo spremembo ustreznih pogodbenih določb, če jim ni zadovoljivo dokazano, da so podlage za omejitve ustrezne. Če ni pogodbenih določb in instrumente ureja nacionalno pravo, zakonodaja omogoča, da institucija omeji odkup iz odstavkov 1 do 3 člena 10, da se instrumenti štejejo za navadni lastniški temeljni kapital.

Vsaka odločitev o omejitvi odkupa se evidentira za notranje namene, institucija pa o njej pisno poroča pristojnemu organu, pri čemer glede na merila iz odstavka 3 navede tudi razloge za delno ali popolno zavrnitev ali odložitev odkupa.

Kadar je v istem obdobju sprejetih več odločitev o omejitvi odkupa, lahko institucije evidentirajo te odločitve v enem sklopu dokumentov.

Pojem dobička iz prodaje iz člena 32(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni vsak pripoznani dobiček iz prodaje za institucijo, ki je evidentiran kot povečanje katerega koli elementa kapitala in je povezan s prihodki iz naslova prihodnjih marž, ki izhajajo iz prodaje listinjenih sredstev, kadar so odstranjeni iz bilance stanja institucije v okviru posla listinjenja.

Pripoznani dobiček iz prodaje se določi kot razlika med naslednjima točkama (a) in (b), kot je določeno z uporabo ustreznega računovodskega okvira:

(a)

neto vrednost prejetih sredstev, vključno z vsemi novimi pridobljenimi sredstvi, zmanjšana za vsa druga dana sredstva ali vse nove prevzete obveznosti;

(b)

in knjigovodska vrednost listinjenih sredstev ali dela sredstev, katerega pripoznanje se odpravi.

Pripoznani dobiček iz prodaje, ki je povezan s prihodki iz naslova prihodnjih marž, se v tem smislu nanaša na pričakovani prihodnji „presežni razmik“, opredeljen kot prejeta nadomestila za financiranje in drugi prihodki iz provizij, prejeti v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi, zmanjšani za stroške in odhodke.

Odbitek izgub tekočega poslovnega leta za namene člena 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za namene izračuna navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije med letom in ne glede na to, ali institucija zaključi svoje računovodske izkaze ob koncu vsakega vmesnega obdobja, institucija pripravi svoj izkaz poslovnega izida in odbije vse nastale izgube od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ko nastanejo.

Za namen določanja izkaza poslovnega izida institucije v skladu z odstavkom 1 se prihodki in odhodki določijo z istim postopkom in na podlagi istih računovodskih standardov, kot se upoštevajo pri računovodskem poročilu ob koncu leta. Prihodki in odhodki se skrbno ocenijo in dodelijo vmesnemu obdobju, v katerem so nastali, tako da vsako vmesno obdobje prevzame razumen znesek pričakovanih letnih prihodkov in odhodkov. Pomembni ali neperiodični dogodki se v celoti in nemudoma upoštevajo v vmesnem obdobju, v katerem nastanejo.

Če so se zaradi izgub tekočega poslovnega leta že zmanjšale postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala kot rezultat vmesnega računovodskega poročila ali računovodskega poročila ob koncu leta, odbitek ni potreben. Za namen tega člena računovodsko poročilo pomeni, da so bili dobiček in izgube določeni po zaključitvi vmesnih ali letnih računovodskih izkazov v skladu z računovodskim okvirom, ki ga institucija uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ter Direktivo Sveta 86/635/EGS ( 5 ) o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij.

Odstavki 1 do 3 se na enak način uporabljajo za dobičke in izgube, ki so vključeni v akumuliran drug vseobsegajoči donos.

Odbitek programske opreme, ki je za računovodske namene razvrščena kot neopredmeteno sredstvo za namene člena 36(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Programska oprema, ki spada pod neopredmetena sredstva, kot so opredeljena v točki 115 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu z odstavki 5 do 8 tega člena. Znesek, ki se odbije, se določi na podlagi bonitetne nabrane amortizacije, izračunane v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

Institucije izračunajo znesek bonitetne nabrane amortizacije programske opreme iz odstavka 1 tako, da znesek, dobljen z izračunom iz točke (a), pomnožijo s številom dni iz točke (b):

(a)

znesek, po katerem je bila programska oprema prvotno pripoznana v bilanci stanja institucije v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, deljen z nižjim številom izmed naslednjih:

(i)

številom dni dobe koristnosti programske opreme, kot je ocenjena za računovodske namene;

(ii)

tremi leti, izraženimi v dnevih, z začetkom od datuma iz odstavka 3;

(b)

številom dni, ki so pretekli od datuma iz odstavka 3, če to ne presega obdobja iz točke (a) tega odstavka.

Bonitetna nabrana amortizacija iz odstavka 1 se izračunava od datuma, ko je programska oprema na voljo za uporabo in se začne amortizirati za računovodske namene.

Kadar je bila programska oprema pridobljena od katerega koli podjetja, vključno s subjektom nefinančnega sektorja, ki je del iste skupine kot institucija, se z odstopanjem od odstavka 3 bonitetna nabrana amortizacija iz odstavka 1 izračuna od datuma, ko se je ta programska oprema začela amortizirati v skladu z računovodskim okvirom, ki se uporablja za bilanco stanja navedenega podjetja.

Institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo znesek, ki izhaja iz razlike med zneskom iz točke (a) in zneskom iz točke (b), če je ta razlika pozitivna, tj. razlike med:

(a)

bonitetno nabrano amortizacijo programske opreme, izračunano v skladu z odstavki 2, 3 in 4;

(b)

vsoto nabrane amortizacije in vseh nabranih izgub zaradi oslabitve navedene programske opreme, pripoznanih v bilanci stanja navedene institucije v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

Do datuma, ko je programska oprema na voljo za uporabo in se začne amortizirati za računovodske namene, institucije z odstopanjem od odstavka 5 od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala odbijejo celoten znesek, po katerem je programska oprema pripoznana v bilanci stanja navedene institucije v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

Bonitetna amortizacija in odbitki iz tega člena se izračunajo ločeno za vsako postavko programske opreme.

Naložbe institucij v vzdrževanje, izboljšanje ali nadgradnjo obstoječe programske opreme se obravnavajo kot sredstva, ki niso povezana programska oprema, če so navedene naložbe v skladu z veljavnim računovodskim okvirom pripoznane kot neopredmetena sredstva v bilanci stanja navedene institucije.

Brez poseganja v odstavek 6 se bonitetna nabrana amortizacija teh naložb v vzdrževanje, izboljšanje ali nadgradnjo obstoječe programske opreme izračunava od datuma, ko se začnejo amortizirati v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

Bonitetna nabrana amortizacija povezane obstoječe programske opreme se še naprej izračunava od datuma njene prvotne amortizacije za računovodske namene in do konca obdobja bonitetne amortizacije, določenega v skladu s točko (a) odstavka 2.

Odbitki odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, za namene člena 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013

Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček v skladu s členom 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odbijejo v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Odložene terjatve za davek in povezane odložene obveznosti za davek se izravnajo ločeno za vsakega davčnega zavezanca. Povezane odložene obveznosti za davek so omejene na tiste, ki izhajajo iz davčnega prava iste države kot odložene terjatve za davek. Za izračun odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek na konsolidirani ravni davčni zavezanec vključi vse subjekte, ki spadajo v isto davčno skupino, fiskalno konsolidacijo, fiskalno skupino ali konsolidirano davčno napoved v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Znesek povezanih odloženih obveznosti za davek, primernih za izravnavo odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, je razlika med zneskom iz točke (a) in zneskom iz točke (b):

(a)

znesek odloženih obveznosti za davek, kot je pripoznan v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;

(b)

znesek povezanih odloženih obveznosti za davek, ki izhajajo iz neopredmetenih sredstev in sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami.

Odbitek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami za namene členov 36(1)(e) in 41(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organ izda predhodno dovoljenje iz člena 41(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 le, če neomejena uporaba sredstev zadevnega pokojninskega sklada z določenimi pravicami pomeni neposreden in neoviran dostop do sredstev, kot v primeru, ko uporaba sredstev ni omejena na noben način in tretje osebe nimajo nobenih zahtevkov v zvezi s temi sredstvi.

Neoviran dostop do sredstev verjetno obstaja, če instituciji ni treba zaprositi za in prejeti posebne odobritve upravljavca pokojninskih skladov ali prejemnikov pokojnin vsakič, ko želi dostopati do presežnih sredstev v načrtu.

Posredni deleži za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za namene členov 15c, 15d, 15e in 15i te uredbe „vmesni subjekt“ iz člena 4(1)(114) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni katerega koli od naslednjih subjektov, ki imajo v lasti kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja:

(a)

kolektivni naložbeni podjem;

(b)

pokojninski sklad, ki ni pokojninski sklad z določenimi pravicami;

(c)

pokojninski sklad z določenimi pravicami, če institucija zagotavlja podporo pri naložbenem tveganju in če pokojninski sklad z določenimi pravicami ni neodvisen od institucije v vlogi sponzorja;

(d)

subjekti, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom ali pomembnim vplivom enega od naslednjih subjektov:

institucije ali njene podrejene družbe;

nadrejene osebe institucije ali podrejenih družb navedene nadrejene osebe;

nadrejenega finančnega holdinga institucije ali podrejenih družb navedenega nadrejenega finančnega holdinga;

nadrejenega mešanega poslovnega holdinga institucije ali podrejenih družb navedenega mešanega poslovnega holdinga;

nadrejenega mešanega finančnega holdinga institucije ali podrejenih družb navedenega mešanega finančnega holdinga;

(e)

subjekti, ki so skupaj, neposredno ali posredno, pod nadzorom ali pomembnim vplivom ene institucije, več institucij ali mreže institucij, ki so članice iste institucionalne sheme za zaščito vlog ali institucionalne sheme za zaščito vlog ali mreže institucij, povezane s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, ki ji pripada institucija;

(f)

subjekti s posebnim namenom;

(g)

subjekti, katerih dejavnost je lastništvo finančnih instrumentov subjektov finančnega sektorja;

(h)

vsi subjekti, ki se po mnenju pristojnega organa uporabljajo za namene izogibanja pravilom v zvezi z odbitki posrednih in sintetičnih deležev.

Brez poseganja v točko (h) odstavka 1 „vmesni subjekti“ iz člena 4(1)(114) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne zajemajo:

(a)

mešanih poslovnih holdingov, institucij, zavarovalnic, pozavarovalnic;

(b)

subjektov, za katere se na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje uporabljajo zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU;

(c)

subjektov finančnega sektorja, razen tistih iz točke (a), ki se nadzirajo in morajo od svojega regulativnega kapitala odbiti neposredne in posredne deleže v lastnih kapitalskih instrumentih in deleže v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja.

Za namene točke (c) odstavka 1 se za pokojninski sklad z določenimi pravicami šteje, da je neodvisen od institucije v vlogi sponzorja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pokojninski sklad z določenimi pravicami je pravno ločen od institucije v vlogi sponzorja in njegovo upravljanje je neodvisno;

(b)

statute, akte o ustanovitvi in notranja pravila pokojninskega sklada z določenimi pravicami, kot se uporabljajo, je odobril neodvisen regulativni organ; ali pravila, ki urejajo ustanovitev in delovanje pokojninskega sklada z določenimi pravicami, kot se uporabljajo, so določena v veljavni nacionalni zakonodaji zadevne države članice;

(c)

skrbniki ali upravljavci pokojninskega sklada z določenimi pravicami so v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo obvezani ravnati nepristransko v interesu upravičencev sklada in ne v interesu sponzorja, skrbno upravljati premoženje pokojninskega sklada z določenimi pravicami ter spoštovati omejitve, določene v statutih, aktih o ustanovitvi in notranjih pravilih posameznega pokojninskega sklada, kot je ustrezno, ali pravnem oziroma regulativnem okviru iz točke (b);

(d)

statuti ali akti o ustanovitvi ali pravila, ki urejajo ustanovitev in delovanje pokojninskega sklada z določenimi pravicami, iz točke (b) vključujejo omejitve glede naložb pokojninskega sklada z določenimi pravicami v kapitalske instrumente, ki jih izda institucija v vlogi sponzorja.

Če ima pokojninski sklad z določenimi pravicami iz točke (c) odstavka 1 v lasti kapitalske instrumente institucije v vlogi sponzorja, slednja te obravnava kot posredni delež v lastnih instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali lastne instrumente dodatnega kapitala, kakor je ustrezno. Znesek, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala ali postavk dodatnega kapitala institucije v vlogi sponzorja, se izračuna v skladu s členom 15c.

Sintetični deleži za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Naslednji finančni produkti se štejejo za sintetične deleže v kapitalskih instrumentih v skladu s členom 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013:

(a)

izvedeni finančni instrumenti, pri katerih so osnovno premoženje kapitalski instrumenti subjekta finančnega sektorja ali pri katerih je referenčni subjekt subjekt finančnega sektorja;

(b)

jamstva ali kreditno zavarovanje, zagotovljena tretji osebi v zvezi z naložbami tretje osebe v kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja.

Finančni produkti iz odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)

naložbe v zamenjave celotnega donosa na kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja;

(b)

nakupne opcije, ki jih institucija kupi za kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja;

(c)

prodajne opcije, ki jih institucija proda za kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja, ali katera koli druga dejanska ali pogojna pogodbena obveznost institucije, da bo kupila lastne kapitalske instrumente;

(d)

naložbe v terminske pogodbe za nakup kapitalskega instrumenta subjekta finančnega sektorja.

Izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek posrednih deležev, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot se zahteva v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračuna na enega od naslednjih načinov:

Standardni pristop za izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek posrednih deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se mora odbiti, kot je zahtevano v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračuna, kot sledi:

(a)

če se izpostavljenosti vseh vlagateljev do vmesnega subjekta obravnavajo enakovredno, je znesek enak odstotku financiranja, pomnoženemu z zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja, ki jih ima v lasti vmesni subjekt;

(b)

če se izpostavljenosti vseh vlagateljev do vmesnega subjekta ne obravnavajo enakovredno, je znesek enak odstotku financiranja, pomnoženemu z nižjim od naslednjih zneskov:

(i)

zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja, ki jih ima v lasti vmesni subjekt;

(ii)

izpostavljenostjo institucije do vmesnega subjekta, skupaj z vsem drugim financiranjem, zagotovljenim vmesnemu subjektu, ki se obravnava enakovredno kot izpostavljenost institucije.

Metoda izračuna iz odstavka 1(b) se izvede za vsako tranšo financiranja, ki se obravnava enakovredno kot financiranje, ki ga zagotovi institucija.

Odstotek financiranja za namene odstavka 1 je izpostavljenost institucije do vmesnega subjekta, deljena z vsoto izpostavljenosti institucije do vmesnega subjekta in vseh drugih izpostavljenosti do vmesnega subjekta, ki se obravnavajo enakovredno kot izpostavljenost institucije.

Izračun iz odstavka 1 se naredi ločeno za vsak delež v subjektu finančnega sektorja, ki ga ima vsak posamezen vmesni subjekt.

Če so naložbe v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja v lasti posredno prek naslednjega ali več vmesnih subjektov, se odstotek financiranja iz odstavka 1 določi z deljenjem zneska iz točke (a) tega odstavka z zneskom iz točke (b) tega odstavka:

(a)

rezultat zmnožka zneskov financiranja, ki jih institucija zagotovi vmesnim subjektom, z zneski financiranja, ki jih ti vmesni subjekti zagotovijo naslednjim vmesnim subjektom, ter z zneski financiranja, ki jih ti naslednji vmesni subjekti zagotovijo subjektu finančnega sektorja;

(b)

rezultat zmnožka zneskov kapitalskih instrumentov ali drugih relevantnih instrumentov, ki jih izda vsak vmesni subjekt.

Odstotek financiranja iz odstavka 5 se izračuna ločeno za vsak delež v subjektu finančnega sektorja, ki ga imajo vmesni subjekti, in za vsako tranšo financiranja, ki se obravnava enakovredno kot financiranje, ki ga zagotovijo institucija in naslednji vmesni subjekti.

Strukturni pristop za izračun posrednih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak odstotku financiranja, kot je opredeljen v členu 15d(3) te uredbe, pomnoženemu z zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki jih ima vmesni subjekt.

Znesek, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak odstotku financiranja, kot je opredeljen v členu 15d(3) te uredbe, pomnoženemu s skupnim zneskom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki jih ima vmesni subjekt.

Za namene odstavkov 1 in 2 institucija izračuna ločeno za vsak vmesni subjekt skupni znesek instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki jih ima vmesni subjekt, in skupni znesek v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala drugih subjektov finančnega sektorja, ki jih ima vmesni subjekt.

Institucija obravnava znesek deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena, kot pomembno naložbo iz člena 43 Uredbe (EU) št. 575/2013 in znesek odbije v skladu s členom 36(1)(i) navedene uredbe.

Če so naložbe v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v lasti posredno prek naslednjega ali več vmesnih subjektov, se uporablja člen 15d(5) in (6).

Če institucija ne more določiti skupnih zneskov, ki jih ima vmesni subjekt v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije ali v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala drugih subjektov finančnega sektorja, institucija zneske, ki jih ne more določiti, oceni z uporabo najvišjih zneskov, ki jih lahko ima vmesni subjekt v lasti na podlagi svoje naložbene politike.

Če institucija na podlagi naložbene politike ne more določiti najvišjega zneska, ki ga ima vmesni subjekt v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije ali v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, obravnava znesek financiranja, ki ga ima v vmesnem subjektu, kot naložbo v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala in ga odbije v skladu s členom 36(1)(f) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Z odstopanjem od odstavka 7 tega člena institucija obravnava znesek financiranja, ki ga ima v lasti v vmesnem subjektu, kot nepomembno naložbo in ga odbije v skladu s členom 36(1)(h) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zneski financiranja znašajo manj kot 0,25 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije;

(b)

zneski financiranja znašajo manj kot 10 milijonov EUR;

(c)

institucija ne more razumno določiti zneskov lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih ima v lasti vmesni subjekt.

Če se financiranje vmesnega subjekta izvede v obliki enot ali delnic v KNP, se lahko institucija zanese na tretje osebe iz člena 132(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 in pod pogoji, določenimi v navedenem členu, izračuna in poroča skupne zneske iz odstavka 6 tega člena.

Izračun sintetičnih deležev za namene člena 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013

Znesek sintetičnih deležev, ki se mora odbiti od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot se zahteva v členu 36(1)(f), (h) in (i) Uredbe (EU) št. 575/2013, je enak:

(a)

za deleže v trgovalni knjigi:

(i)

če so to opcije, znesku, ki je delta ekvivalent relevantnim instrumentom, izračunanim v skladu z naslovom IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

če so to kateri koli drugi sintetični deleži, nominalnemu ali hipotetičnemu znesku, kot je ustrezno;

(b)

za deleže v netrgovalni knjigi:

(i)

če so to nakupne opcije, trenutni tržni vrednosti;

(ii)

če so to kateri koli drugi sintetični deleži, nominalnemu ali hipotetičnemu znesku, kot je ustrezno.

Institucija odbija sintetične deleže iz odstavka 1 od dneva podpisa pogodbe med institucijo in nasprotno stranko.

Za namene člena 36(1)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucije za potrebe ocene, ali ima institucija v lasti več kot 10 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih izda subjekt finančnega sektorja, v skladu s členom 43(a) navedene uredbe seštejejo zneske svojih bruto dolgih pozicij v neposrednih deležih, kot tudi posrednih deležev v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala tega subjekta finančnega sektorja iz točk (d) do (h) člena 15a(1) te uredbe.

Pristojni organ upošteva posredne in sintetične deleže, da oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 43(b) in (c) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Metodologija iz členov 15a do 15f te uredbe se smiselno uporablja za deleže v dodatnem temeljnem kapitalu za namene člena 56(a), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter za deleže v dodatnem kapitalu za namene člena 66(a), (c) in (d) navedene uredbe, pri čemer se sklicevanja na navadni lastniški temeljni kapital razumejo kot sklicevanja na dodatni temeljni kapital ali dodatni kapital, kot je ustrezno.

Zaporedje in največji znesek odbitkov posrednih deležev v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja

Ob upoštevanju omejitev iz odstavka 2 oziroma 3 se, kadar ima vmesni subjekt v lasti instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala in instrumente dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, najprej odbijejo instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, nato instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in nazadnje instrumenti dodatnega kapitala.

Če ima vmesni subjekt v lasti kapitalske instrumente institucij, institucije pri uporabi prvega odstavka za posamezne vrste deležev najprej odbijejo deleže v lastnih kapitalskih instrumentih.

Če ima institucija posredno v lasti kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja, znesek, ki se mora odbiti od kapitala institucij, ne sme biti višji od nižjega od naslednjih zneskov:

(a)

skupnega financiranja, ki ga institucija zagotovi vmesnemu subjektu;

(b)

zneska kapitalskih instrumentov, ki jih ima vmesni subjekt v subjektu finančnega sektorja.

Za potrebe uporabe odbitkov iz točke (h) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko institucije izberejo, da ne bodo ločeno opredelile dobrega imena pri določanju veljavnega zneska, ki se mora odbiti v skladu s členom 46 navedene uredbe.

Odbitki predvidljivih davčnih obremenitev za namene člena 36(1)(l) in člena 56(f) Uredbe (EU) št. 575/2013

Če institucija uporablja računovodski okvir in računovodske politike, ki zagotavljajo popolno pripoznanje odmerjenih in odloženih obveznosti za davek, povezanih s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida, lahko institucija šteje, da so bile predvidljive davčne obremenitve že upoštevane. Pristojnemu organu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

Če institucija izračuna svoj navadni lastniški temeljni kapital na podlagi računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, se pogoj iz odstavka 1 šteje za izpolnjen.

Če pogoj iz odstavka 1 ni izpolnjen, institucija zmanjša svoje postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala za ocenjeni znesek odmerjenih in odloženih davčnih obremenitev, ki še niso bile pripoznane v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, povezan s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida. Ocenjeni znesek odmerjenih in odloženih davčnih obremenitev se določi s pristopom, ki je enakovreden pristopu iz Uredbe (ES) št. 1606/2002. Od ocenjenega zneska odloženih davčnih obremenitev ni treba odšteti odloženih terjatev za davek, ki niso pripoznane v računovodskih izkazih.

Drugi odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Drugi odbitki od kapitalskih instrumentov finančnih institucij za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Deleži v kapitalskih instrumentih finančnih institucij, kot so opredeljeni v členu 4(26) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odbijejo na podlagi naslednjih izračunov:

(a)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za finančne institucije, ki so jih izdale, in ki so vključeni v red najvišje kakovosti regulativnega kapitala brez omejitev, če za finančno institucijo veljajo zahteve po kapitalski ustreznosti, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za izdajatelja, in so v primeru, ko za finančno institucijo ne veljajo zahteve po kapitalski ustreznosti, trajni, krijejo prvi in sorazmerno največji delež izgub, ko nastanejo, so v primeru postopka insolventnosti in likvidacije podrejeni vsem drugim terjatvam ter nimajo prednostnih ali vnaprej določenih izplačil donosov, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

vsi podrejeni instrumenti, ki krijejo izgube pri rednem poslovanju, vključno z diskrecijsko pravico do preklica izplačil kuponov, se odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(d)

vsi drugi podrejeni instrumenti se odbijejo od postavk dodatnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek dodatnega temeljnega kapitala ni zadosten, se preostali presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(e)

vsi drugi instrumenti, ki so vključeni v kapital finančne institucije v skladu z zadevnim veljavnim bonitetnim okvirom, ali vsi drugi instrumenti, v zvezi s katerimi institucija ne more dokazati, da zanje velja pogoj iz točke (a), (b), (c) ali (d), se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

V primerih, predvidenih v odstavku 3, institucije uporabijo odbitke, kot jih predvideva Uredba (EU) št. 575/2013 za deleže v kapitalskih instrumentih na podlagi ustreznega pristopa v zvezi z odbitki. Za namene tega odstavka ustrezen pristop v zvezi z odbitki pomeni pristop, v skladu s katerim se odbitek izvede za isto sestavino kapitala, za katero bi se kapital štel, če bi ga izdala institucija sama.

Odbitki iz odstavka 1 se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

(a)

če pristojni organ finančni instituciji podeli dovoljenje in jo nadzoruje ter se zanjo uporabljajo bonitetne zahteve, enakovredne zahtevam, ki se uporabljajo za institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Ta pristop se uporabi za finančne institucije tretjih držav samo, če je bila izvedena ocena enakovrednosti bonitetne ureditve zadevne tretje države v skladu z navedeno uredbo in če je bilo ugotovljeno, da je bonitetna ureditev zadevne tretje države vsaj enakovredna ureditvi, ki se uporablja v Uniji;

(b)

če je finančna institucija tudi institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ter nima koristi od možnosti izvzetja iz člena 9 navedene direktive;

(c)

če je finančna institucija plačilna institucija v smislu člena 4 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) in nima koristi od opustitve iz člena 26 navedene direktive;

(d)

če je finančna institucija upravitelj alternativnih investicijskih skladov v smislu člena 4 Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) ali družba za upravljanje v smislu člena 2(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).

Kapitalski instrumenti zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav, za katere se uporablja ureditev solventnosti, ki je bila ocenjena kot neenakovredna ureditvi iz poglavja VI naslova I Direktive 2009/138/ES v skladu s postopkom iz člena 227 navedene direktive ali ni bila ocenjena, se odbijejo, kot sledi:

(a)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice tretjih držav, ki so jih izdale, in ki so vključeni v red najvišje kakovosti regulativnega kapitala brez omejitev v skladu z ureditvijo v tretji državi, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

vsi podrejeni instrumenti, ki krijejo izgube pri rednem poslovanju, vključno z diskrecijsko pravico do preklica izplačil kuponov, se odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

vsi drugi podrejeni instrumenti se odbijejo od postavk dodatnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če ta presežni znesek presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se preostali presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(d)

v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav, za katere se uporabljajo bonitetne zahteve po kapitalski ustreznosti, se vsi drugi instrumenti, ki so vključeni v kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države v skladu z zadevno veljavno ureditvijo solventnosti, ali vsi drugi instrumenti, v zvezi s katerimi institucija ne more dokazati, da zanje velja pogoj (a), (b) ali (c), odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Če je ureditev solventnosti v tretji državi, vključno s pravili o kapitalu, ocenjena kot enakovredna ureditvi iz poglavja VI naslova I Direktive 2009/138/ES v skladu s postopkom iz člena 227 navedene direktive, se deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic ali pozavarovalnic tretjih držav štejejo kot deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES.

V primerih iz odstavka 2 tega člena institucije uporabijo odbitke iz členov 44(b), 58(b) in 68(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, za deleže v zavarovalniških postavkah lastnih sredstev.

Kapitalski instrumenti družb, izključenih iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Deleži v kapitalskih instrumentih družb, ki so izključene iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive, se odbijejo, kot sledi:

Oblika in narava spodbud za odkup za namene člena 52(1), točka (g), člena 63, točka (h), člena 72b(2), točka (g), in člena 72c(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Spodbude za odkup pomenijo vse lastnosti, ki na dan izdaje zagotovijo pričakovanje, da bosta kapitalski instrument ali obveznost verjetno odkupljena.

Spodbude iz odstavka 1 vključujejo naslednje oblike:

(a)

opcijo odpoklica skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta ali obveznosti, če se odpoklic ne izvrši;

(b)

opcijo odpoklica skupaj z zahtevo ali možnostjo vlagatelja, da se instrument ali obveznost konvertira v instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če se odpoklic ne izvrši;

(c)

opcijo odpoklica skupaj s spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave;

(d)

opcijo odpoklica skupaj s povečanjem zneska odkupa v prihodnosti;

(e)

opcijo ponovnega trženja skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta oziroma obveznosti ali spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave, kadar se instrument oziroma obveznost ne trži ponovno;

(f)

trženje instrumenta ali obveznosti na način, ki vlagateljem nakazuje, da bo instrument odpoklican.

Narava zvišanja vrednosti glavnice po odpisu za namene člena 52(1)(n) in člena 52(2)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013

Odpis glavnice se uporablja sorazmerno za vse imetnike instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, ki vključujejo podoben mehanizem za odpis in enako stopnjo za sprožitev.

Odpis se šteje za začasen, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

vsa izplačila po odpisu temeljijo na znižani vrednosti glavnice;

(b)

zvišanja vrednosti temeljijo na dobičkih, potem ko institucija sprejme uraden sklep o potrditvi končnih dobičkov;

(c)

vsako zvišanje vrednosti instrumenta ali izplačilo kuponov na znižano vrednost glavnice se izvede po popolnoma lastni presoji institucije ob upoštevanju omejitev iz točk (d) do (f), pri čemer institucije niso dolžne izvesti ali pospešiti zvišanja vrednosti pod posebnimi pogoji;

(d)

vrednost se zviša sorazmerno glede na podobne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, ki so bili odpisani;

(e)

najvišji znesek, ki se pripiše vsoti zvišanja vrednosti instrumenta in izplačila kuponov na znižano vrednost glavnice, je enak dobičku institucije, ki se pomnoži z zneskom, dobljenim z deljenjem zneska iz točke 1 z zneskom iz točke 2:

vsota nominalne vrednosti vseh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odpisom, ki so bili odpisani;

skupni temeljni kapital institucije;

(f)

vsota vseh zneskov zvišanja vrednosti in izplačil kuponov na znižano vrednost glavnice se obravnava kot izplačilo, ki izhaja iz zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in je skupaj z drugimi izplačili na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala predmet omejitev v zvezi z maksimalnim zneskom za razdelitev iz člena 141(2) Direktive 2013/36/EU, kot je prenesena v nacionalno pravo ali ureditev.

Za namene točke (e) odstavka 2 se izračun opravi, ko se izvede zvišanje vrednosti.

Postopki in časovni okvir za opredelitev, da je nastopil sprožilni dogodek, za namene člena 52(1)(n) Uredbe (EU) št. 575/2013

Če institucija ugotovi, da je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala padel pod raven, ki sproži konverzijo ali odpis instrumenta na ravni uporabe zahtev iz naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezni organ institucije nemudoma opredeli, da je nastopil sprožilni dogodek, in tako obstaja nepreklicna obveznost odpisa ali konvertiranja instrumenta.

Znesek, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, se določi čim prej in najpozneje v enem mesecu od dneva opredelitve, da je nastopil sprožilni dogodek v skladu z odstavkom 1.

Pristojni organ lahko zahteva, da se najdaljše obdobje enega meseca iz odstavka 2 skrajša, če oceni, da je zagotovljena zadostna gotovost glede zneska, ki ga je treba konvertirati ali odpisati, ali če oceni, da je potrebna takojšnja konverzija ali odpis.

Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, zahteva neodvisen pregled zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, ali če pristojni organ zahteva neodvisen pregled za določitev zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezni organ institucije poskrbi, da se pregled nemudoma izvede. Ta neodvisen pregled se konča čim prej in ne ovira institucije pri odpisu ali konvertiranju instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 2 in 3.

Značilnosti instrumentov, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo, za namene člena 52(1)(o) Uredbe (EU) št. 575/2013

Značilnosti, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo institucije, vključujejo določbe, v skladu s katerimi mora institucija povrniti škodo obstoječim imetnikom kapitalskih instrumentov, kadar se izda nov kapitalski instrument.

Uporaba subjektov s posebnim namenom za posredno izdajo kapitalskih instrumentov

Uporaba subjektov s posebnim namenom za posredno izdajo kapitalskih instrumentov za namene člena 52(1)(p) in člena 63(n) Uredbe (EU) št. 575/2013

Če institucija ali subjekt, vključen v konsolidacijo, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 izda kapitalski instrument, ki se prenese na subjekt s posebnim namenom, se ta kapitalski instrument na ravni institucije ali zgoraj omenjenega subjekta ne prizna za kapital višje kakovosti od najnižje kakovosti kapitala, izdanega subjektu s posebnim namenom, in kapitala, ki ga subjekt s posebnim namenom izda tretjim osebam. Taka zahteva se uporablja na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev.

Pravice imetnikov instrumentov, ki jih izda subjekt s posebnim namenom, niso ugodnejše, kot če instrument izda neposredno institucija ali subjekt, vključen v konsolidacijo, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za indeks obrestne mere se šteje, da je širok tržni indeks, če izpolnjuje vse od naslednjih pogojev:

(a)

uporablja se za določanje obrestnih mer za medbančna posojila v eni ali več valutah;

(b)

uporablja se kot referenčna obrestna mera za dolg s spremenljivo obrestno mero, ki ga izda institucija v isti valuti, kadar je primerno;

(c)

izračuna se kot povprečna obrestna mera s strani organa, neodvisnega od institucij, ki prispevajo v indeks (v nadaljnjem besedilu: institucije v indeksu);

(d)

vsaka obrestna mera, določena v okviru indeksa, temelji na kotacijah, ki jih predložijo institucije v indeksu, ki so dejavne na navedenem medbančnem trgu;

(e)

institucije v indeksu iz točke (c) morajo biti dovolj reprezentativne za institucije, ki so prisotne v državi članici.

Za namene odstavka 1(e) se šteje, da je zadostna reprezentativnost dosežena v enem od naslednjih primerov:

(a)

če je med institucijami v indeksu iz odstavka 1(c) vsaj 6 različnih institucij, ki prispevajo v indeks, preden se izvede kakršno koli diskontiranje kotacij za namene določitve obrestne mere;

(b)

če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

med institucijami v indeksu iz odstavka 1(c) so vsaj 4 različne institucije, ki prispevajo v indeks, preden se izvede kakršno koli diskontiranje kotacij za namene določitve obrestne mere;

(ii)

institucije iz odstavka 1(c), ki prispevajo v indeks, predstavljajo vsaj 60 % zadevnega trga.

Zadevni trg iz točke (b)(ii) odstavka 2 je vsota sredstev in obveznosti institucij, ki dejansko prispevajo v indeks, v domači valuti, deljena z vsoto sredstev in obveznosti v domači valuti kreditnih institucij v zadevni državi članici, vključno s podružnicami v državi članici, in skladov denarnega trga v zadevni državi članici.

Za delniški indeks se šteje, da je širok tržni indeks, če je ustrezno razpršen v skladu s členom 344 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Stopnje konservativnosti, potrebne pri ocenah za izračun izpostavljenosti, ki se uporabijo namesto osnovnih izpostavljenosti, za namene člena 76(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Ocena je dovolj konservativna, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

če mandat za vlaganje v zvezi z indeksi določa, da kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja ali instrument kvalificiranih obveznosti institucije, ki je del indeksa, ne more preseči najvišjega odstotka indeksa, institucija ta odstotek uporabi kot oceno za vrednost deležev, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža, ali, za institucijo, za katero veljajo zahteve iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, njenih postavk kvalificiranih obveznosti;

(b)

če institucija ne more določiti najvišjega odstotka iz točke (a) in če indeks, kot je razvidno iz njegovega mandata za vlaganje ali drugih ustreznih informacij, vključuje kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja ali instrumente kvalificiranih obveznosti institucij, institucija odbije celoten znesek deležev v indeksu od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža, ali, za institucijo, za katero veljajo zahteve iz člena 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, njenih postavk kvalificiranih obveznosti.

Za namene odstavka 1 velja naslednje:

(a)

posredni delež, ki izhaja iz deleža v indeksu, zajema delež indeksa, ki je vložen v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja in v instrumente kvalificiranih obveznosti institucij, ki so vključeni v indeks;

(b)

indeks vključuje indeksne sklade, delniške ali obvezniške indekse ali katero koli drugo shemo, če je osnovni instrument kapitalski instrument, ki ga je izdal subjekt finančnega sektorja, ali instrument kvalificiranih obveznosti, ki ga je izdala institucija.

Za namen člena 76(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni operativna obremenitev razmere, v katerih so pristopi stalnega vpogleda v deleže v kapitalskih instrumentih v subjektih finančnega sektorja ali v deleže v instrumentih kvalificiranih obveznosti v institucijah po oceni pristojnega organa neutemeljeni. Pristojni organi pri oceni narave razmer, ki pomenijo operativno obremenitev, upoštevajo nizko pomembnost in kratko obdobje posedovanja takih pozicij. Za kratko obdobje posedovanja mora institucija dokazati veliko likvidnost indeksa.

Za namen odstavka 1 se pozicija šteje za manj pomembno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

posamezna neto izpostavljenost, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, ne presega 2 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

skupna neto izpostavljenost, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, ne presega 5 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

vsota skupne neto izpostavljenosti, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, in vseh drugih deležev, ki se odbijejo v skladu s členom 36(1)(h) Uredbe (EU) št. 575/2013, ne presega 10 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pomen pojma vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije za namene člena 78(1), točka (a), in člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013

Vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije v skladu s členom 78(1), točka (a), in členom 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni, da dobiček institucije, kot ga oceni pristojni organ, ostaja zanesljiv oziroma se v zvezi z njim ne predvideva nobena negativna sprememba po nadomestitvi instrumentov ali povezanih vplačanih presežkov kapitala iz člena 77(1) navedene uredbe s kapitalskimi instrumenti enake ali višje kakovosti na ta datum in v bližnji prihodnosti. Pristojni organ pri oceni upošteva dobiček institucije v stresnih situacijah.

Postopkovne zahteve, vključno z omejitvami in postopki za zahtevek institucije za zmanjšanje kapitala na podlagi člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Imetniki instrumentov niso obveščeni o odkupih, zmanjšanjih in izplačilih kapitalskih instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodnega dovoljenja pristojnega organa.

Kadar se z zadostno gotovostjo pričakuje, da se bodo izvedle aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in po pridobitvi predhodnega dovoljenja pristojnega organa institucija od ustreznih elementov svojega kapitala odšteje ustrezne zneske kapitalskih instrumentov, ki naj bi se odkupili, zmanjšali ali izplačali, ali zneske povezanih vplačanih presežkov kapitala, ki na bi se zmanjšali ali razdelili, kot je ustrezno, preden pride do dejanskih odkupov, zmanjšanj, izplačil ali razdelitev. Šteje se, da zadostna gotovost obstaja zlasti, če je institucija javno objavila svoj namen odkupa, zmanjšanja ali izplačila kapitalskega instrumenta.

V primeru splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se vnaprej določeni znesek, za katerega je pristojni organ dal dovoljenje, odšteje od ustreznih elementov kapitala institucije od trenutka izdaje dovoljenja.

Kadar institucije zahtevajo predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za aktivnosti iz člena 77(1) navedene uredbe in kadar se povezani kapitalski instrumenti kupijo z namenom njihovega prenosa na zaposlene institucije kot dela njihovih prejemkov, institucije obvestijo svoje pristojne organe, da so ti instrumenti kupljeni za ta posebni namen. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se ti instrumenti odbijejo od ustreznih elementov kapitala institucije za čas, ko jih institucija poseduje. Odbitek se ne zahteva več, če so odhodki, povezani s katero koli aktivnostjo v skladu s tem odstavkom, že vključeni v kapital kot rezultat vmesnega računovodskega poročila ali računovodskega poročila ob koncu leta.

Pristojni organ izda predhodno dovoljenje, razen splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za določeno obdobje, potrebno za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) navedene uredbe, ki ni daljše od enega leta.

Odstavki 1 do 5 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Predložitev zahtevka institucije za zmanjšanje kapitala na podlagi člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Institucija pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojnemu organu predloži zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

Odstavek 1 se uporablja na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Vsebina zahtevka, ki ga predloži institucija za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Zahtevku iz člena 29 se priloži vse naslednje:

(a)

dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78(1), prvi pododstavek, točka (a) ali (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78(1), drugi pododstavek, navedene uredbe;

(c)

če želi institucija odpoklicati, odkupiti ali izplačati instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali povezane vplačane presežke kapitala v petih letih po datumu njihove izdaje na podlagi člena 78(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, kako so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena;

(d)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije, ki zajemajo vsaj triletno obdobje, o zneskih in odstotkih, ki ustrezajo naslednjim zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:

(i)

zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 92(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 92(1), točka (b), navedene uredbe in kapitalski zahtevi iz člena 92(1), točka (c), navedene uredbe;

(ii)

za obravnavanje tveganj, razen tveganja prevelikega finančnega vzvoda, dodatni zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno, dodatni zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 104a navedene direktive, kjer je ustrezno, in dodatni kapitalski zahtevi iz člena 104a navedene direktive, kjer je ustrezno;

(iii)

zahtevi po skupnem blažilniku iz člena 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU;

(iv)

zahtevi glede količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013 in po potrebi prilagoditvi v skladu s členom 429a(7) navedene uredbe;

(v)

za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda dodatni zahtevi glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno, in dodatni zahtevi glede temeljnega kapitala iz člena 104a Direktive 2013/36/EU, kjer je ustrezno;

(vi)

zahtevi po blažilniku količnika finančnega vzvoda za GSPI v obliki temeljnega kapitala iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je ustrezno;

(vii)

zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki temelji na tveganju, iz člena 92a(1), točka (a), ali člena 92b Uredbe (EU) št. 575/2013, kjer je ustrezno, ter zahtevi za kapital in kvalificirane obveznosti, ki ne temelji na tveganju, iz člena 92a(1), točka (b), ali člena 92b navedene uredbe, kjer je ustrezno;

(viii)

minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU, kot se zahteva v skladu s členoma 45e in 45f navedene direktive, kot je ustrezno, in ki se izračuna kot znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju institucije, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta, izračunane v skladu s členom 429(4) in členom 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije o ravni in sestavi kapitala oziroma ravni in sestavi kapitala in kvalificiranih obveznosti v posesti za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz točk (d)(i) do (d)(viii) pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej;

(f)

povzetek ocene institucije o učinku aktivnosti, ki jo namerava institucija izvesti v skladu s členom 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in vsake take aktivnosti, ki jo institucija dodatno predvideva v obdobju treh let, na skladnost z zahtevami iz odstavka 1, točke (d)(i) do (d)(viii);

(g)

kadar želi institucija nadomestiti kapitalske instrumente ali povezane vplačane presežke kapitala na podlagi člena 78(1), točka (a), ali člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013:

(i)

informacije o preostali zapadlosti nadomeščenih kapitalskih instrumentov, če obstaja, in zapadlosti kapitalskih instrumentov, ki jih nadomeščajo;

(ii)

prednostna razvrstitev nadomeščenih kapitalskih instrumentov v primeru insolventnosti in prednostna razvrstitev kapitalskih instrumentov, ki jih nadomeščajo;

(iii)

stroški kapitalskih instrumentov, ki nadomeščajo instrumente ali vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iv)

načrtovan čas izdaje kapitalskih instrumentov, ki nadomeščajo instrumente ali vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(v)

učinek na dobiček institucije na podlagi člena 78(1), točka (a), ali člena 78(4), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

ocena tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, in ali raven kapitala in kvalificiranih obveznosti zagotavlja ustrezno kritje takih tveganj, vključno z rezultati stresnih testov za glavna tveganja, ki dokazujejo možne izgube;

(i)

pokritost, z vidika kapitala, veljavnega napotka o predlagani ravni in sestavi dodatno potrebnega kapitala, ki ga sporoči pristojni organ v skladu s členom 104b(3) Direktive 2013/36/EU, pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej, ki zajema triletno obdobje;

(j)

katere koli druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne pri oceni primernosti izdaje dovoljenja v skladu s členom 78 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za namene točke (e) informacije zajemajo vsaj triletno obdobje in v zvezi z obveznostmi vključujejo naslednje zneske, kot je ustrezno:

Pristojni organ opusti predložitev nekaterih informacij iz odstavka 1, če se prepriča, da že ima te informacije.

Odstavka 1 in 2 se uporabljata na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev, kot je ustrezno.

Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za splošno predhodno dovoljenje za aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 za aktivnost v skladu s členom 77(1), točka (a), navedene uredbe, se v zahtevku navede znesek vsake zadevne izdaje navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki je predmet tega zahtevka.

Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija v zahtevku navede vse naslednje:

(a)

znesek vsake zadevne neporavnane izdaje, ki je predmet zahtevka;

(b)

skupno knjigovodsko vrednost neporavnanih instrumentov v vsakem zadevnem redu kapitala.

Zahtevek za splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(1), točki (a) in (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko vključuje kapitalske instrumente, ki se bodo šele izdali, pri čemer se morajo navesti informacije iz odstavka 2, točki (a) in (b), kot je ustrezno, ki se predložijo pristojnemu organu po zadevni izdaji.

Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kot je ustrezno.

Informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja za aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Institucija lahko pred iztekom splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 vloži zahtevek za obnovitev, vsakič za največ eno dodatno leto, pod pogojem, da institucija ne zahteva povečanja vnaprej določenega zneska, določenega ob izdaji splošnega predhodnega dovoljenja, in ne spremeni utemeljitve iz člena 30(1), točka (a), ko se je zahtevalo prvotno splošno predhodno dovoljenje.

Kadar institucija zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja iz odstavka 1, je izvzeta iz obveznosti zagotovitve informacij iz člena 30(1), točke (a) do (d), (f), (g) in (i).

Časovni okvir zahtevka, ki ga predloži institucija, in obravnava zahtevka s strani pristojnega organa za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za predhodno dovoljenje, ki ni splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija pristojnemu organu posreduje popoln zahtevek in informacije iz člena 30 vsaj štiri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 institucija pristojnemu organu posreduje popoln zahtevek in informacije iz členov 30 in 30a vsaj štiri mesece pred datumom, ko bo izvedena katera koli od aktivnosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Z odstopanjem od odstavka 2 institucija, kadar se zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja na podlagi člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 30b, posreduje zahtevek in informacije, zahtevane v skladu s členi 30, 30a in 30b, pristojnemu organu vsaj tri mesece pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano prvotno splošno predhodno dovoljenje.

Pristojni organi lahko institucijam v posameznih primerih in v izjemnih okoliščinah dovolijo posredovanje zahtevka iz odstavkov 1, 2 in 3 v časovnem okviru, ki je krajši od obdobij, določenih v navedenih odstavkih.

Pristojni organ obravnava zahtevek v obdobju iz odstavkov 1, 2 in 3 ali v obdobju iz odstavka 4. Pristojni organi upoštevajo nove informacije, prejete v tem obdobju, kadar so na voljo nove informacije in kadar menijo, da so te informacije pomembne. Pristojni organi obravnavajo zahtevek le, če se prepričajo, da jim je institucija predložila vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 30 in po potrebi členoma 30a in 30b.

Zahtevki za odkupe, zmanjšanja in izplačila vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij za namene člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

V zvezi z odkupom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij se zahtevek iz člena 29, odstavka 1 in 2, ter informacije iz člena 30(1) predložijo pristojnemu organu enako pogosto, kot pristojni organ institucije pregleduje odkupe.

Pristojni organi lahko svoje dovoljenje za aktivnost iz člena 77(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 izdajo vnaprej za vnaprej določeni znesek odkupa, zmanjšan za znesek vpisa novega vplačila v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v največ enoletnem obdobju. Ta vnaprej določeni znesek lahko znaša do 2 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če se prepričajo, da ta aktivnost ne bo ogrozila trenutne ali prihodnje kapitalske ustreznosti institucije.

Pomen pojma vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije za namene člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013

Vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije v skladu s členom 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni, da dobiček institucije, kot ga oceni organ za reševanje, ostaja zanesljiv oziroma se v zvezi z njim ne predvideva nobena negativna sprememba po nadomestitvi instrumentov kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti enake ali višje kakovosti na ta datum in v bližnji prihodnosti. Organ za reševanje pri oceni upošteva dobiček institucije v stresnih situacijah.

Postopkovne zahteve, vključno z omejitvami in postopki za zahtevek institucije za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Imetniki instrumentov kvalificiranih obveznosti se ne obvestijo o odpoklicih, odkupih, odplačilih in izplačilih teh instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodnega dovoljenja organa za reševanje.

Kadar se z zadostno gotovostjo pričakuje, da se bodo izvedle aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, in po pridobitvi predhodnega dovoljenja organa za reševanje institucija zneske, ki bodo odpoklicani, odkupljeni, odplačani ali izplačani, odšteje od instrumentov kvalificiranih obveznosti institucije, preden pride do dejanskih odpoklicev, odkupov, odplačil ali izplačil. Šteje se, da zadostna gotovost obstaja zlasti, če je institucija javno objavila svoj namen odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumenta kvalificiranih obveznosti.

V primeru splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 se vnaprej določeni znesek, za katerega je organ za reševanje dal dovoljenje, odšteje od instrumentov kvalificiranih obveznosti institucije od trenutka izdaje dovoljenja.

Organ za reševanje izda predhodno dovoljenje, razen splošnega predhodnega dovoljenja iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, za določeno obdobje, potrebno za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(2) navedene uredbe, ki ni daljše od enega leta.

Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, vnaprej določeni znesek, za katerega se izda splošno predhodno dovoljenje, ne presega 10 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti.

Odstavki 1 do 5 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Predložitev zahtevka institucije za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Institucija pred izvedbo aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 organu za reševanje predloži zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

Odstavek 1 se uporablja na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Vsebina zahtevka, ki ga predloži institucija za namene člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Zahtevku iz člena 32c se priloži vse naslednje:

(a)

dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78a(1), prvi pododstavek, točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe;

(c)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije, ki zajemajo vsaj triletno obdobje, o naslednjih zahtevah glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:

(i)

(ii)

minimalni zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45 Direktive 2014/59/EU, izračunani v skladu s členoma 45e in 45f navedene direktive, kot je ustrezno, znesku kapitala in kvalificiranih obveznosti, izraženem kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevnega subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter znesku kapitala in kvalificiranih obveznosti, izraženem kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta, izračunane v skladu s členom 429(4) in členom 429a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii)

zahtevi po skupnem blažilniku iz člena 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU;

(d)

sedanje in v prihodnost usmerjene informacije o ravni in sestavi kapitala in kvalificiranih obveznosti v posesti za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz odstavka 1, točka (c)(i), (c)(ii) oziroma (c)(iii), pred izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 in po njej. Informacije zajemajo vsaj triletno obdobje in v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi vključujejo naslednje zneske, kot je ustrezno:

(i)

obveznosti, ki se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)

obveznosti, za katere je organ za reševanje dovolil, da se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 72b, odstavek 3 ali 4, Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iii)

obveznosti, ki so vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti subjektov v postopku reševanja na podlagi člena 45b(1) Direktive 2014/59/EU;

(iv)

obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključene v znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 45b(2) Direktive 2014/59/EU;

(v)

obveznosti, ki jih izda podrejena družba in ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v konsolidirane instrumente kvalificiranih obveznosti institucije, za katero velja člen 92a Uredbe (EU) št. 575/2013, na podlagi člena 88a navedene uredbe ali subjekta v postopku reševanja na podlagi člena 45b(3) Direktive 2014/59/EU;

(vi)

instrumente kvalificiranih obveznosti, ki se upoštevajo za namene izpolnjevanja zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za institucije, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU, na podlagi člena 92b(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter za namene izpolnjevanja minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za subjekte, ki sami niso subjekti v postopku reševanja, na podlagi člena 45f(2), točka (a), Direktive 2014/59/EU;

(e)

povzetek ocene institucije o učinku aktivnosti, ki jo namerava institucija izvesti v skladu s členom 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, in vsake take aktivnosti, ki jo institucija dodatno predvideva v obdobju treh let, na skladnost z zahtevami iz odstavka 1, točke (c)(i), (c)(ii) in (c)(iii);

(f)

kadar želi institucija nadomestiti instrumente kvalificiranih obveznosti na podlagi člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013:

(i)

informacije o preostali zapadlosti nadomeščenih instrumentov kvalificiranih obveznosti in zapadlosti kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih nadomeščajo;

(ii)

prednostna razvrstitev nadomeščenih instrumentov kvalificiranih obveznosti v primeru insolventnosti in prednostna razvrstitev kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih nadomeščajo;

(iii)

stroški kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki nadomeščajo instrumente kvalificiranih obveznosti;

(iv)

načrtovan čas izdaje kapitalskih instrumentov ali instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki nadomeščajo instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(v)

učinek na dobiček institucije na podlagi člena 78a(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)

ocena tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, zlasti ali raven kapitala in kvalificiranih obveznosti zagotavlja ustrezno kritje takih tveganj, vključno z rezultati stresnih testov za glavna tveganja, ki dokazujejo možne izgube;

(h)

kadar se uporablja člen 78a(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, dokaz, da je delna ali popolna nadomestitev instrumentov kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti potrebna za zagotovitev skladnosti s kapitalskimi zahtevami;

(i)

katere koli druge informacije, za katere organ za reševanje meni, da so potrebne pri oceni primernosti izdaje dovoljenja v skladu s členom 78a Uredbe (EU) št. 575/2013.

Organ za reševanje opusti predložitev nekaterih informacij iz odstavka 1, če se prepriča, da že ima te informacije.

Odstavka 1 in 2 se uporabljata na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Dodatne informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za splošno predhodno dovoljenje za aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Kadar se zahteva splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 za aktivnost iz člena 77(2) navedene uredbe, institucija v zahtevku navede skupni znesek neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti, vključno s skupnim zneskom neporavnanih instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 88a Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 45b(3) Direktive 2014/59/EU.

Zahtevek za splošno predhodno dovoljenje za aktivnost v skladu s členom 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko vključuje instrumente kvalificiranih obveznosti, ki se bodo šele izdali, pri čemer se mora navesti končni znesek iz odstavka 1, ki se predloži organu za reševanje po zadevni izdaji.

Informacije, ki jih je treba predložiti z zahtevkom za obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja za aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Institucija lahko pred iztekom splošnega predhodnega dovoljenja, izdanega na podlagi člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, vloži zahtevek za obnovitev, vsakič za največ eno dodatno leto, pod pogojem, da institucija ne zahteva povečanja vnaprej določenega zneska, določenega ob izdaji prvotnega splošnega predhodnega dovoljenja, in ne spremeni utemeljitve iz člena 32d(1), točka (a), ko se je zahtevalo prvotno splošno predhodno dovoljenje.

Kadar institucija zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja iz odstavka 1, je izvzeta iz obveznosti zagotovitve informacij iz člena 32d(1), točke (a), (b), (c), (e), (f) in (h).

Časovni okvir zahtevka, ki ga predloži institucija, in obdelava zahtevka s strani organa za reševanje za namene člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za predhodno dovoljenje, ki ni splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, institucija organu za reševanje posreduje popoln zahtevek in informacije iz člena 32d vsaj štiri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 institucija organu za reševanje posreduje popoln zahtevek in informacije iz členov 32d in 32e vsaj štiri mesece pred datumom, ko bo izvedena ena od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Z odstopanjem od odstavka 2 institucija, kadar se zahteva obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja na podlagi člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 32f, posreduje popoln zahtevek in informacije, zahtevane v skladu s členi 32d, 32e in 32f, organu za reševanje vsaj tri mesece pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano prvotno splošno predhodno dovoljenje.

Organi za reševanje lahko institucijam v posameznih primerih in v izjemnih okoliščinah dovolijo posredovanje zahtevka iz odstavkov 1, 2 in 3 v časovnem okviru, ki je krajši od obdobij, določenih v navedenih odstavkih.

Organ za reševanje obravnava zahtevek v obdobju iz odstavkov 1, 2 in 3 ali v obdobju iz odstavka 4. Organi za reševanje upoštevajo nove informacije, prejete v tem obdobju, kadar so na voljo nove informacije in kadar menijo, da so te informacije pomembne. Organi za reševanje obravnavajo zahtevek le, če se prepričajo, da jim je institucija predložila vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 32d in po potrebi členoma 32e in 32f.

Poenostavljene zahteve za institucije, za katere je organ za reševanje določil minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU na ravni, ki ne presega zneska, ki zadostuje za pokrivanje izgub

Z odstopanjem od členov 32d, 32e in 32f se, kadar zahtevek iz člena 32c predloži institucija, za katero je organ za reševanje določil minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 45(1) Direktive 2014/59/EU na ravni, ki ne presega zneska, ki zadostuje za pokrivanje izgub, v skladu s členom 45c(2), prvi pododstavek, točka (a), navedene direktive, navedenemu zahtevku priloži vse naslednje:

(a)

dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo katere koli od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

informacije o tem, ali zahtevano dovoljenje temelji na členu 78a(1), prvi pododstavek, točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 ali na členu 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

Za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, izdano na podlagi zahtevka, vloženega v skladu z odstavkom 1, ne velja omejitev iz člena 32b(5) te uredbe.

Z odstopanjem od člena 32g institucije iz odstavka 1 predložijo zahtevek iz člena 32c organu za reševanje vsaj tri mesece pred datumom, ko bodo imetniki instrumentov obveščeni o eni od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, v primeru zahtevka za splošno predhodno dovoljenje iz člena 78a(1), drugi pododstavek, navedene uredbe pa vsaj tri mesece pred datumom, ko bo izvedena ena od aktivnosti iz člena 77(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Če organ za reševanje v rokih iz odstavka 3 pisno ne nasprotuje zahtevku iz člena 32c, se šteje, da je dovoljenje izdano.

Ta člen se uporablja na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe zahtev za kapital in kvalificirane obveznosti, kot je ustrezno.

Postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje pri izdaji dovoljenja iz člena 78a Uredbe (EU) št. 575/2013

Kadar institucija predloži popoln zahtevek za predhodno dovoljenje, vključno s splošnim predhodnim dovoljenjem iz člena 78a(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 575/2013, organ za reševanje ta zahtevek nemudoma posreduje pristojnemu organu, vključno z informacijami iz člena 32d in po potrebi člena 32e, člena 32f ali člena 32h.

Organ za reševanje ob posredovanju informacij iz odstavka 1 pristojnemu organu hkrati predloži prošnjo za posvetovanje o prejetem zahtevku, ki vključuje medsebojno izmenjavo vseh drugih ustreznih informacij za oceno zahtevka s strani organa za reševanje ali pristojnega organa.

Pristojni organ in organ za reševanje se dogovorita o ustreznem roku za odziv na posvetovanje iz odstavka 2, ki ni daljši od treh mesecev od prejema prošnje za posvetovanje in se skrajša na dva meseca, če se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h. Organ za reševanje pred sprejetjem odločitve o dovoljenju upošteva stališča, ki jih je prejel od pristojnega organa.

Kadar se v skladu s členom 78a(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva soglasje pristojnega organa, organ za reševanje v dveh mesecih od prošnje za posvetovanje iz odstavka 2 ali v enem mesecu, kadar se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h, pristojnemu organu sporoči predlagani znesek, za katerega morajo po izvedbi aktivnosti iz člena 77(2) po mnenju organa za reševanje kapital in kvalificirane obveznosti institucije presegati njene zahteve.

Pristojni organ v treh tednih ali, kadar se posvetovanje nanaša na obnovitev splošnega predhodnega dovoljenja v skladu s členom 32f ali splošno predhodno dovoljenje v skladu s členom 32h, v dveh tednih po prejemu sporočila iz odstavka 4 organu za reševanje posreduje svoje pisno soglasje. Če se pristojni organ ne strinja z organom za reševanje ali se z njim delno ne strinja, o tem v navedenem roku obvesti organ za reševanje in navede razloge za to.

Z odstopanjem od odstavka 3 se pristojni organ, kadar se v skladu s členom 78a(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva soglasje pristojnega organa, ob posredovanju pisnega soglasja organu za reševanje iz odstavka 5 hkrati odzove na posvetovanje iz odstavka 2.

Z odstopanjem od odstavkov 3 do 6 se, kadar je najdaljše obdobje za obravnavo zahtevka iz odstavka 1 krajše od štirih mesecev v skladu s členom 32g, odstavek 3 ali 4, organ za reševanje in pristojni organ dogovorita o obdobjih iz odstavkov 3, 4 in 5 ob upoštevanju zadevnega najdaljšega obdobja.

Organ za reševanje in pristojni organ si prizadevata doseči dogovor iz odstavka 5 za zagotovitev, da se zahtevek iz odstavka 1 v vsakem primeru obravnava v roku iz člena 32g, odstavek 1, 2, 3 ali 4.

Organ za reševanje pristojnemu organu brez nepotrebnega odlašanja sporoči odločitev, sprejeto v zvezi z dovoljenjem. Organ za reševanje obvesti pristojni organ tudi v primeru odvzema splošnega predhodnega dovoljenja, kadar institucija krši katero od meril, določenih za namene tega dovoljenja.

Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti za namene člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Začasna opustitev traja toliko časa, da ni presežen časovni okvir, predviden v skladu z operativnim načrtom finančne pomoči. Opustitev se ne odobri za dlje kot 5 let.

Opustitev se uporablja le v zvezi z novimi deleži v kapitalskih instrumentih subjekta finančnega sektorja ali instrumentih kvalificiranih obveznosti institucije, ki je predmet finančne pomoči.

Za namene zagotavljanja začasne opustitve odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti, kot je ustrezno, lahko pristojni organ šteje, da so deleži iz člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 namenjeni finančni pomoči za reorganizacijo in ohranitev subjekta finančnega sektorja ali institucije, kadar se pomoč izvaja v skladu z načrtom in jo odobri pristojni organ ter kadar so v načrtu jasno navedene faze, časovni okvir in cilji ter je v njem opredeljen medsebojni vpliv med deleži in finančno pomočjo.

MANJŠINSKI DELEŽI TER INSTRUMENTI DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA IN DODATNEGA KAPITALA, KI JIH IZDAJO PODREJENE DRUŽBE

Vrste premoženja, ki so lahko povezane z delovanjem subjekta s posebnim namenom, ter pomen pojmov „minimalno“ in „nepomembno“ v zvezi s kvalificiranim dodatnim temeljnim kapitalom in dodatnim kapitalom, ki so ga izdali subjekti s posebnim namenom, za namene člena 83(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Šteje se, da je premoženje subjekta s posebnim namenom minimalno in nepomembno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

premoženje subjekta s posebnim namenom, ki ga ne sestavljajo naložbe v kapital povezane odvisne družbe, je omejeno na denarna sredstva, namenjena izplačilu kuponov in odkupu zapadlih kapitalskih instrumentov;

(b)

vrednost premoženja subjekta s posebnim namenom, ki ni zajeto v točki (a), ni večja od 0,5 % povprečja skupnega premoženja subjekta s posebnim namenom v zadnjih treh letih.

Za namen točke (b) odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli instituciji, da uporabi višji odstotek, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

višji odstotek je potreben, da se omogoči izključno kritje tekočih stroškov subjekta s posebnim namenom;

(b)

ustrezna nominalna vrednost ne presega 500 000 EUR.

Manjšinski deleži, vključeni v konsolidiran navadni lastniški temeljni kapital

Za namene določitve izračuna na subkonsolidirani podlagi, ki se zahteva v skladu s členom 84(2), členom 85(2) in členom 87(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se kvalificirani manjšinski deleži podrejene družbe iz člena 81 navedene uredbe, ki je sama nadrejena oseba subjekta iz člena 81(1) navedene uredbe, izračunajo, kot je opisano v odstavkih 2 do 4 tega člena.

Če je pristojni organ uporabil presojo iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun, ki se mora opraviti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, opravi na podlagi položaja institucije, kot da pristojni organ ne bi uporabil presoje.

Če podrejena družba izpolnjuje zahteve iz dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi konsolidiranega položaja, se uporablja naslednja obravnava:

(a)

navadni lastniški temeljni kapital navedene podrejene družbe na konsolidirani podlagi iz člena 84(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 vključuje upravičene manjšinske deleže, ki izhajajo iz njenih lastnih podrejenih družb, izračunane v skladu s členom 84 Uredbe (EU) št. 575/2013 in določbami v tej uredbi;

(b)

za namen izračuna na subkonsolidirani podlagi je znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se zahteva v skladu s členom 84(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013, znesek, ki je potreben za izpolnjevanje zahtev glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala navedene podrejene družbe na ravni konsolidiranega položaja, izračunan v skladu s členom 84(1)(a) navedene uredbe. Posebne kapitalske zahteve iz člena 104 Direktive 2013/36/EU so zahteve, ki jih določi pristojni organ podrejene družbe;

(c)

zahtevani znesek konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 84(1)(a)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013 je prispevek podrejene družbe na podlagi njenega konsolidiranega položaja h kapitalskim zahtevam glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, za katero se upravičeni manjšinski deleži izračunajo na konsolidirani podlagi. Za namen izračuna tega prispevka se izločijo vse transakcije znotraj skupine med družbami, ki so vključene v obseg bonitetne konsolidacije institucije.

Pri konsolidaciji iz odstavka 3(c) podrejena družba ne vključi kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz njenih podrejenih družb, ki niso vključene v obseg bonitetne konsolidacije institucije, za katero se izračunajo upravičeni manjšinski deleži.

Če se za podrejeno družbo uporablja opustitev iz člena 84(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko vsaka nadrejena oseba podrejene družbe, ki koristi opustitev, v svoj navadni lastniški temeljni kapital vključi manjšinske deleže, ki izhajajo iz podrejenih družb same podrejene družbe, ki koristi opustitev, če so bili za vsako od navedenih podrejenih družb opravljeni izračuni iz člena 84(1) navedene uredbe in iz te uredbe. Znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, vključenega v kapital na ravni nadrejene osebe, ne sme presegati zneska, ki bi bil vključen, če podrejeni družbi ne bi bila dovoljena nobena opustitev.

Če ima nadrejena oseba vmesni subjekt, ki ni naveden v členu 81(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in če ima ta vmesni subjekt sam podrejene družbe, ki so navedene v členu 81(1) navedene uredbe, lahko nadrejena oseba v svoj navadni lastniški temeljni kapital vključi znesek manjšinskega deleža, ki izhaja iz navedenih podrejenih družb, izračunan v skladu s členom 84(1) navedene uredbe. Vendar nadrejena oseba v svoj navadni lastniški temeljni kapital ne sme vključiti manjšinskih deležev, ki izhajajo iz vmesnega subjekta, ki je podrejena družba, ki ni naveden v členu 81(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Metodologija, določena v odstavkih 2, 3 in 4, se smiselno uporablja tudi za izračun zneska instrumentov kvalificiranega temeljnega kapitala v skladu s členom 85 Uredbe (EU) št. 575/2013 in zneska kvalificiranega kapitala v skladu s členom 87 navedene uredbe, pri čemer se sklicevanja na navadni lastniški temeljni kapital razumejo kot sklicevanja na temeljni kapital ali kapital.

Izračun sprejemljivega kapitala, ki znaša vsaj četrtino stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta za namene člena 97(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za namene tega poglavja „podjetje“ pomeni podjetje iz točke (2)(c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki opravlja investicijske storitve in dejavnosti iz točk (2) in (4) oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ali investicijsko podjetje.

Za namene člena 97(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 podjetja izračunajo svoje stalne splošne stroške iz predhodnega leta, pri čemer uporabijo vrednosti, ki jih pridobijo iz veljavnega računovodskega okvira, tako da po razdelitvi dobička delničarjem v svojih revidiranih letnih računovodskih izkazih ali, kadar revidirani izkazi niso na voljo, v letnih računovodskih izkazih, ki jih potrdijo nacionalni nadzorniki, od skupnih odhodkov odštejejo naslednje postavke:

(a)

popolnoma diskrecijske bonuse za osebje;

(b)

deleže zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku, v kolikor so v celoti diskrecijski;

(c)

druge dodelitve dobička in druge variabilne prejemke, v kolikor so v celoti diskrecijski;

(d)

deljene plačljive opravnine in provizije, ki so neposredno povezane s terjatvenimi opravninami in provizijami, ki so vključene v skupne prihodke, in če je plačilo plačljivih opravnin in provizij odvisno od dejanskega prejema terjatvenih opravnin in provizij;

(e)

provizije, posredniške provizije in drugi stroški, plačani klirinškim hišam, borzam in posrednikom za izvrševanje, registriranje ali kliring poslov;

(f)

provizije za vezane zastopnike, kot so opredeljeni v točki 25 člena 4 Direktive 2004/39/ES, kjer je to ustrezno;

(g)

obresti, plačane strankam na denar strank;

(h)

izredni stroški zaradi izrednih dejavnosti.

Če stalne stroške v imenu podjetij ustvarijo tretje osebe, ki niso vezani zastopniki, ter ti stalni stroški niso vključeni v skupne stroške, navedene v odstavku 2, podjetja sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:

(a)

če je na voljo razčlenitev stroškov teh tretjih oseb, podjetja določijo znesek stalnih stroškov, ki so jih v njihovem imenu ustvarile te tretje osebe, ter ta znesek dodajo vrednosti, ki izhaja iz odstavka 2;

(b)

če razčlenitev iz točke (a) ni na razpolago, podjetja določijo znesek stroškov, ki so jih v njihovem imenu ustvarile te tretje osebe v skladu s poslovnim načrtom podjetij, ter ta znesek dodajo vrednosti iz odstavka 2.

Če podjetje uporablja vezane zastopnike, doda vrednosti iz odstavka 2 znesek v višini 35 % vseh provizij, povezanih z vezanimi zastopniki.

Če najnovejši revidirani računovodski izkazi podjetja ne prikazujejo dvanajstmesečnega obdobja, podjetje razdeli rezultat izračuna iz odstavkov 2 do 4 s številom mesecev, ki so prikazani v teh računovodskih izkazih, in nato pomnoži rezultat z 12, da dobi enakovreden letni znesek.

Pogoji, pod katerimi lahko pristojni organi prilagodijo zahtevo glede sprejemljivega kapitala v višini vsaj ene četrtine stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta v skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za podjetja iz drugega pododstavka se sprememba v poslovanju šteje za pomembno, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

zaradi spremembe poslovanja podjetja se predvideni stalni splošni stroški podjetja spremenijo za najmanj 20 %;

(b)

zaradi spremembe poslovanja podjetja se spremenijo kapitalske zahteve za podjetje, ki temeljijo na predvidenih stalnih splošnih stroških, ki znašajo 2 milijona EUR ali več.

Podjetja iz prvega pododstavka so podjetja, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

Za podjetja iz drugega pododstavka se sprememba poslovanja šteje za pomembno, če se zaradi spremembe poslovanja podjetja predvideni stalni splošni stroški podjetja spremenijo za 100 % ali več.

Podjetja iz prvega pododstavka so podjetja, ki izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

Izračun predvidenih stalnih splošnih stroškov za podjetje, ki še ne posluje eno leto, v skladu s členom 97(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Če podjetje še ne posluje eno leto, vključno z dnem začetka trgovanja, uporabi za izračun postavk v točkah (a) do (h) člena 34b(2) predvidene stalne splošne stroške, ki so vključeni v njegov proračun za prvih dvanajst mesecev trgovanja, kot je bil naveden v predloženi vlogi za pridobitev dovoljenja.

Prilagoditve postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala in postavk dodatnega kapitala v skladu s členom 481 Uredbe (EU) št. 575/2013 se uporabljajo v skladu z odstavki 2 do 7.

Če v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES navedeni odbitki in filtri izhajajo iz postavk kapitala, kot določajo točke (a), (b) in (c) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

V primerih, ki niso zajeti v odstavku 1, ter če so bili v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES ti odbitki in filtri uporabljeni za skupne postavke, kot določa člen 57(a) do (ca) Direktive 2006/48/ES, se ob upoštevanju člena 154 navedene direktive prilagodijo postavke dodatnega temeljnega kapitala.

Če je znesek postavk dodatnega temeljnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

V primerih, ki niso zajeti v odstavkih 1 in 2, ter če so bili v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES ti odbitki in filtri uporabljeni za kapitalske postavke ali skupni kapital, kot določata člen 57(d) do (h) Direktive 2006/48/ES in Direktiva 2006/49/ES, se prilagodijo postavke dodatnega kapitala.

Če je znesek postavk dodatnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke dodatnega temeljnega kapitala.

Če je znesek postavk dodatnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Postavke, izključene iz uporabe predhodnih pravil za kapitalske instrumente, ki ne tvorijo državne pomoči, v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavkah dodatnega temeljnega kapitala, v drugih elementih kapitala za namene člena 487(1) in (2) Uredbe (EU) št. 575/2013

Če so kapitalski instrumenti v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 obravnavani v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 487 Uredbe (EU) št. 575/2013, so lahko obravnavani kot taki v celoti ali delno. Takšna obravnava ne vpliva na izračun omejitve iz člena 486(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kapitalski instrumenti iz odstavka 1 so lahko ponovno obravnavani kot postavke iz člena 484(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, če gre za postavke iz člena 484(3) navedene uredbe in če njihov znesek ne presega več veljavnih odstotkov iz člena 486(2) navedene uredbe.

Kapitalski instrumenti iz odstavka 1 so lahko ponovno obravnavani kot postavke iz člena 484(4), če gre za postavke iz člena 484(3) ali člena 484(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 in če njihov znesek ne presega več veljavnih odstotkov iz člena 486(3) navedene uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

( 3 ) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

( 4 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

( 5 ) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

( 6 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

( 7 ) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

( 8 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

( 9 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

( 10 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/488 z dne 4. septembra 2014	L 78	1	24.3.2015
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/850 z dne 30. januarja 2015	L 135	1	2.6.2015
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/923 z dne 11. marca 2015	L 150	1	17.6.2015
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2176 z dne 12. novembra 2020	L 433	27	22.12.2020
►M5	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/827 z dne 11. oktobra 2022	L 104	1	19.4.2023