2014O0031 — SL — 15.12.2014 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) (UL L 240, 13.8.2014, p.28) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
L 348 |
27 |
4.12.2014 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 9. julija 2014
o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9
(prenovitev)
(ECB/2014/31)
(2014/528/EU)
Svet Evropske centralne banke je –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1 in členov 5.1, 12.1, 14.3 in 18.2 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Smernica ECB/2013/4 ( 1 ) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba Smernico ECB/2013/4 zaradi jasnosti prenoviti. |
(2) |
V skladu s členom 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB), sklepajo kreditne posle s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu na podlagi ustreznega zavarovanja posojil. Splošni pogoji, po katerih so ECB in NCB pripravljene skleniti kreditne posle, vključno z merili za ugotavljanje primernosti zavarovanja za namene kreditnih poslov Eurosistema, so določeni v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14 ( 2 ). |
(3) |
Da bi podprl bančno posojanje in likvidnost na denarnem trgu euroobmočja, je Svet ECB 8. decembra 2011 in 20. junija 2012 odločil o dodatnih ukrepih izboljšane kreditne podpore, vključno z ukrepi, določenimi v Sklepu ECB/2011/25 ( 3 ). Poleg tega je bilo treba sklicevanja na stopnjo obveznih rezerv v Smernici ECB/2007/9 ( 4 ) uskladiti s spremembami Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) ( 5 ), ki so bile uvedene z Uredbo (EU) št. 1358/2011 Evropske centralne banke (ECB/2011/26) ( 6 ). |
(4) |
Sklep ECB/2012/4 ( 7 ) je določil, da NCB ne bi smele biti zavezane k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejmejo primerne bančne obveznice, za katere jamči država članica, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, ali država članica, katere bonitetna ocena ne dosega referenčne vrednosti, ki jo Eurosistem uporablja za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov. |
(5) |
Sklep ECB/2012/12 ( 8 ) je tudi spremenil izjemo od prepovedi tesnih povezav, ki je določena v oddelku 6.2.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, v zvezi z bančnimi obveznicami, za katere jamči država in so jih izdale in jih same uporabljajo kot zavarovanje nasprotne stranke. |
(6) |
Sklep ECB/2011/25 je 2. avgusta 2012 nadomestila Smernica ECB/2012/18 ( 9 ), ki so jo NCB izvedle v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih. Smernica ECB/2012/18 je tudi omogočila nasprotnim strankam, ki sodelujejo v kreditnih poslih Eurosistema, da v izjemnih okoliščinah na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB povečajo raven uporabe lastnih bančnih obveznic, za katere jamči država, ki so jo dosegale na dan 3. julija 2012. Prošnjam za predhodno odobritev, ki se predložijo Svetu ECB, je treba priložiti načrt financiranja. |
(7) |
Smernica ECB/2012/18 je bila 10. oktobra 2012 spremenjena s Smernico ECB/2012/23 ( 10 ), ki je začasno dopolnila merila, ki določajo primernost finančnega premoženja za uporabo kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, in tako sprejela tržne dolžniške instrumente, denominirane v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, kot primerno finančno premoženje za operacije denarne politike. Za takšne tržne dolžniške instrumente se je določilo zmanjšanje vrednosti, ki odraža zgodovinsko volatilnost ustreznih deviznih tečajev. |
(8) |
Smernica ECB/2013/2 ( 11 ) podrobneje opredeljuje postopek predčasnega odplačila operacij dolgoročnejšega refinanciranja s strani nasprotnih strank, da bi se zagotovila uporaba enakih pogojev v vseh NCB. Zlasti se v primeru, ko nasprotna stranka, ki je izbrala možnost predčasnega odplačila, v celoti ali delno ne poravna zneska, ki ga je treba zadevni NCB plačati do datuma plačila, uporabi sistem sankcij iz Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14. |
(9) |
Smernica ECB/2012/18 je bila dodatno spremenjena, da se je vanjo vključila vsebina Sklepa ECB/2012/34 ( 12 ), in da se je zagotovilo, da NCB niso zavezane k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejmejo primerne nekrite bančne obveznice: (a) ki so jih izdale bodisi nasprotne stranke, ki jih uporabljajo, bodisi osebe, s katerimi so te nasprotne stranke v tesni povezavi, in (b) za katere v celoti jamči država članica, katere bonitetna ocena ne dosega Eurosistemovih visokih bonitetnih standardov in za katero Svet ECB šteje, da spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada. |
(10) |
Zaradi jasnosti in enostavnosti je 20. marca 2013 Smernico ECB/2012/18 nadomestila Smernica ECB/2013/4, ki so jo NCB izvedle v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih. |
(11) |
Zaradi jasnosti in enostavnosti je bila vsebina sklepov ECB/2011/4 ( 13 ), ECB/2011/10 ( 14 ) in ECB/2012/32 ( 15 ) vključena v Smernico ECB/2013/4 z vsemi drugimi začasnimi ukrepi v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja. |
(12) |
Smernica ECB/2013/4 je bila 5. julija 2013 spremenjena s Sklepom ECB/2013/22 ( 16 ) in 12. marca 2014 s Smernico ECB/2014/12 ( 17 ), in sicer z namenom upoštevanja držav članic euroobmočja, za katere Svet ECB šteje, da spoštujejo program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, ter sprememb v okviru Eurosistema za zavarovanje. Zaradi naknadnih sprememb seznama držav članic euroobmočja, ki spoštujejo program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, je treba Smernico ECB/2013/4 dodatno prilagoditi. |
(13) |
Sklep ECB/2013/36 ( 18 ) prilagaja odbitke pri vrednotenju in določbe o neprekinjenosti servisiranja, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje, ki se sprejmejo v skladu z dodatnimi začasnimi ukrepi v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja, določenimi v Smernici ECB/2013/4, ter spreminja merila primernosti, ki se uporabljajo za dodatna bančna posojila v skladu z navedeno smernico. |
(14) |
Zaradi jasnosti in enostavnosti je treba vsebino sklepov ECB/2013/22 in ECB/2013/36 vključiti v to smernico. |
(15) |
Svet ECB je 22. maja 2014 odločil, da lahko NCB poleg nekaterih dodatnih bančnih posojil, ki so že določena v Smernici ECB/2013/4, sprejmejo nekatere kratkoročne dolžniške instrumente, ki so jih izdale nefinančne družbe in ne bi izpolnjevali Eurosistemovih meril primernosti za tržno finančno premoženje, pod pogojem, da izpolnjujejo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih določi Svet ECB. Zaradi te odločitve je treba Smernico ECB/2013/4 dodatno prilagoditi. |
(16) |
Dodatne ukrepe iz te smernice je treba uporabljati začasno, dokler ne bo Svet ECB presodil, da niso več potrebni za zagotavljanje ustreznega transmisijskega mehanizma denarne politike – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Dodatni ukrepi v zvezi z operacijami refinanciranja in primernim zavarovanjem
1. Pravila za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema in merila primernosti za zavarovanje, določena v tej smernici, se uporabljajo v povezavi s Smernico ECB/2011/14.
2. V primeru razhajanj med to smernico in Smernico ECB/2011/14, kakor jo NCB izvedejo na nacionalni ravni, prevlada ta smernica. NCB še naprej uporabljajo vse določbe Smernice ECB/2011/14 v nespremenjeni obliki, razen če je v tej smernici določeno drugače.
3. Za namene člena 6(1) in člena 8 se Helenska republika in Republika Ciper štejeta za državi članici euroobmočja, ki spoštujeta program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.
Člen 2
Možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska
1. Eurosistem se lahko odloči, da smejo nasprotne stranke pod določenimi pogoji in pred zapadlostjo prekiniti določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ali znižati njihov znesek (taka prekinitev ali znižanje zneska sta v nadaljnjem besedilu tudi skupaj imenovana: predčasno odplačilo). Najava avkcije mora določati, ali se lahko uporabi možnost prekinitve zadevnih operacij ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo, in datum, od katerega se lahko taka možnost uveljavi. Te informacije se lahko alternativno zagotovijo v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.
2. Nasprotna stranka lahko uveljavi možnost prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja ali znižanja njihovega zneska pred zapadlostjo tako, da zadevni NCB sporoči znesek, ki ga namerava odplačati po postopku predčasnega odplačila, in datum, na katerega namerava izvesti to predčasno odplačilo, najmanj en teden pred navedenim datumom predčasnega odplačila. Razen če Eurosistem določi drugače, se lahko predčasno odplačilo izvede na kateri koli dan, ki sovpada z dnevom poravnave operacije glavnega refinanciranja Eurosistema, pod pogojem, da nasprotna stranka pošlje sporočilo iz tega odstavka najmanj en teden pred tem datumom.
3. Sporočilo iz odstavka 2 postane zavezujoče za nasprotno stranko en teden pred datumom predčasnega odplačila, na katerega se nanaša. Če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna dolgovanega zneska po postopku predčasnega odplačila do datuma plačila, lahko to vodi do naložitve denarnih kazni, kakor so določene v oddelku 1 Dodatka 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Določbe oddelka 1 Dodatka 6, ki se uporabljajo za kršitve pravil, povezanih z avkcijami, se uporabijo, če nasprotna stranka v celoti ali delno ne poravna zneska, ki zapade na datum predčasnega odplačila iz odstavka 2. Naložitev denarne kazni ne posega v pravico NCB, da uveljavi pravna sredstva, predvidena za pojav primera kršitve, kakor je določen v Prilogi II k Smernici ECB/2011/14.
Člen 3
Sprejem nekaterih dodatnih listinjenih vrednostnih papirjev
1. Poleg listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni v skladu s poglavjem 6 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, so kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema primerni listinjeni vrednostni papirji, ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz oddelka 6.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, a sicer izpolnjujejo vsa merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Prilogi I k Smernici ECB/2011/14, vendar le pod pogojem, da imajo za izdajo dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij na ravni najmanj „trojni B“ ( 19 ). Zadostiti morajo tudi vsem naslednjim zahtevam:
(a) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim je zavarovan listinjen vrednostni papir, mora pripadati eni od naslednjih vrst finančnega premoženja: (i) stanovanjske hipoteke; (ii) posojila malim in srednje velikim podjetjem; (iii) hipoteke na poslovnih nepremičninah; (iv) posojila za nakup avtomobila; (v) terjatve iz naslova leasinga; (vi) potrošniška posojila; (vii) terjatve iz naslova kreditnih kartic;
(b) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme pripadati različnim vrstam finančnega premoženja;
(c) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, ne sme vsebovati posojil, ki so kar koli od naslednjega:
(i) slaba posojila ob izdaji listinjenega vrednostnega papirja;
(ii) slaba posojila ob vključitvi v kritni sklad v času trajanja listinjenega vrednostnega papirja, na primer z zamenjavo ali nadomestitvijo finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok;
(iii) ob katerem koli času strukturirana, sindicirana ali s finančnim vzvodom;
(d) dokumenti o transakciji z listinjenimi vrednostnimi papirji morajo vsebovati določbe o neprekinjenosti servisiranja.
2. Za listinjene vrednostne papirje iz odstavka 1, ki imajo dve bonitetni oceni najmanj enojni A ( 20 ), se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 10 %.
3. Za listinjene vrednostne papirje iz odstavka 1, ki nimajo dveh bonitetnih ocen najmanj enojni A, se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 22 %.
4. Nasprotna stranka listinjenih vrednostnih papirjev, ki so sicer primerni po odstavku 1, ne sme predložiti kot zavarovanje, če sama nasprotna stranka ali katera koli tretja oseba, ki je z njo v tesni povezavi, zagotavlja obrestno zaščito v zvezi s tem listinjenim vrednostnim papirjem.
5. NCB lahko sprejme kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema listinjene vrednostne papirje, pri katerih finančno premoženje za zavarovanje terjatev vključuje stanovanjske hipoteke ali posojila malim in srednje velikim podjetjem ali oboje, ter ki ne izpolnjujejo zahtev glede bonitetnih ocen iz oddelka 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14 in zahtev iz odstavka 1(a) do (d) in odstavka 4 zgoraj, sicer pa izpolnjujejo vsa merila primernosti, ki veljajo za listinjene vrednostne papirje po Smernici ECB/2011/14, in imajo dve bonitetni oceni najmanj trojni B. Taki listinjeni vrednostni papirji so omejeni na tiste, ki so bili izdani pred 20. junijem 2012, in se zanje uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 22 %.
6. Listinjeni vrednostni papirji z določbami o neprekinjenosti servisiranja, skladnimi s Smernico ECB/2013/4, ki so bili na listi primernega finančnega premoženja pred 1. oktobrom 2013, ostanejo primerni do 1. oktobra 2014.
7. Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „stanovanjska hipoteka“ poleg stanovanjskih posojil, zavarovanih s hipoteko, vključuje stanovanjska posojila z jamstvom (brez hipoteke), če je jamstvo izplačljivo takoj po neplačilu. Tako jamstvo se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje da oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Bonitetna ocena garanta pri takšnih jamstvih mora ves čas trajanja transakcije dosegati stopnjo kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema;
(b) „malo podjetje“ in „srednje veliko podjetje“ pomenita subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko, pri čemer evidentirana prodaja za subjekt ali za konsolidirano skupino, če subjekt spada v konsolidirano skupino, znaša manj kot 50 milijonov EUR;
(c) „slabo posojilo“ vključuje posojila, pri katerih je zamuda s plačilom obresti ali glavnice enaka ali večja od 90 dni in je pri dolžniku prišlo do neplačila, kakor je opredeljeno v členu 178 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom, da bo plačilo v celoti izvedeno;
(d) „strukturirano posojilo“ pomeni strukturo, ki vključuje podrejena bančna posojila;
(e) „sindicirano posojilo“ pomeni posojilo, ki ga da skupina posojilodajalcev v sindikatu za posojanje;
(f) „posojilo s finančnim vzvodom“ pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kadar se posojilo uporabi za nakup deleža v družbi, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;
(g) „določbe o neprekinjenosti servisiranja“ pomenijo določbe v pravni dokumentaciji listinjenega vrednostnega papirja, ki jih sestavljajo določbe o nadomestnem izvajalcu servisiranja ali določbe o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja (če ni določb o nadomestnem izvajalcu servisiranja). V primeru določb o iskalcu nadomestnega izvajalca servisiranja je treba iskalca nadomestnega izvajalca servisiranja imenovati in ga pooblastiti, da najde primernega nadomestnega izvajalca servisiranja v 60 dneh od dogodka, ki sproži imenovanje iskalca, da se zagotovi pravočasno plačilo in servisiranje listinjenega vrednostnega papirja. Te določbe vključujejo tudi dogodke, ko se sproži postopek zamenjave izvajalca servisiranja in imenovanje nadomestnega izvajalca servisiranja. Ti sprožilni dogodki lahko temeljijo na bonitetnih ocenah in/ali ne temeljijo na bonitetnih ocenah, npr. neizpolnjevanje obveznosti trenutnega izvajalca servisiranja.
Člen 4
Sprejem nekaterih dodatnih bančnih posojil
1. NCB lahko kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema sprejmejo bančna posojila, ki ne izpolnjujejo Eurosistemovih meril primernosti.
2. NCB, ki se odločijo sprejeti bančna posojila v skladu z odstavkom 1, v ta namen določijo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj tako, da navedejo odstopanja od zahtev iz Priloge I k Smernici ECB/2011/14. Takšna merila primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vključevati merilo, da bančna posojila ureja pravo države članice NCB, ki je določila ta merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj. Taka merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj mora predhodno odobriti Svet ECB.
3. V izjemnih okoliščinah lahko NCB na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB sprejmejo bančna posojila:
(a) na podlagi uporabe meril primernosti in ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih je določila druga NCB v skladu z odstavkoma 1 in 2, ali
(b) ki jih ureja pravo katere koli države članice, ki ni država članica, v kateri je ustanovljena tista NCB, ki sprejme bančna posojila, ali
(c) ki so vključena v sklad bančnih posojil ali zavarovana z nepremičninami, če je pravo, ki ureja bančno posojilo ali zadevnega dolžnika (ali garanta, kjer pride v poštev), pravo katere koli druge države članice EU in ne tiste, v kateri je ustanovljena NCB, ki sprejme bančna posojila.
4. Druga NCB zagotovi pomoč NCB, ki sprejme bančna posojila po odstavku 1, samo, če je tako dvostransko dogovorjeno med obema NCB, in na podlagi predhodne odobritve Sveta ECB.
Člen 5
Sprejem nekaterih kratkoročnih dolžniških instrumentov
1. NCB lahko sprejmejo kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema nekatere kratkoročne dolžniške instrumente, ki ne izpolnjujejo Eurosistemovih meril primernosti za tržno finančno premoženje, določenih v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14.
2. NCB, ki se odločijo sprejeti kratkoročne dolžniške instrumente v skladu z odstavkom 1, v ta namen določijo merila primernosti in ukrepe za obvladovanje tveganj, pod pogojem, da izpolnjujejo minimalne standarde, ki jih določi Svet ECB. Taka merila primernosti in ukrepi za obvladovanje tveganj morajo vključevati naslednja merila, ki se uporabljajo za kratkoročne dolžniške instrumente.
(a) Izdale so jih nefinančne družbe ( 22 ), ustanovljene v euroobmočju. Garant kratkoročnega dolžniškega instrumenta (če obstaja) mora biti prav tako nefinančna družba, ustanovljena v euroobmočju, razen če za skladnost kratkoročnega dolžniškega instrumenta z določbami o izpolnjevanju visokih bonitetnih standardov iz pododstavka (d) jamstvo ni potrebno.
(b) Niso sprejeti v trgovanje na trgu, ki je sprejemljiv za Eurosistem, kakor je določeno v oddelku 6.2.1.5 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.
(c) Denominirani so v eurih.
(d) Izpolnjujejo zahteve glede visokih bonitetnih standardov, ki jih določi zadevna NCB in se uporabljajo namesto zahtev iz oddelkov 6.3.2 in 6.3.3 Priloge I k Smernici ECB/2011/14.
(e) Razen tega, kar je določeno v pododstavkih (a) do (d), izpolnjujejo Eurosistemova merila primernosti za tržno finančno premoženje, določena v Prilogi I k Smernici ECB/2011/14.
3. Razen če to stori v skladu z dvostranskim sporazumom z drugo NCB, NCB ne sme v skladu z odstavkoma 1 in 2 sprejeti kratkoročnih dolžniških instrumentov, ki so izdani v euroobmočju:
(a) pri tej drugi NCB ali
(b) pri centralni depotni družbi, ki (i) jo je Eurosistem pozitivno ocenil v skladu s standardi in postopki ocenjevanja, opisanimi v dokumentu z naslovom Framework for the assessment of securities settlement systems and links to determine their eligibility for use in Eurosystem credit operations (okvir za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema) ( 23 ); in (ii) je ustanovljena v državi članici euroobmočja, v kateri je ustanovljena druga NCB.
4. Za namene tega člena „kratkoročni dolžniški instrumenti“ pomenijo dolžniške instrumente, katerih zapadlost je ob izdaji in kadar koli pozneje največ 365 dni.
Člen 6
Sprejem nekaterih bančnih obveznic, za katere jamči država
1. NCB ni zavezana k temu, da kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema sprejme primerne nekrite bančne obveznice:
(a) ki ne dosegajo Eurosistemovih zahtev glede visokih bonitetnih standardov;
(b) ki jih je izdala nasprotna stranka, ki jih uporablja, ali ki so jih izdale osebe, s katerimi je ta nasprotna stranka v tesni povezavi, in
(c) za katere v celoti jamči država članica:
(i) katere bonitetna ocena ne dosega Eurosistemovih zahtev glede visokih bonitetnih standardov za izdajatelje in garante pri tržnem finančnem premoženju, kakor so določene v oddelkih 6.3.1 in 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, in
(ii) ki po oceni Sveta ECB spoštuje program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada.
2. NCB obvestijo Svet ECB vsakič, ko se odločijo, da ne bodo sprejele kot zavarovanje vrednostnih papirjev, opisanih v odstavku 1.
3. Nasprotne stranke ne smejo predložiti kot zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema nekritih bančnih obveznic, ki so jih izdale bodisi same bodisi osebe, s katerimi so v tesni povezavi, in za katere jamči oseba javnega sektorja iz Evropskega gospodarskega prostora, ki ima pravico do odmerjanja davkov, preko ravni nominalne vrednosti teh obveznic, ki so bile že predložene kot zavarovanje, na dan 3. julija 2012.
4. V izjemnih primerih lahko svet ECB za obdobje največ treh let odloči o začasnem odstopanju od zahteve iz odstavka 3. Prošnji za odstopanje mora biti priložen načrt financiranja, v katerem nasprotna stranka, ki prosi za odstopanje, prikaže, na kakšen način bo najpozneje v treh letih po odobritvi odstopanja prenehala uporabljati lastne nekrite bančne obveznice, za katere jamči država. Vsa odstopanja, ki so bila od 3. julija 2012 že odobrena, ostanejo v veljavi do takrat, ko se pregledajo.
Člen 7
Sprejem nekaterega finančnega premoženja, denominiranega v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, kot primerno zavarovanje
1. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v oddelku 6.2.1 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, predstavljajo, če so denominirani v funtih šterlingih, jenih ali ameriških dolarjih, primerno zavarovanje za operacije denarne politike Eurosistema pod naslednjimi pogoji: (a) izdani morajo biti v euroobmočju, kjer se morajo tudi nahajati oziroma poravnavati; (b) izdajatelj mora biti ustanovljen v Evropskem gospodarskem prostoru; in (c) izpolnjevati morajo vsa ostala merila primernosti v oddelku 6.2.1 Priloge I iz Smernice ECB/2011/14.
2. Eurosistem uporablja za take tržne dolžniške instrumente naslednje zmanjšanje vrednosti: (a) zmanjšanje za 16 % za finančno premoženje, denominirano v funtih šterlingih ali ameriških dolarjih; in (b) zmanjšanje za 26 % za finančno premoženje, denominirano v jenih.
3. Tržni dolžniški instrumenti, opisani v odstavku 1, s kuponi, ki so vezani na eno samo obrestno mero na denarnem trgu v valuti, v kateri so denominirani, ali na indeks inflacije za zadevno državo, pri katerih izplačilo oziroma natekanje ni vezano na vnaprej določen razpon referenčnega indeksa (ki ne vsebujejo strukture discrete range) ali katerih višina ni že vnaprej omejena (ki ne vsebujejo struktur range accrual ali ratchet) ali ki ne vsebujejo podobnih kompleksnih struktur, prav tako predstavljajo primerno zavarovanje za namene operacij denarne politike Eurosistema.
4. ECB lahko po odobritvi Sveta ECB na svoji spletni strani na naslovu www.ecb.europa.eu objavi seznam drugih referenčnih obrestnih mer v tuji valuti, ki se sprejmejo poleg tistih iz odstavka 3.
5. Za tržno finančno premoženje, denominirano v tuji valuti, se uporabljajo samo členi 1, 3, 6, 7 in 9 te smernice.
Člen 8
Neuporaba zahtev glede pragov kreditne kvalitete za nekatere tržne instrumente
1. Minimalne zahteve Eurosistema glede pragov kreditne kvalitete, določene v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema za tržno finančno premoženje v oddelku 6.3.2 Priloge I k Smernici ECB/2011/14, se ne uporabljajo, v skladu z odstavkom 2.
2. Eurosistemov prag kreditne kvalitete se ne uporablja za tržne dolžniške instrumente, ki so jih izdale ali zanje v celoti jamčijo institucionalne enote centralnih ravni držav članic euroobmočja, kjer poteka program Evropske unije/Mednarodnega denarnega sklada, razen če Svet ECB odloči, da zadevna država članica ne spoštuje pogojev finančne podpore in/ali makroekonomskega programa.
3. Za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči institucionalna enota centralne ravni Helenske republike ali Republike Ciper, se uporabljajo posebni odbitki, določeni v Prilogi I oziroma Prilogi II k tej smernici.
Člen 9
Začetek učinkovanja, izvedba in uporaba
1. Ta smernica začne učinkovati 9. julija 2014.
2. NCB sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členom 1(3), členom 3(2), (3), (5) in (6), členom 3(7)(g), členom 4(3)(c) in členom 8(3) ter to smernico uporabljajo od 20. avgusta 2014. ECB sporočijo besedila in sredstva, ki se nanašajo na ukrepe v zvezi s členom 1(3), členom 3(2), (3), (5) in (6), členom 3(7)(g), členom 4(3)(c) in členom 8(3), najpozneje do 6. avgusta 2014, ter tista, ki se nanašajo na katere koli ukrepe v zvezi s členom 5, v skladu s postopki, ki jih določi Svet ECB.
3. Člen 6 se uporablja do 28. februarja 2015.
Člen 10
Sprememba Smernice ECB/2007/9
V delu 5 Priloge III se odstavek, ki sledi tabeli 2, nadomesti z naslednjim:
„Izračun pavšalne olajšave za kontrolne namene (R6):
Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kakor je opredeljeno v oddelku 1 dela 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) ( 24 ) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.
Obvezne (ali „zahtevane“) rezerve se izračunajo, kot sledi:
Obvezne (ali „zahtevane“) rezerve = osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava
Stopnja obveznih rezerv se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).
Člen 11
Razveljavitev
1. Smernica ECB/2013/4 se razveljavi z učinkom od 20. avgusta 2014.
2. Sklicevanja na Smernico ECB/2013/4 se razlagajo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.
Člen 12
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
PRILOGA I
Seznam odbitkov, ki se uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika
Grške državne obveznice |
Preostala zapadlost (leta) |
Instrumenti s fiksnim in variabilnim kuponom |
Brezkuponski instrumenti |
0–1 |
6,5 |
6,5 |
|
1–3 |
11,0 |
12,0 |
|
3–5 |
16,5 |
18,0 |
|
5–7 |
23,0 |
26,0 |
|
7–10 |
34,0 |
39,5 |
|
> 10 |
40,0 |
52,5 |
|
Bančne obveznice, za katere jamči država, in obveznice nefinančnih družb, za katere jamči država |
Preostala zapadlost (leta) |
Instrumenti s fiksnim in variabilnim kuponom |
Brezkuponski instrumenti |
0–1 |
13,5 |
14,0 |
|
1–3 |
19,0 |
20,0 |
|
3–5 |
24,5 |
26,5 |
|
5–7 |
31,5 |
35,0 |
|
7–10 |
43,5 |
49,5 |
|
> 10 |
50,0 |
62,0 |
PRILOGA II
Seznam odbitkov, ki se uporabljajo za tržne dolžniške instrumente, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper
Državne obveznice |
Ročnostni razred |
Odbitki pri obveznicah s fiksnimi in variabilnimi kuponi |
Odbitki pri brezkuponskih obveznicah |
0–1 |
14,5 |
14,5 |
|
1–3 |
27,5 |
29,5 |
|
3–5 |
37,5 |
40,0 |
|
5–7 |
41,0 |
45,0 |
|
7–10 |
47,5 |
52,5 |
|
> 10 |
57,0 |
71,0 |
|
Bančne obveznice, za katere jamči država, in obveznice nefinančnih družb, za katere jamči država |
Ročnostni razred |
Odbitki pri obveznicah s fiksnimi in variabilnimi kuponi |
Odbitki pri brezkuponskih obveznicah |
0–1 |
23,0 |
23,0 |
|
1–3 |
37,0 |
39,0 |
|
3–5 |
47,5 |
50,5 |
|
5–7 |
51,5 |
55,5 |
|
7–10 |
58,0 |
63,0 |
|
> 10 |
68,0 |
81,5 |
PRILOGA III
RAZVELJAVLJENA SMERNICA IN NJENE SPREMEMBE
Smernica ECB/2013/4 (UL L 95, 5.4.2013, str. 23).
Smernica ECB/2014/12 (UL L 166, 5.6.2014, str. 42).
PRILOGA IV
KORELACIJSKA TABELA
Smernica ECB/2013/4 |
Ta smernica |
Člena 1 in 2 |
Člena 1 in 2 |
Člen 3(4) in (5) |
Člen 3(4) in (5) |
Člen 3(6) |
Člen 3(7) |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 3(6)(1) |
Člen 3(7)(a) |
Člen 3(6)(2) |
Člen 3(7)(b) |
Člen 3(6)(3) |
Člen 3(7)(c) |
Člen 3(6)(4) |
Člen 3(7)(d) |
Člen 3(6)(5) |
Člen 3(7)(e) |
Člen 3(6)(6) |
Člen 3(7)(f) |
— |
Člen 5 |
Člen 5 |
Člen 6 |
Člen 6 |
Člen 7 |
Člen 7 |
Člen 8 |
Člen 8 |
Člen 9 |
Člen 9 |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
Člen 11 |
Člen 12 |
Smernica ECB/2014/12 |
Ta smernica |
Člen 1(1) |
Člen 1(3) |
Člen 1(2) |
Člen 3(1) |
Sklep ECB/2013/22 |
Ta smernica |
Člen 1(1) |
Člen 1(3) |
Člen 1(2) |
Člen 8(3) |
Priloga |
Priloga II |
Sklep ECB/2013/36 |
Ta smernica |
Člen 2(1)(a) |
Člen 3(2) |
Člen 2(1)(b) |
Člen 3(3) |
Člen 2(2) |
Člen 3(5) |
Člen 3(2) |
Člen 3(7)(g) |
Člen 3(3) |
Člen 3(6) |
Člen 4(c) |
Člen 4(3)(c) |
( 1 ) Smernica ECB/2013/4 z dne 20. marca 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 95, 5.4.2013, str. 23).
( 2 ) Smernica ECB/2011/14 z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (UL L 331, 14.12.2011, str. 1).
( 3 ) Sklep ECB/2011/25 z dne 14. decembra 2011 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 341, 22.12.2011, str. 65).
( 4 ) Smernica ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (UL L 341, 27.12.2007, str. 1).
( 5 ) Uredba (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (UL L 250, 2.10.2003, str. 10).
( 6 ) Uredba (EU) št. 1358/2011 Evropske centralne banke z dne 14. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1745/2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (ECB/2011/26) (UL L 338, 21.12.2011, str. 51).
( 7 ) Sklep ECB/2012/4 z dne 21. marca 2012 o spremembi Sklepa ECB/2011/25 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 91, 29.3.2012, str. 27).
( 8 ) Sklep ECB/2012/12 z dne 3. julija 2012 o spremembi Sklepa ECB/2011/25 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 186, 14.7.2012, str. 38).
( 9 ) Smernica ECB/2012/18 z dne 2. avgusta 2012 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 218, 15.8.2012, str. 20).
( 10 ) Smernica ECB/2012/23 z dne 10. oktobra 2012 o spremembah Smernice ECB/2012/18 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 284, 17.10.2012, str. 14).
( 11 ) Smernica ECB/2013/2 z dne 23. januarja 2013 o spremembi Smernice ECB/2012/18 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 34, 5.2.2013, str. 18).
( 12 ) Sklep ECB/2012/34 z dne 19. decembra 2012 o začasnih spremembah pravil v zvezi s primernostjo zavarovanja, denominiranega v tuji valuti (UL L 14, 18.1.2013, str. 22).
( 13 ) Sklep ECB/2011/4 z dne 31. marca 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči irska država (UL L 94, 8.4.2011, str. 33).
( 14 ) Sklep ECB/2011/10 z dne 7. julija 2011 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih izdaja ali zanje jamči portugalska država (UL L 182, 12.7.2011, str. 31).
( 15 ) Sklep ECB/2012/32 z dne 19. decembra 2012 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Helenska republika (UL L 359, 29.12.2012, str. 74).
( 16 ) Sklep ECB/2013/22 z dne 5. julija 2013 o začasnih ukrepih glede primernosti tržnih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala ali zanje v celoti jamči Republika Ciper (UL L 195, 18.7.2013, str. 27).
( 17 ) Smernica ECB/2014/12 z dne 12. marca 2014 o spremembi Smernice ECB/2013/4 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 166, 5.6.2014, str. 42).
( 18 ) Sklep ECB/2013/36 z dne 26. septembra 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja (UL L 301, 12.11.2013, str. 13).
( 19 ) „Trojni B“ je bonitetna ocena najmanj „Baa3“, ki jo dodeli Moody's, „BBB-“, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ali „BBBL“, ki jo dodeli DBRS.
( 20 ) „Enojni A“ je bonitetna ocena najmanj „A3“, ki jo dodeli Moody's, „A-“, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ali „AL“, ki jo dodeli DBRS.
( 21 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 22 ) Nefinančne družbe so opredeljene, kakor je določeno v vropskem sistemu računov 1995 (ESR 95).
( 23 ) Dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
( 24 ) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“