2014L0024 — SL — 01.01.2016 — 001.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

DIREKTIVA 2014/24/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES

(Besedilo velja za EGP)

NASLOV I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitve pojmov

Oddelek 1

Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo javni naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti iz člena 4.

2.  Javno naročanje v smislu te direktive pomeni pridobitev gradenj, blaga ali storitev s pogodbo o izvedbi javnega naročila s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo, ne glede na to, ali so gradnje, blago ali storitve predvidene za javni namen.

3.  Pri uporabi te direktive se upošteva člen 346 PDEU.

4.  Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da v skladu s pravom Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako bi morale biti te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državni pomoči ter katere posebne obveznosti bi zanje morale veljati. Ta direktiva prav tako ne vpliva na odločitev javnih organov o tem, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26).

5.  Ta direktiva ne vpliva na to, kako države članice organizirajo svoje sisteme socialne varnosti.

6.  Sporazumi, sklepi ali drugi pravni instrumenti, ki urejajo prenos pooblastil in pristojnosti za izvajanje javnih nalog med javnimi naročniki ali skupinami javnih naročnikov in ne določajo odplačnosti izvedbe javnega naročila, se štejejo za zadevo notranje organizacije zadevne države članice in se zanje kot take ta direktiva ne uporablja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.  V tem členu „regionalni organi“ vključujejo organe, primeroma navedene pod NUTS 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ), medtem ko „lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjše upravne organe iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

Člen 3

Mešana javna naročila

1.  Odstavek 2 se uporablja za mešana javna naročila, katerih predmet so različne vrste naročil, ki so vsa zajeta v tej direktivi.

Odstavki 3 do 5 se uporabljajo za mešana javna naročila, katerih predmet je naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in naročilo, ki je zajeto v drugih pravnih ureditvah.

2.  Naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in delno druge storitve, ali pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je najvišja.

3.  Kadar so različni deli zadevnega naročila objektivno ločljivi, se uporablja odstavek 4. Kadar so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, pa se uporablja odstavek 6.

Če del zadevnega naročila ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, se uporablja člen 16 te direktive.

4.  Pri naročilih, katerih predmet so nabave, ki so zajete v tej direktivi, in nabave, ki v njej niso zajete, se lahko javni naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena naročila ali da oddajo enotno naročilo. Če se javni naročniki odločijo za oddajo ločenih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena naročila, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila, se ta direktiva, razen če je v členu 16 določeno drugače, uporablja za mešano javno naročilo, ki iz tega sledi, ne glede na vrednost delov, za katere bi sicer veljale različne pravne ureditve, in ne glede na to, katera pravna ureditev bi sicer veljala za te dele.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente javnih naročil blaga, gradenj in storitev ter koncesij, se mešano javno naročilo odda v skladu s to direktivo, pod pogojem, da je ocenjena vrednost tistega dela, ki je sestavni del naročila, zajetega v tej direktivi, izračunana v skladu s členom 5, enaka ali višja od zadevnih mejnih vrednosti iz člena 4.

5.  Pri naročilih, katerih predmet je tako naročilo, zajeto v tej direktivi, kot tudi naročilo za izvajanje dejavnosti, za katero velja Direktiva 2014/25/EU, se veljavna pravila ne glede na odstavek 4 tega člena določijo v skladu s členoma 5 in 6 Direktive 2014/25/EU.

6.  Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se veljavna pravna ureditev določi na podlagi glavnega predmeta navedenega naročila.

Oddelek 2

Mejne vrednosti

Člen 4

Višine mejnih vrednosti

Ta direktiva se uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:

Člen 5

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

1.  Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni javni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Če javni naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

2.  Če ima javni naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost posameznih organizacijskih enot.

Ne glede na prvi pododstavek se vrednosti v primeru, ko je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije javnih naročil, lahko določijo na ravni zadevne enote.

3.  Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Naročila se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi.

4.  Ta ocenjena vrednost je veljavna, ko je poslan javni razpis, oziroma če javni razpis ni predviden, ko javni naročnik začne postopek javnega naročanja, na primer, kjer je primerno, z navezovanjem stikov z gospodarskimi subjekti v zvezi z javnim naročilom.

5.  Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh javnih naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema.

6.  Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.

7.  Pri izračunu ocenjene vrednosti javnih naročil gradenj se upoštevajo stroški gradnje ter skupna ocenjena vrednost blaga in storitev, ki jih javni naročnik da na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje.

8.  Če se lahko zaradi predlagane izvedbe storitev oddajo javna naročila v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

9.  Če se lahko zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga oddajo javna naročila v ločenih sklopih, se pri uporabi točk (b) in (c) člena 4 upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 4 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

10.  Ne glede na odstavka 8 in 9 lahko javni naročniki oddajo javna naročila za posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000  EUR za blago ali storitve oziroma nižja od enega milijona EUR za gradnje. Vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe te direktive, ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana gradnja, predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.

11.  Pri javnih naročilih blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali se bodo predvidoma podaljšala v določenem obdobju, se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi:

12.  Pri javnih naročilih blaga v zvezi s finančnim zakupom, najemom, zakupom ali nakupom blaga s pridržanim lastništvom se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

13.  Pri javnih naročilih storitev se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

14.  Pri javnih naročilih storitev, pri katerih skupna cena ni navedena, se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

Člen 6

Revizija mejnih vrednosti in seznama organov na centralni ravni države

1.  Komisija od 30. junija 2013 vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GPA), ter jih po potrebi revidira v skladu s tem členom.

Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA zneske teh mejnih vrednosti izračuna na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja. Zneski tako revidiranih mejnih vrednosti se po potrebi zaokrožijo navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.

2.  Komisija pri reviziji v skladu z odstavkom 1 tega člena poleg tega revidira:

3.  Komisija od 1. januarja 2014 vsaki dve leti v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, določi zneske mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4, revidiranih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Komisija hkrati v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, določi znesek mejne vrednosti iz točke (d) člena 4.

V skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA določitev takih zneskov temelji na povprečnih dnevnih vrednostih zadevnih valut v skladu z veljavno mejno vrednostjo, izraženo v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja.

4.  Komisija objavi revidirane mejne vrednosti iz odstavka 1, njihovo protivrednost v nacionalnih valutah iz prvega pododstavka odstavka 3 in znesek, določen v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3, v Uradnem listu Evropske unije v začetku novembra po njihovi reviziji.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da prilagodi metodologijo iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena kakršni koli spremembi metodologije iz Sporazuma GPA za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter za določitev protivrednosti v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 87 za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 v skladu z odstavkom 1 tega člena ter za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 13 v skladu z odstavkom 2 tega člena.

6.  Če je treba revidirati mejne vrednosti iz točk (a), (b) in (c) člena 4 ter mejne vrednosti iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 13, zaradi časovnih omejitev pa ni mogoče uporabiti postopka iz člena 87, se v nujnih primerih za delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5 tega člena, uporabi postopek iz člena 88.

7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni Prilogo I z namenom posodobitve seznama javnih naročnikov na podlagi obvestil držav članic, če se izkaže, da so take spremembe potrebne za pravilno identifikacijo javnih naročnikov.

Oddelek 3

Izključitve

Člen 7

Naročila v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih v skladu z Direktivo 2014/25/EU oddajo oziroma organizirajo javni naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 8 do 14 navedene direktive, in se oddajo zaradi izvajanja navedenih dejavnosti, za javna naročila, ki so izključena iz področja uporabe navedene direktive v skladu z njenimi členi 18, 23 in 34, ali – če jih odda javni naročnik, ki opravlja poštne storitve v smislu točke (b) člena 13(2) navedene direktive – za javna naročila, ki se oddajo za opravljanje naslednjih dejavnosti:

Člen 8

Posebne izključitve na področju elektronskih komunikacij

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, katerih glavni cilj je omogočiti javnim naročnikom zagotavljanje ali uporabo javnih komunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več elektronskih komunikacijskih storitev javnosti.

V tem členu „javno komunikacijsko omrežje“ in „elektronska komunikacijska storitev“ pomenita isto kot v Direktivi 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ).

Člen 9

Javna naročila, ki se oddajo, in projektni natečaji, ki se organizirajo, v skladu z mednarodnimi pravili

1.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora javni naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

Države članice o vseh pravnih instrumentih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka obvestijo Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 89.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih odda ali organizira javni naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih javnega naročanja.

3.  Člen 17 se uporablja za naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili. Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za ta naročila in projektne natečaje.

Člen 10

Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

Člen 11

Javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, ki jih javni naročnik odda drugemu javnemu naročniku ali združenju javnih naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo imajo v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU.

Člen 12

Javna naročila med osebami v javnem sektorju

1.  Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Šteje se, da javni naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je javni naročnik, odda javno naročilo javnemu naročniku, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, neposredni zasebni kapital ni udeležen, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se – v skladu s Pogodbama – zahteva z določbami nacionalne zakonodaje in ki ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

3.  Javni naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava v smislu odstavka 1, lahko tej pravni osebi vseeno odda javno naročilo, ne da bi za to pravno osebo uporabljal to direktivo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Za namene točke (a) prvega pododstavka se šteje, da javni naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

4.  Pogodba o izvedbi javnega naročila, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

5.  Pri določanju odstotka dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, točke (b) prvega pododstavka odstavka 3 in točke (c) odstavka 4 se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe ali naročnika v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo javnega naročila.

Če zaradi datuma, na katerega je bila zadevna pravna oseba ali javni naročnik ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti, ali zaradi reorganizacije njenih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev dejavnosti verodostojna.

Oddelek 4

Posebni primeri

Pododdelek 1

Subvencionirana javna naročila ter raziskovalne in razvojne storitve

Člen 13

Javna naročila, ki jih subvencionirajo javni naročniki

Ta direktiva se uporablja za oddajo naslednjih javnih naročil:

Javni naročniki, ki zagotavljajo subvencije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, zagotovijo skladnost s to direktivo, če sami ne oddajo subvencioniranih naročil ali če tako naročilo oddajo za druge subjekte in v njihovem imenu.

Člen 14

Raziskovalne in razvojne storitve

Ta direktiva se za javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev, ki jih zajemajo kode CPV 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, uporablja samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

Pododdelek 2

Javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 15

Obramba in varnost

1.  Ta direktiva se uporablja za oddajo javnih naročil in za projektne natečaje na področjih obrambe in varnosti, razen za:

2.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1, če bistvenih varnostnih interesov države članice ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih dajo na voljo javni naročniki v postopku javnega naročanja, kakor je določeno v tej direktivi.

Poleg tega in v skladu s točko (a) člena 346(1) PDEU se ta direktiva ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, če bi morala država članica zaradi uporabe te direktive sporočati informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

3.  Če sta oddaja in izvajanje javnega naročila ali projektnega natečaja označena kot zaupna ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, se ta direktiva ne uporablja, če država članica ugotovi, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, kot so tisti iz prvega pododstavka odstavka 2.

Člen 16

Mešana javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike

1.  Ta člen se uporablja v primeru mešanih javnih naročil, katerih predmet je javno naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in javno naročilo, ki je zajeto v členu 346 PDEU ali Direktivi 2009/81/ES.

2.  Če so različni deli zadevnega javnega naročila objektivno ločljivi, se lahko javni naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena naročila ali da oddajo enotno naročilo.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo ločenih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za taka ločena naročila, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se javni naročniki odločijo za oddajo enotnega naročila, se odločitev o veljavni pravni ureditvi sprejme na podlagi naslednjih pogojev:

Odločitev o oddaji enotnega naročila pa ne sme biti sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES.

3.  Točka (a) tretjega pododstavka odstavka 2 se uporablja za mešana javna naročila, za katera bi se sicer lahko uporabljali točki (a) in (b) navedenega pododstavka.

4.  Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se naročilo lahko odda brez uporabe te direktive, če zajema elemente, za katere se uporablja člen 346 PDEU; v nasprotnem primeru se lahko odda v skladu z Direktivo 2009/81/ES.

Člen 17

Javna naročila in projektni natečaji, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

1.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih mora javni naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

O vseh sporazumih ali dogovorih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 89.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih odda javni naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira. Pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o uporabi postopkov javnega naročanja.

POGLAVJE II

Splošna pravila

Člen 18

Načela javnega naročanja

1.  Javni naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminatorno ter delujejo transparentno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano z namenom, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. Konkurenca se šteje za umetno omejeno, če je javno naročilo zasnovano z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov.

2.  Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi X.

Člen 19

Gospodarski subjekti

1.  Gospodarski subjekti, ki v skladu s pravom države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, ne smejo biti zavrnjeni zgolj zato, ker bi morali biti v skladu s pravom države članice, v kateri se odda javno naročilo, fizična ali pravna oseba.

Vendar se pri javnih naročilih storitev in javnih naročilih gradenj ter javnih naročilih blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena in inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo zadevnega naročila.

2.  V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Javni naročniki pa od njih ne smejo zahtevati, da imajo, če želijo predložiti ponudbo ali prijavo za sodelovanje, določeno pravno obliko.

Javni naročniki lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po potrebi pojasnijo zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov, če je to upravičeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Države članice lahko določijo način, na katerega skupine gospodarskih subjektov izpolnijo te zahteve.

Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence, morajo biti upravičeni iz objektivnih razlogov in sorazmerni.

3.  Ne glede na odstavek 2 pa lahko javni naročniki od skupin gospodarskih subjektov zahtevajo, da po tem, ko jim je javno naročilo oddano, prevzamejo določeno pravno obliko, če je takšna sprememba nujna za zadovoljivo izvedbo naročila.

Člen 20

Pridržana javna naročila

1.  Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za invalidska podjetja in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, ali določijo, da se taka javna naročila izvedejo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja, če je vsaj 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

2.  V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

Člen 21

Zaupnost

1.  Brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestil o oddanih javnih naročilih ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov iz členov 50 in 55 javni naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne, vključno, vendar ne omejeno na, tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupne vidike ponudb, če v tej direktivi ali nacionalnem pravu, ki velja za javni naročnik, zlasti pa pravu v zvezi z dostopom do informacij, ni določeno drugače.

2.  Javni naročniki lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih javni naročniki dajo na voljo med postopkom javnega naročanja.

Člen 22

Pravila za sporočanje

1.  Države članice zagotovijo, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi te direktive, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki IKT v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Ne glede na prvi pododstavek javni naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb v naslednjih primerih:

Za sporočanje, pri katerem se v skladu z drugim pododstavkom ne uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, se uporabi pošta ali druga primerna kurirska služba ali kombinacija pošte ali druge primerne kurirske službe ter elektronskih sredstev.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka javni naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogočijo alternativni načini dostopa v smislu odstavka 5.

Javni naročniki, ki v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka zahtevajo, da se za oddajo ponudb uporabijo neelektronska komunikacijska sredstva, morajo v posameznem poročilu iz člena 84 navesti razloge za to zahtevo. Javni naročniki, kjer je to možno, v posameznem poročilu navedejo razloge, zaradi katerih je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna za izvajanje četrtega pododstavka tega odstavka.

2.  Ne glede na odstavek 1 se za sporočanje, ki ne zadeva bistvenih elementov postopka javnega naročanja, lahko uporablja ustna komunikacija, če je vsebina ustne komunikacije zadostno dokumentirana. Za ta namen bistveni elementi postopka javnega naročanja vključujejo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prijave za sodelovanje, potrditev interesa in ponudbe. Zlasti ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko bistveno vplivala na vsebino in oceno ponudb, se dokumentira v zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov sporočil.

3.  Javni naročniki pri vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4.  Države članice lahko zahtevajo, da se za javna naročila gradenj in projektne natečaje uporabljajo točno določena elektronska orodja, na primer elektronska modelna orodja ali podobna orodja. Dokler takšna orodja niso splošno dostopna v smislu drugega stavka prvega pododstavka odstavka 1, javni naročniki zagotovijo alternativne načine dostopa, kot je določeno v odstavku 5.

5.  Javni naročniki lahko po potrebi zahtevajo uporabo orodij in naprav, ki niso splošno dostopni, če sami ponudijo alternativni način dostopa.

Šteje se, da javni naročniki zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če:

6.  Poleg zahtev iz Priloge IV se za orodja in naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter orodja in naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje uporabljajo naslednja pravila:

Glede dokumentov, ki se uporabljajo v postopku javnega naročanja in jih podpiše pristojni organ države članice ali drug izdajatelj, lahko pristojni organ ali drug izdajatelj določi zahtevano obliko naprednega podpisa v skladu z zahtevami iz člena 1(2) Sklepa 2011/130/EU. Uvedejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo te oblike, in sicer tako, da v zadevni dokument vključijo informacije, potrebne za obdelavo podpisa. Taki dokumenti v elektronskem podpisu ali elektronskem nosilcu dokumentov vsebujejo informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, ki omogočajo potrditev prejetega elektronskega podpisa prek spleta, brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem.

7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge IV zaradi upoštevanja tehničnega razvoja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni seznam iz točk (a) do (d) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če so zaradi tehnološkega razvoja nadaljnja odstopanja od uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev postala neprimerna ali če so zaradi tehnološkega razvoja izjemoma potrebne nove izjeme.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih formatov ter postopkovnih in sporočilnih standardov, zlasti v čezmejnem kontekstu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za določitev obvezne uporabe posebnih tehničnih standardov, zlasti v zvezi z elektronsko oddajo ponudb, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti, vendar šele po tem, ko so tehnični standardi temeljito testirani in je njihova uporabnost dokazana v praksi. Komisija pred uvedbo obvezne uporabe kakršnega koli tehničnega standarda tudi pazljivo preuči s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev obstoječih rešitev v elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo.

Člen 23

Nomenklature

1.  Pri oddaji javnih naročil se vsa nomenklatura navaja z uporabo „enotnega besednjaka javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da prilagodi kode CPV iz te direktive, če je treba spremembe nomenklature CPV upoštevati v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 24

Nasprotja interesov

Države članice zagotovijo, da javni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.

Nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

NASLOV II

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Postopki

Člen 25

Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi

Javni naročniki zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov iz držav podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije, kadar jih zajemajo priloge 1, 2, 4 in 5 ter splošne pripombe k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA ter drugi mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Unijo.

Člen 26

Izbira postopkov

1.  Javni naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljajo nacionalne postopke, usklajene s to direktivo, če je bil, brez poseganja v člen 32, objavljen javni razpis v skladu s to direktivo.

2.  Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo odprte ali omejene postopke, kot je določeno v tej direktivi.

3.  Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo partnerstva za inovacije, kot je določeno v tej direktivi.

4.  Države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo konkurenčni postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog v naslednjih primerih:

5.  Javni razpis se izvede z obvestilom o javnem naročilu v skladu s členom 49.

Če se javno naročilo odda z omejenim postopkom ali konkurenčnim postopkom s pogajanji, lahko države članice ne glede na prvi pododstavek tega odstavka določijo, da lahko javni naročniki na podcentralni ravni ali določene kategorije teh javnih naročnikov izvedejo javni razpis s predhodnim informativnim obvestilom v skladu s členom 48(2).

Če se javni razpis izvede s predhodnim informativnim obvestilom v skladu s členom 48(2), se gospodarski subjekti, ki so po objavi predhodnega informativnega obvestila izrazili interes, povabijo, da svoj interes pisno potrdijo, s „povabilom k potrditvi interesa“ v skladu s členom 54.

6.  V posebnih primerih in okoliščinah, izrecno omenjenih v členu 32, lahko države članice določijo, da lahko javni naročniki uporabijo postopek s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa. Države članice dovolijo uporabo tega postopka samo v primerih iz člena 32.

Člen 27

Odprti postopek

1.  V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt odda ponudbo na podlagi javnega razpisa.

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

2.  Če so javni naročniki objavili predhodno informativno obvestilo, ki ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena skrajša na 15 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

3.  Če v nujnem primeru, ki ga javni naročnik ustrezno utemelji, zaradi neizvedljivosti ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, lahko javni naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

4.  Javni naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če se strinja, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim pododstavkom člena 22(1) ter členom 22(5) in (6).

Člen 28

Omejeni postopek

1.  Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na podlagi javnega razpisa, ki vsebuje informacije iz dela B oziroma dela C Priloge V, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa.

2.  Ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik k temu povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

Minimalni rok za prejem ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.

3.  Če javni naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo, ki ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena skrajša na 10 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

4.  Države članice lahko določijo, da lahko vsi javni naročniki na podcentralni ravni ali določene kategorije teh javnih naročnikov določijo rok za prejem ponudb na podlagi medsebojnega dogovora med javnim naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi izbrani kandidati na voljo enako časa za pripravo in oddajo ponudb. Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudb.

5.  Rok za prejem ponudb iz odstavka 2 tega člena se lahko skrajša za pet dni, če se javni naročnik strinja, da se ponudbe lahko oddajo z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 22(1), (5) in (6).

6.  Če v nujnih primerih, ki jih javni naročniki ustrezno utemeljijo, zaradi neizvedljivosti ni mogoče upoštevati rokov iz tega člena, javni naročniki lahko določijo:

Člen 29

Konkurenčni postopek s pogajanji

1.  Za sodelovanje v konkurenčnih postopkih s pogajanji se lahko na podlagi javnega razpisa, ki vsebuje informacije iz dela B in dela C Priloge V, prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredelijo vsebino javnega naročila z opisom svojih potreb in zahtevanih značilnosti blaga, gradenj ali storitev, ki se bodo zagotavljale, ter določijo merila za oddajo javnega naročila. Navedejo tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe.

Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg javnega naročila ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, če se uporabi predhodno informativno obvestilo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, povabilo k potrditvi interesa. Minimalni rok za sprejemanje prvih pisnih ponudb je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo. Uporablja se člen 28(3) do (6).

2.  Samo gospodarski subjekti, ki jih povabi javni naročnik na podlagi ocene predloženih informacij, lahko oddajo prvo pisno ponudbo, ki je podlaga za nadaljnja pogajanja. Naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

3.  Če ni v odstavku 4 drugače določeno, se javni naročniki pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen končnih ponudb v smislu odstavka 7, za izboljšanje njihove vsebine.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

4.  Javni naročniki lahko oddajo javna naročila na podlagi prvih ponudb brez pogajanj, če so v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedli, da si pridržujejo to možnost.

5.  Javni naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 6, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Javni naročniki zagotovijo, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremenijo ali ponovno predložijo ponudbe.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

6.  Konkurenčni postopki s pogajanji se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Javni naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali drugem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

7.  Če namerava javni naročnik zaključiti pogajanja, obvesti preostale ponudnike in določi skupni rok za predložitev morebitnih novih ali spremenjenih ponudb. Preveri, če so končne ponudbe skladne z minimalnimi zahtevami in členom 56(1), jih preuči na podlagi navedenih meril za oddajo javnega naročila in odda javno naročilo v skladu s členi 66 do 69.

Člen 30

Konkurenčni dialog

1.  Za sodelovanje v konkurenčnih dialogih se lahko na podlagi obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67(2).

2.  Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu navedejo svoje potrebe in zahteve, ki jih potem v tem obvestilu in/ali v opisnem dokumentu tudi podrobneje opredelijo. Hkrati v istih dokumentih določijo in podrobneje opredelijo izbrana merila za oddajo javnega naročila ter določijo okvirni časovni razpored.

3.  Javni naročniki z udeleženci, izbranimi v skladu z zadevnimi določbami členov 56 do 66, začnejo dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. V okviru tega dialoga lahko z izbranimi udeleženci razpravljajo o vseh vidikih javnega naročila.

Javni naročniki v okviru dialoga zagotovijo enako obravnavo vseh udeležencev. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata ali ponudnika drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

4.  Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu, zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno fazo dialoga. Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali opisnem dokumentu navedejo, ali bodo uporabili to možnost.

5.  Javni naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

6.  Potem ko javni naročniki objavijo, da je dialog zaključen, o tem obvestijo ostale udeležence in vsakega od njih zaprosijo, naj predloži končno ponudbo na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo javnega naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in optimizirajo. Vendar ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo zajemati sprememb bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, če bi odstopanja od teh vidikov, potreb in zahtev verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatorni učinek.

7.  Javni naročniki preučijo prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta.

Na zahtevo javnega naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je oddal ponudbo, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67, izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev javnega naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe, če to ne spremeni bistvenih vidikov ponudbe ali javnega naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz obvestila o javnem naročilu ali opisnega dokumenta, ter ne pomeni nevarnosti za izkrivljanje konkurence ali diskriminacijo.

8.  Javni naročniki lahko določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.

Člen 31

Partnerstvo za inovacije

1.  Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko na podlagi obvestila o javnem naročilu prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva javni naročnik.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnih proizvodih, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedene informacije so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg zahtevane rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Javni naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je 30 dni od datuma, ko je poslano obvestilo o javnem naročilu. V postopku lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Javni naročniki lahko v skladu s členom 65 omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo v skladu s členom 67.

2.  Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali gradenj ter poznejša nabava zagotovljenega blaga, storitev ali gradenj, pod pogojem, da ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnimi naročniki in udeleženci.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje proizvodnjo blaga, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji, in zagotovi plačilo v ustreznih obrokih.

Javni naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

3.  Če ni v tem členu drugače določeno, se javni naročniki pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen končne ponudbe, za izboljšanje njihove vsebine.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

4.  Javni naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Javni naročniki zagotovijo, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremenijo ali ponovno predložijo ponudbe.

Javni naročniki v skladu s členom 21 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

5.  Pogajanja med postopki partnerstev za inovacije se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Javni naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

6.  Javni naročniki pri izbiri kandidatov uporabljajo zlasti pogoje glede sposobnosti kandidatov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju in uvajanju inovativnih rešitev.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je določil javni naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih javni naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij.

Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli, kakšna ureditev velja za pravice intelektualne lastnine. Javni naročnik v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji v skladu s členom 21 drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

7.  Javni naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovativnih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost blaga, storitev ali gradenj ni nesorazmerna glede na naložbe, ki so potrebne za njihov razvoj.

Člen 32

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave

1.  V posebnih primerih in okoliščinah, določenih v odstavkih 2 do 5, lahko države članice določijo, da smejo javni naročniki oddati javna naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

2.  Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporablja za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev v katerem koli od naslednjih primerov:

3.  Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga:

4.  Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila storitev, če se zadevno javno naročilo oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, odda zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja; v slednjem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi zmagovalci.

5.  Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za nove gradnje ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih gospodarskemu subjektu, ki so mu isti javni naročniki oddali prvotno naročilo, če so navedene gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvotno naročilo oddano po postopku iz člena 26(1). V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo.

Javni naročniki že ob povabilu k predložitvi ponudb za prvi projekt navedejo morebitno uporabo navedenega postopka, pri čemer pri uporabi člena 4 upoštevajo skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev.

Ta postopek se lahko uporablja samo tekom treh let po oddaji prvotnega javnega naročila.

POGLAVJE II

Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje

Člen 33

Okvirni sporazumi

1.  Javni naročniki lahko sklenejo okvirne sporazume, če uporabijo postopke iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več javnimi naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2.  Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega odstavka ter odstavkov 3 in 4.

Navedeni postopki se lahko uporabljajo samo med javnimi naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v javnem razpisu ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma.

Z naročili, oddanimi na podlagi okvirnega sporazuma, se nikakor ne smejo bistveno spremeniti pogoji iz navedenega okvirnega sporazuma, zlasti ne v primeru iz odstavka 3.

3.  Če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, se naročila na podlagi navedenega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

Pri oddaji navedenih naročil se javni naročniki lahko pisno posvetujejo z gospodarskim subjektom, podpisnikom okvirnega sporazuma, in zahtevajo, da po potrebi dopolni svojo ponudbo.

4.  Okvirni sporazum, ki se sklene z več kot enim gospodarskim subjektom, se izvaja na enega od naslednjih načinov:

5.  Odpiranje konkurence iz točk (b) in (c) odstavka 4 temelji na enakih pogojih, kot se uporabijo za sklenitev okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je ustrezno, drugih pogojih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:

Člen 34

Dinamični nabavni sistemi

1.  Javni naročniki lahko za običajne nabave, katerih značilnosti, kot so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem deluje kot popolnoma elektronski postopek in je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Lahko se razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru ustrezne kategorije. Take značilnosti lahko vključujejo navedbo največjega dovoljenega obsega naknadnih posameznih naročil ali geografskega območja, na katerem se bodo izvajala nadaljnja posamezna javna naročila.

2.  Javni naročniki pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema upoštevajo pravila omejenega postopka. Vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, dobijo dostop do sistema, število kandidatov, ki dobijo dostop do sistema, pa ne sme biti omejeno v skladu s členom 65. Če javni naročniki v skladu z odstavkom 1 tega člena sistem razdelijo na kategorije blaga, gradenj ali storitev, za vsako kategorijo podrobno določijo veljavne pogoje za sodelovanje.

Ne glede na člen 28 se uporabljajo naslednji roki:

3.  Vse sporočanje v okviru dinamičnega nabavnega sistema poteka izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 22(1), (3), (5) in (6).

4.  Za namene oddaje javnih naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema javni naročniki:

5.  Javni naročniki vsem gospodarskim subjektom v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema omogočajo, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu pod pogoji iz odstavka 2. Javni naročniki končne ocene takih prijav oblikujejo v skladu s pogoji za sodelovanje v 10 delovnih dneh po njihovem prejemu. Ta rok se v posameznih upravičenih primerih lahko podaljša na 15 delovnih dni, zlasti zaradi potrebe po preučitvi dodatne dokumentacije ali siceršnjem preverjanju, ali so pogoji za sodelovanje izpolnjeni.

Ne glede na prvi pododstavek lahko javni naročniki, dokler povabilo k predložitvi ponudb za prvo posamezno javno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema še ni bilo poslano, podaljšajo preučitveno obdobje, če v tem času ni objavljeno nobeno povabilo k predložitvi ponudb. Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo, za koliko nameravajo podaljšati to obdobje.

Javni naročniki čim prej obvestijo zadevni gospodarski subjekt, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.

6.  Javni naročniki v skladu s členom 54 povabijo vse udeležence, ki dobijo dostop, naj predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen na kategorije gradenj, proizvodov ali storitev, javni naročniki vse udeležence, ki dobijo dostop do kategorije, ki ustreza določenemu zadevnemu naročilu, povabijo, da predložijo ponudbo.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema ali, če se predhodno informativno obvestilo uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu k potrditvi interesa. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k predložitvi ponudb.

7.  Javni naročniki lahko kadar koli v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema od udeležencev, ki so dobili dostop do njega, zahtevajo, da predložijo prenovljeno in posodobljeno lastno izjavo iz člena 59(1), in sicer v petih dneh od datuma, ko jim je posredovana ta zahteva.

Člen 59(4) do (6) se uporablja v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

8.  Javni naročniki obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navedejo v javnem razpisu. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci:

9.  Gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za dinamični nabavni sistem ali so vanj vključeni, se pred začetkom obdobja veljavnosti tega sistema ali med njim ne zaračunajo nobeni stroški.

Člen 35

Elektronske dražbe

1.  Javni naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti za nekatere elemente ponudb.

Javni naročniki v ta namen elektronsko dražbo strukturirajo kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

Nekatera javna naročila storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, niso vključena v elektronske dražbe.

2.  Javni naročniki lahko v odprtih ali omejenih postopkih ali konkurenčnih postopkih s pogajanji določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti tehnične specifikacije.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma v skladu s točko (b) ali (c) člena 33(4) in odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 34.

3.  Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih elementov ponudb:

4.  Javni naročniki, ki se odločijo za izvedbo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vključuje vsaj informacije iz Priloge VI.

5.  Pred začetkom elektronske dražbe javni naročniki izvedejo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo javnih naročil in ponderji, ki so jim določeni.

Ponudba se šteje za dopustno, če jo predloži ponudnik, ki ni izključen v skladu s členom 57 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba pa je skladna s tehničnimi specifikacijami, ne da bi bila nepravilna ali nesprejemljiva ali neustrezna.

Za nepravilne veljajo zlasti ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so prispele prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali ki jih javni naročniki ocenijo za neobičajno nizke. Za nesprejemljive veljajo zlasti ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ter ponudbe, katerih cena presega proračun javnega naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja.

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam javnega naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 57 oziroma ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih javni naročnik določi v skladu s členom 58.

Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati elektronsko povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od navedenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu pošiljanja povabil.

6.  Povabilu se doda rezultat popolne ocene zadevne ponudbe, opravljene v skladu s ponderji iz prvega pododstavka člena 67(5).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi ponujenih novih cen in/ali vrednosti. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, navedena formula vključuje ponderje za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno znižajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se za vsako variantno ponudbo določi ločena formula.

7.  Javni naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporočijo vsaj zadostne informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Če je bilo to predhodno navedeno, jim lahko sporočajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi. Prav tako lahko objavljajo število udeležencev v določeni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

8.  Javni naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

Če nameravajo javni naročniki zaključiti elektronsko dražbo v skladu s točko (c) prvega pododstavka, morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b) prvega pododstavka, se v povabilu k sodelovanju v dražbi navede časovni razpored za vsako fazo dražbe.

9.  Javni naročniki po zaključitvi elektronske dražbe oddajo javno naročilo v skladu s členom 67 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 36

Elektronski katalogi

1.  Če je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko javni naročniki zahtevajo predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali vključitev elektronskega kataloga.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

2.  Elektronske kataloge sestavijo kandidati ali ponudniki za sodelovanje v zadevnem postopku javnega naročanja v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi javni naročnik.

Elektronski katalogi morajo biti poleg tega skladni z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi javni naročnik v skladu s členom 22.

3.  Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, javni naročniki:

4.  Če je bil okvirni sporazum sklenjen z več kot enim gospodarskim subjektom po oddaji ponudb v obliki elektronskih katalogov, lahko javni naročniki določijo, da se določena naročila ponovno odprejo konkurenci na podlagi posodobljenih katalogov. Javni naročniki v tem primeru uporabijo eno od naslednjih metod:

5.  Če javni naročniki javna naročila ponovno odprejo konkurenci v skladu s točko (b) odstavka 4, ponudnike obvestijo o datumu in času, ko nameravajo zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega zadevnega naročila, in ponudnikom omogočijo, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Javni naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Javni naročniki pred oddajo naročila zadevnemu ponudniku predstavijo zbrane informacije in mu s tem omogočijo, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

6.  Javni naročniki lahko naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo z zahtevo, da se ponudbe za določeno naročilo predložijo v obliki elektronskega kataloga.

Javni naročniki lahko javna naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo tudi v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi javni naročnik. Kandidati navedeni katalog dopolnijo, potem ko so obveščeni o nameri javnega naročnika, da sestavi ponudbe po postopku iz točke (b) odstavka 4.

Člen 37

Centralizirane nabavne dejavnosti in osrednji nabavni organi

1.  Države članice lahko določijo, da smejo javni naročniki blago in/ali storitve naročati pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 14 člena 2(1).

Države članice lahko določijo tudi, da smejo javni naročniki gradnje, blago in storitve naročati na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 14 člena 2(1). Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi javni naročniki, se to navede v javnem razpisu, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.

V zvezi s prvim in drugim pododstavkom lahko države članice določijo, da je treba nekatera javna naročanja izvesti s pomočjo osrednjih nabavnih organov oziroma enega ali več določenih osrednjih nabavnih organov.

2.  Javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če blago ali storitve nabavi pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 14 člena 2(1).

Javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi če gradnje, blago ali storitve pridobi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 14 člena 2(1).

Vendar je zadevni javni naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot so:

3.  Vsi postopki javnega naročanja, ki jih izvaja osrednji nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz člena 22.

4.  Javni naročniki lahko osrednjemu nabavnemu organu oddajo javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti brez uporabe postopkov iz te direktive.

Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.

Člen 38

Priložnostno skupno javno naročanje

1.  Najmanj dva javna organa naročnika se lahko dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil.

2.  Če se postopek javnega naročanja v celoti izvaja skupaj v imenu in za račun vseh zadevnih javnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo. To velja tudi v primerih, v katerih en javni naročnik vodi postopek, pri čemer deluje za svoj račun in za račun drugih zadevnih javnih naročnikov.

Če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun zadevnih javnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak javni naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

Člen 39

Javno naročanje, pri katerem sodelujejo javni naročniki iz različnih držav članic

1.  Javni naročniki iz različnih držav članic lahko brez poseganja v člen 12 sodelujejo pri oddaji javnih naročil z uporabo enega od načinov iz tega člena.

Javni naročniki ne uporabljajo načinov iz tega člena, da bi se izognili uporabi obveznih določb javnega prava v skladu s pravom Unije, ki velja zanje v njihovi državi članici.

2.  Država članica svojim javnim naročnikom ne sme prepovedati uporabe centraliziranih nabavnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo osrednji nabavni organi, ki se nahajajo v drugi državi članici.

V zvezi s centraliziranimi nabavnimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je država javnega naročnika, pa lahko države članice določijo, da lahko njihovi javni naročniki uporabljajo le centralizirane nabavne dejavnosti, ki so opredeljene v točki (a) ali (b) točke 14 člena 2(1).

3.  Osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri se nahaja.

Nacionalni predpisi države članice, v kateri ima osrednji nabavni organ sedež, se uporabljajo tudi v naslednjih primerih:

4.  Več javnih naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Prav tako lahko – v obsegu, določenem v drugem pododstavku člena 33(2) – na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema oddajajo posamezna naročila. Če ustrezni elementi niso urejeni z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med zadevnimi državami članicami, sodelujoči javni naročniki sklenejo dogovor, v katerem določijo:

Sodelujoči javni naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če gradnje, blago ali storitve nabavi pri javnem naročniku, ki je odgovoren za postopek javnega naročanja. Sodelujoči javni naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz točke (a) posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih in kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi s skupno oddajo javnega naročila.

5.  Če več javnih naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupen subjekt, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ) ali drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s pravom Unije, se sodelujoči javni naročniki s sklepom pristojnega organa skupnega subjekta dogovorijo o nacionalnih predpisih, ki se uporabljajo za javno naročilo, ene od naslednjih držav članic:

Dogovor iz prvega pododstavka se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupnega subjekta, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste javnih naročil ali eno ali več oddaj posameznih javnih naročil.

POGLAVJE III

Izvedba postopka

Oddelek 1

Priprava

Člen 40

Predhodno preverjanje trga

Javni naročniki lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvedejo preverjanje trga, da bi pripravili oddajo javnega naročila in obvestili gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.

Javni naročniki lahko v ta namen na primer zaprosijo za ali sprejmejo nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma udeležencev na trgu. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka javnega naročanja, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

Člen 41

Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Kadar je kandidat ali ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo javnemu naročniku, bodisi na podlagi člena 40 ali ne, ali bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejme javni naročnik ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja zadevnega kandidata ali ponudnika konkurenca ne izkrivlja.

Taki ukrepi vključujejo sporočanje zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejeti ukrepi se dokumentirajo v posameznem poročilu, zahtevanem v členu 84.

Člen 42

Tehnične specifikacije

1.  Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V tehnični specifikaciji so določene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo fazo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, pod pogojem, da so povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.

V tehničnih specifikacijah je lahko določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Pri vseh nabavah, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci javnega naročnika, se pri pripravi tehničnih specifikacij, razen v ustrezno utemeljenih primerih, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

Kadar so zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo sprejete s pravnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva kriterije dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj.

2.  Tehnične specifikacije zagotavljajo enak dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci.

3.  Brez poseganja v zavezujoča nacionalna tehnična pravila, kolikor so skladna s pravom Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:

4.  Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah niso navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta pogodbe v skladu z odstavkom 3. Te navedbe vsebujejo tudi besedi „ali enakovredni“.

5.  Če javni naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne s tehničnimi specifikacijami, ki jih je navedel, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz člena 44, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

6.  Če javni naročnik uporabi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, blago ali storitve, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se zadevne specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil.

Ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 44, dokaže, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil javni naročnik.

Člen 43

Znaki

1.  Kadar nameravajo javni naročniki naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila zahtevajo določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Če javni naročniki ne zahtevajo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka, navedejo, na katere od njih se sklicujejo.

Javni naročniki, ki zahtevajo določen znak, sprejmejo vse znake, ki potrjujejo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo enakovredne zahteve za pridobitev znaka.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, specifičnega znaka, ki ga je navedel javni naročnik, ali enakovrednega znaka očitno ni mogel pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme druga ustrezna dokazila, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki naj bi jih zagotovil, izpolnjujejo zahteve glede specifičnega znaka ali specifične zahteve, ki jih je navedel javni naročnik.

2.  Če znak izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa predpisuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom javnega naročila, javni naročniki ne zahtevajo znaka kot takega, lahko pa določijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na podrobne specifikacije zadevnega znaka ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom javnega naročila in so ustrezni za določitev značilnosti tega predmeta.

Člen 44

Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

1.  Javni naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti z zahtevami ali merili iz tehničnih specifikacij, merili za oddajo javnega naročila ali pogoji za izvedbo javnega naročila.

Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo drugi enakovredni organi za ugotavljanje skladnosti.

Za namene tega odstavka je organ za ugotavljanje skladnosti organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem, in je pooblaščen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 31 ).

2.  Javni naročniki sprejmejo druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve ali merila iz tehničnih specifikacij, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

3.  Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 42(6), členom 43 ter odstavkoma 1 in 2 tega člena. Pristojni organi države članice, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotovijo te informacije v skladu s členom 86.

Člen 45

Variantne ponudbe

1.  Javni naročniki lahko ponudnikom dovolijo ali od njih zahtevajo, da predložijo variantne ponudbe. V obvestilu o javnem naročilu ali, če se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi predhodno informativno obvestilo, v povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali dovolijo ali zahtevajo predložitev variantnih ponudb ali ne. Brez take navedbe variantnih ponudb ni dovoljeno predložiti. Variantne ponudbe morajo biti povezane s predmetom javnega naročila.

2.  Javni naročniki, ki dovolijo ali zahtevajo variantne ponudbe, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo minimalne zahteve, ki jih morajo variantne ponudbe izpolniti, ter vse posebne zahteve za njihovo predložitev, zlasti, ali se lahko variantne ponudbe predložijo le, če je bila predložena tudi ponudba, ki ni variantna. Poleg tega zagotovijo, da se lahko izbrana merila za oddajo javnega naročila uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, ter za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

3.  Upoštevajo se samo variantne ponudbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve javnih naročnikov.

V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev javni naročniki, ki so dovolili ali zahtevali predložitev variantnih ponudb, ne smejo zavrniti variantne ponudbe le z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 46

Razdelitev javnih naročil na sklope

1.  Javni naročniki se lahko odločijo, da javno naročilo oddajo po ločenih sklopih, ter določijo velikost in predmet takšnih sklopov.

Razen pri javnih naročilih, za katera je bila predpisana obvezna razdelitev na sklope v skladu z odstavkom 4 tega člena, javni naročniki navedejo glavne razloge za svojo odločitev, da javnega naročila ne razdelijo na sklope, ter jih vključijo v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali ločeno poročilo iz člena 84.

2.  Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, ali se lahko ponudbe predložijo za en sklop, za več sklopov ali vse sklope.

Javni naročniki lahko, tudi če se lahko ponudbe oddajo za več ali vse sklope, omejijo število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo največje možno število sklopov na ponudnika. Javni naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo objektivne in nediskriminatorne kriterije ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti pri odločanju, katere sklope bodo oddali, če bi se ob uporabi meril za oddajo javnega naročila enemu ponudniku oddalo več sklopov, kot je največje možno število.

3.  Države članice lahko določijo, da smejo javni naročniki, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, oddati javna naročila z združevanjem več ali vseh sklopov, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, da si pridržujejo to možnost, in določijo sklope ali skupine sklopov, ki se lahko združijo.

4.  Države članice lahko drugi pododstavek odstavka 1 izvajajo tako, da določijo, da je treba javna naročila obvezno oddati po ločenih sklopih pod pogoji, določenimi v skladu z nacionalnim pravom in ob upoštevanju prava Unije. V takšnih primerih se uporabljata prvi pododstavek odstavka 2 in, če je primerno, odstavek 3.

Člen 47

Določanje rokov

1.  Javni naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevajo kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz členov 27 do 31.

2.  Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem, se določijo roki za prejem ponudb, ki so daljši od minimalnih rokov iz členov 27 do 31, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

3.  Javni naročniki podaljšajo roke za prejem ponudb, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, v naslednjih primerih:

Podaljšanje je sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.

Če dodatne informacije bodisi niso bile pravočasno zahtevane bodisi je njihov pomen pri pripravi sprejemljivih ponudb zanemarljiv, se od javnih naročnikov ne zahteva podaljšanja rokov.

Oddelek 2

Objavljanje in transparentnost

Člen 48

Predhodna informativna obvestila

1.  Javni naročniki lahko svoje namere v zvezi z načrtovanimi javnimi naročili sporočijo z objavo predhodnega informativnega obvestila. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v oddelku I dela B Priloge V. Objavi jih Urad za publikacije Evropske unije ali javni naročniki v svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge VIII. Če javni naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi v svojem profilu kupca Uradu za publikacije Evropske unije v skladu s Prilogo VIII. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v delu A Priloge V.

2.  V primeru omejenih postopkov in konkurenčnih postopkov s pogajanji lahko javni naročniki na podcentralni ravni uporabijo predhodno informativno obvestilo kot javni razpis v skladu s členom 26(5), če obvestilo izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Takšna obvestila se ne objavijo v profilu kupca. Vendar pa so v skladu s členom 52 možne morebitne dodatne objave v profilu kupca na nacionalni ravni.

Obdobje, zajeto v predhodnem informativnem obvestilu, traja največ 12 mesecev od datuma, ko je obvestilo poslano v objavo. Vendar pa lahko predhodno informativno obvestilo iz točke (b) člena 75(1) pri javnih naročilih socialnih in drugih posebnih storitev zajema tudi obdobje, daljše od 12 mesecev.

Člen 49

Obvestila o javnem naročilu

Obvestila o javnem naročilu se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa pri vseh postopkih brez poseganja v drugi pododstavek člena 26(5) in člen 32. Obvestila o javnem naročilu vsebujejo informacije, določene v delu C Priloge VI, in se objavijo v skladu s členom 51.

Člen 50

Obvestila o oddaji javnega naročila

1.  Javni naročniki pošljejo obvestilo o oddaji javnega naročila z rezultati postopka javnega naročanja najpozneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki sledi odločitvi o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma.

Takšna obvestila vsebujejo informacije, določene v delu D Priloge V, in se objavijo v skladu s členom 51.

2.  Če je javni razpis za zadevno javno naročilo objavljen v obliki predhodnega informativnega obvestila in se javni naročnik odloči, da v obdobju, zajetem v predhodnem informativnem obvestilu, ne bo oddal drugih javnih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 33, javni naročniki niso dolžni poslati obvestila o rezultatih postopka javnega naročanja za vsako oddano javno naročilo na podlagi tega sporazuma. Države članice lahko določijo, da javni naročniki obvestila o rezultatih postopka oddaje naročila na podlagi okvirnega sporazuma pošiljajo po četrtletjih. V tem primeru javni naročniki pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.  Javni naročniki pošljejo obvestilo o oddaji javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema v 30 dneh po oddaji vsakega javnega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

4.  Nekaterih informacij o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma se lahko ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

Člen 51

Oblika in način objave obvestil

1.  Obvestila iz členov 48, 49 in 50 vsebujejo informacije iz Priloge V v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke.

Komisija z izvedbenimi akti določi take standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

2.  Obvestila iz členov 48, 49 in 50 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Uradu za publikacije Evropske unije in objavijo v skladu s Prilogo VIII. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni po tem, ko so bila poslana. Stroške Urada za publikacije Evropske unije v zvezi z objavo obvestil krije Unija.

3.  Obvestila iz členov 48, 49 in 50 se objavijo v celoti v uradnem jeziku ali uradnih jezikih institucij Unije, ki jih izbere javni naročnik. Ta jezikovna različica ali te jezikovne različice so edino verodostojno besedilo ali besedila. V drugih uradnih jezikih institucij Unije se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

4.  Urad za publikacije Evropske unije zagotovi, da sta celotno besedilo in povzetek predhodnih informativnih obvestil iz člena 48(2) ter javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem iz točke (a) člena 34(4), še naprej objavljena:

5.  Javni naročniki so sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil.

Urad za publikacije Evropske unije javnemu naročniku izda potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi.

6.  Javni naročniki lahko objavijo obvestila za javna naročila, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Uradu za publikacije Evropske unije z elektronskimi sredstvi v obliki in v skladu s postopki za pošiljanje iz Priloge VIII.

Člen 52

Objava na nacionalni ravni

1.  Obvestila iz členov 48, 49 in 50 ter informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 51. Vendar se lahko v vsakem primeru objavijo na nacionalni ravni, če javni naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi prejema obvestila v skladu s členom 51.

2.  Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Uradu za publikacije Evropske unije, ali niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum, ko je bilo obvestilo poslano Uradu za publikacije Evropske unije ali objavljeno v profilu kupca.

3.  Predhodna informativna obvestila se ne objavijo v profilu kupca, preden je Uradu za publikacije Evropske unije poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki. V njih se navede datum tega pošiljanja.

Člen 53

Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki

1.  Javni naročniki od datuma objave obvestila v skladu s členom 51 ali datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa, z elektronskimi sredstvi omogočijo neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V besedilu obvestila ali povabila k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dostopna.

Če iz enega od razlogov iz drugega pododstavka člena 22(1) ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko naročniki v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, da bo zadevna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila poslana na drug način v skladu z odstavkom 2 tega člena. V tem primeru se rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 27(3), člena 28(6) ter četrtega pododstavka člena 29(1).

Če ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker nameravajo javni naročniki uporabiti člen 21(2) te direktive, v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo ukrepe, ki jih zahtevajo za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dobiti dostop do zadevne dokumentacije. V tem primeru se rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 27(3), člena 28(6) ter četrtega pododstavka člena 29(1).

2.  Če javni naročniki pravočasno prejmejo zahtevo, zagotovijo vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente najpozneje šest dni pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb. Pri pospešenem postopku iz člena 27(3) in člena 28(6) je ta rok štiri dni.

Člen 54

Povabila kandidatom

1.  V omejenih postopkih, postopkih konkurenčnega dialoga, partnerstvih za inovacije in konkurenčnih postopkih s pogajanji javni naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate k predložitvi ponudb ali, v primeru konkurenčnega dialoga, k sodelovanju v dialogu.

Kadar se predhodno informativno obvestilo uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s členom 48(2), javni naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da potrdijo interes.

2.  V povabilih iz odstavka 1 tega člena je naveden elektronski naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila neposredno dostopna z elektronskimi sredstvi. Povabilom je priložena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz razlogov iz drugega ali tretjega pododstavka člena 53(1) ni zagotovljen neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do nje in če tudi na kakšen drug način še ni na voljo. Povabila iz odstavka 1 tega člena poleg tega vsebujejo informacije iz Priloge IX.

Člen 55

Obveščanje kandidatov in ponudnikov

1.  Javni naročniki čim prej obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo javnega naročila, za katerega je bil objavljen javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek oziroma ne uvedejo dinamičnega nabavnega sistema.

2.  Javni naročnik na zahtevo zadevnega kandidata ali ponudnika čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvesti:

3.  Javni naročniki se lahko odločijo, da nekaterih informacij o oddaji naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nabavni sistem iz odstavkov 1 in 2 ne objavijo, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

Oddelek 3

Izbor udeležencev in oddaja javnih naročil

Člen 56

Splošna načela

1.  Javna naročila se oddajo na podlagi meril, določenih v skladu s členi 67 do 69, če javni naročnik v skladu s členi 59 do 61 preveri, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Javni naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo javnega naročila ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, če ugotovijo, da ta ponudba ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 18(2).

2.  Pri odprtih postopkih lahko javni naročniki odločijo, da se ponudbe preučijo, preden se preveri, da ni razlogov za izključitev in da so izpolnjeni pogoji za sodelovanje v skladu s členi 57 do 64. Če uporabijo to možnost, zagotovijo, da je preverjanje odsotnosti razlogov za izključitev in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje nepristransko in transparentno, da se javno naročilo ne bi oddalo ponudniku, ki bi moral biti izključen v skladu s členom 57 ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil javni naročnik.

Države članice lahko izključijo uporabo postopka iz prvega pododstavka za nekatere vrste javnih naročil ali posebne okoliščine ali njegovo uporabo omejijo nanje.

3.  Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko javni naročniki – razen če je v nacionalnem pravu, s katerim se izvaja ta direktiva, določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87, da spremeni seznam iz Priloge X, če je to potrebno, da doda nove mednarodne sporazume, ki jih ratificirajo vse države članice, ali če navedenih veljavnih mednarodnih sporazumov ne ratificirajo več vse države članice oziroma se ti sporazumi kako drugače spremenijo, na primer njihov obseg, vsebina ali ime.

Pododdelek 1

Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Člen 57

Razlogi za izključitev

1.  Javni naročniki izključijo gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če so pri preverjanju v skladu s členi 59, 60 in 61 ugotovili ali so drugače seznanjeni, da mu je bila izrečena pravnomočna obsodba iz enega od naslednjih razlogov:

Obveznost izključitve gospodarskega subjekta velja tudi, če je pravnomočno obsojena oseba članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem.

2.  Gospodarski subjekt je izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, če je javni naročnik seznanjen, da gospodarski subjekt krši obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, in če je to ugotovljeno s sodno ali upravno odločbo, ki je dokončna oziroma pravnomočna in zavezujoča, v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države članice javnega naročnika.

Javni naročniki lahko poleg tega iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključijo gospodarski subjekt, če lahko na kakršen koli ustrezen način dokažejo, da gospodarski subjekt krši obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, oziroma lahko izključitev gospodarskega subjekta od njih zahtevajo države članice.

Ta odstavek se ne uporablja več, ko gospodarski subjekt izpolni svoje obveznosti s plačilom dolgovanih davkov ali prispevkov za socialno varnost, po potrebi skupaj z morebitnimi obračunanimi obrestmi ali globami, ali s sklenitvijo zavezujočega dogovora o takem plačilu.

3.  Države članice lahko izjemoma določijo odstopanje od obvezne izključitve iz odstavkov 1 in 2 zaradi pomembnejših razlogov, povezanih s splošnim interesom, kot sta javno zdravje ali varstvo okolja.

Države članice lahko prav tako določijo odstopanje od obvezne izključitve iz odstavka 2, če bi bila izključitev očitno nesorazmerna, zlasti če niso plačane le manjše vsote davkov ali prispevkov za socialno varnost, ali če gospodarski subjekt o točnem znesku, ki ga dolguje zaradi kršitve obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, ni bil obveščen dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepal, kot je določeno v tretjem pododstavku odstavka 2, pred iztekom roka za oddajo prijav za sodelovanje ali – v odprtih postopkih – roka za oddajo ponudb.

4.  Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo držav članic – morajo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti vsak gospodarski subjekt v katerem koli od naslednjih primerov:

Ne glede na točko (b) prvega pododstavka države članice lahko zahtevajo ali pa predvidijo možnost, da javni naročnik ne izključi gospodarskega subjekta, ki je v enem od položajev iz navedene točke, če javni naročnik ob upoštevanju veljavnih nacionalnih pravil in ukrepov za nadaljevanje poslovnih dejavnosti v primerih iz točke (b) ugotovi, da bo zadevni gospodarski subjekt lahko izvedel javno naročilo.

5.  Javni naročniki med postopkom kadar koli izključijo gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavkov 1 in 2.

Javni naročniki lahko oziroma – na zahtevo države članice – morajo med postopkom kadar koli izključiti gospodarski subjekt, če se izkaže, da je gospodarski subjekt glede na dejanja, izvršena s storitvijo ali opustitvijo, pred ali med postopkom v enem od položajev iz odstavka 4.

6.  Vsak gospodarski subjekt, ki ga zadeva eden od primerov iz odstavkov 1 in 4, lahko predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Če se šteje, da takšni dokazi zadoščajo, se zadevni gospodarski subjekt ne izključi iz postopka javnega naročanja.

V ta namen gospodarski subjekt dokaže, da je plačal ali da se je zavezal plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem ali kršitvijo, v dejavnem sodelovanju s preiskovalnimi organi v celoti razjasnil dejstva in okoliščine ter sprejel konkretne tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe, ustrezne za preprečitev nadaljnjih kaznivih dejanj ali kršitev.

Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti, se upoštevajo resnost in posebne okoliščine kaznivega dejanja ali kršitve. Če se šteje, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarski subjekt prejme utemeljitev razlogov za takšno odločitev.

Gospodarski subjekt, ki je bil s pravnomočno sodbo izključen iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali podeljevanja koncesije, med izključitvijo na podlagi te sodbe ni upravičen do uporabe možnosti iz tega odstavka v državah članicah, v katerih sodba učinkuje.

7.  Države članice z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje tega člena. Določijo zlasti najdaljše obdobje izključitve, če gospodarski subjekt ne sprejme nobenih ukrepov iz odstavka 6, da bi dokazal svojo zanesljivost. Če obdobje izključitve ni določeno s pravnomočno sodbo, to obdobje ne sme biti daljše od petih let od datuma izreka pravnomočne obsodbe v primerih iz odstavka 1 in ne daljše od treh let od datuma zadevnega dogodka v primerih iz odstavka 4.

Člen 58

Pogoji za sodelovanje

1.  Pogoji za sodelovanje se lahko nanašajo na:

Javni naročniki lahko gospodarskim subjektom kot zahteve za sodelovanje naložijo le pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4. Vse zahteve omejijo na tiste, s katerimi je mogoče ustrezno zagotoviti, da ima kandidat ali ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

2.  Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko javni naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici sedeža, kot je opisano v Prilogi XI, ali da izpolnijo katere koli druge zahteve iz navedene priloge.

Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali morajo biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo zadevno storitev, lahko javni naročnik v postopkih javnega naročanja storitev od njih zahteva, da predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

3.  Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Javni naročniki lahko v ta namen še zlasti zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Javni naročniki lahko poleg tega zahtevajo, da jim gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer deleže sredstev glede na obveznosti. Prav tako lahko zahtevajo ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.

Najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Javni naročnik glavne razloge za takšno zahtevo navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali posameznem poročilu iz člena 84.

Ta delež, na primer delež sredstev glede na obveznosti, se lahko upošteva, če javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Take metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.

Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, se ta člen uporablja za vsak posamezen sklop. Vendar lahko javni naročnik določi najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, za skupine sklopov v primeru, če se uspešnemu ponudniku odda več sklopov, ki se izvajajo sočasno.

Če se naročila na podlagi okvirnega sporazuma oddajo po ponovnem odpiranju konkurence, se zahteva glede najvišjega letnega prometa iz drugega pododstavka tega odstavka izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo izvajala sočasno, ali, če to ni znano, na podlagi ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma. Pri dinamičnih nabavnih sistemih se zahteva glede najvišjega letnega prometa iz drugega pododstavka izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.

4.  Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko javni naročniki določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti.

Javni naročniki lahko zlasti zahtevajo, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih dokažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Javni naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če javni naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvajanje javnega naročila.

Pri postopkih javnega naročanja blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, ter javnega naročanja storitev ali gradenj se lahko strokovna sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo storitev ali izvedejo inštalacijska dela ali gradnje, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

5.  Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižje stopnje usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.

Člen 59

Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila

1.  Ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb javni naročniki namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejmejo enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da zadevni gospodarski subjekt izpolnjuje naslednje pogoje:

Če gospodarski subjekt uporablja zmogljivosti drugih subjektov v skladu s členom 63, ESPD vsebuje tudi informacije iz prvega pododstavka tega odstavka v zvezi s temi subjekti.

ESPD vključuje uradno izjavo gospodarskega subjekta, da zadevni razlog za izključitev ne velja in/ali da je zadevni pogoj za sodelovanje izpolnjen, obenem pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva javni naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden javni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vsebuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja lahko predložil ta dokazila.

Če lahko javni naročnik dokazila pridobi neposredno v bazi podatkov v skladu z odstavkom 5, ESPD prav tako vsebuje informacije, ki so potrebne v ta namen, kot so spletni naslov baze podatkov, podatki za identifikacijo in po potrebi nujna izjava o soglasju.

Gospodarski subjekti lahko ponovno uporabijo ESPD, ki so ga uporabili že v prejšnjem postopku javnega naročanja, če potrdijo, da so informacije v njem še vedno točne.

2.  ESPD se sestavi na podlagi standardnega obrazca. Komisija določi standardni obrazec z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 89(3).

ESPD se zagotovi izključno v elektronski obliki.

3.  Ne glede na člen 92 Komisija pregleda praktično uporabo ESPD ob upoštevanju tehničnega razvoja baz podatkov v državah članicah ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2017.

Komisija po potrebi predlaga možne načine za zagotovitev čim boljšega čezmejnega dostopa do takšnih baz podatkov ter uporabe spričeval in potrdil na notranjem trgu.

4.  Javni naročnik lahko ponudnike in kandidate kadar koli med postopkom pozove, naj predložijo vsa dokazila ali del dokazil, če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka.

Razen pri naročilih na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 33(3) ali točko (a) člena 33(4), javni naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s členom 60 in po potrebi členom 62. Javni naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s členoma 60 in 62.

5.  Ne glede na odstavek 4 gospodarski subjekti niso dolžni predložiti dokazil ali drugih listinskih dokazov, če in kolikor ima javni naročnik možnost, da potrdila ali druge zadevne informacije pridobi neposredno z brezplačnim dostopom do nacionalne baze podatkov v kateri koli državi članici, kot so nacionalni register javnih naročil, virtualni dosje podjetij, elektronski sistem za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijski sistem.

Ne glede na odstavek 4 gospodarski subjekti niso dolžni predložiti dokazil, kadar javni naročnik, ki je oddal javno naročilo ali sklenil okvirni sporazum, že ima te dokumente.

Za namene prvega pododstavka države članice zagotovijo, da imajo do baz podatkov, ki vsebujejo zadevne informacije o gospodarskih subjektih in do katerih imajo dostop njihovi javni naročniki, pod enakimi pogoji lahko dostop tudi javni naročniki drugih držav članic.

6.  Države članice dajo v sistemu e-Certis na voljo celoten seznam baz podatkov z zadevnimi informacijami o gospodarskih subjektih, do katerih imajo dostop javni naročniki iz drugih držav članic, in ta seznam redno posodabljajo. Države članice drugim državam članicam na njihovo zahtevo dajo na voljo vse informacije, povezane z bazami podatkov iz tega člena.

Člen 60

Dokazila

1.  Javni naročniki lahko zahtevajo potrdila, izjave in druga dokazila iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena in Priloge XII kot dokaz odsotnosti razlogov za izključitev, navedenih v členu 57, in izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s členom 58.

Javni naročniki ne smejo zahtevati drugih dokazil, razen tistih iz tega člena in člena 62. V zvezi s členom 63 lahko gospodarski subjekti uporabijo vsa ustrezna sredstva, da javnemu naročniku dokažejo, da bodo imeli na voljo potrebna sredstva.

2.  Javni naročniki kot zadosten dokaz, da noben primer iz člena 57 ne velja za gospodarski subjekt, sprejmejo naslednje:

Kadar zadevna država članica ali zadevna država takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 in 2 ter točke (b) odstavka 4 člena 57, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah ali državah, kjer ta ni predvidena, svečano izjavo zadevne osebe pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim poklicnim ali trgovinskim organom v matični državi članici ali matični državi ali v državi članici ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.

Država članica po potrebi zagotovi uradno izjavo, da se dokumenti ali potrdila iz tega odstavka ne izdajajo ali da ti ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 in 2 ter točke (b) odstavka 4 člena 57. Takšne uradne izjave so na voljo prek spletne zbirke potrdil (e-Certis) iz člena 61.

3.  Kot dokaz o ekonomskem in finančnem položaju gospodarskega subjekta je praviloma mogoče predložiti eno ali več dokazil, naštetih v delu I Priloge XII.

Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti dokazil, ki jih zahteva javni naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega javni naročnik meni, da je ustrezen.

4.  Dokazila o tehničnih sposobnostih gospodarskega subjekta se lahko glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev predložijo na enega ali več načinov, naštetih v delu II Priloge XII.

5.  Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije v zvezi z razlogi za izključitev, navedenimi v členu 57, ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti ter finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi ponudnikov iz člena 58 ter vse informacije v zvezi z dokazili iz tega člena.

Člen 61

Spletna zbirka potrdil (e-Certis)

1.  Države članice zaradi poenostavitve čezmejnega oddajanja ponudb zagotovijo nenehno posodabljanje informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov, shranjenih v sistemu e-Certis, ki ga je vzpostavila Komisija.

2.  Javni naročniki uporabljajo e-Certis in zahtevajo predvsem vrste potrdil ali oblike listinskih dokazov, ki so zajete v sistemu e-Certis.

3.  Komisija da v sistemu e-Certis na voljo vse jezikovne različice ESPD.

Člen 62

Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

1.  Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, če zadevni gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, nima možnosti, da bi takšna potrdila pridobil v ustreznem roku, pod pogojem, da dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti.

2.  Če javni naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na sistem Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009, ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, javni naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

3.  Države članice v skladu s členom 86 drugim državam članicam na zahtevo dajo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2.

Člen 63

Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

1.  Glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem iz člena 58(3) ter pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo iz člena 58(4) lahko gospodarski subjekt po potrebi za posamezno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo iz točke (f) dela II Priloge XII ali ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabljati zmogljivosti drugih subjektov, javnemu naročniku dokaže, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Javni naročnik v skladu s členi 59, 60 in 61 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje, oziroma ali obstajajo razlogi za izključitev v skladu s členom 57. Javni naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje ali v zvezi z njim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Javni naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev; tako zahtevo lahko od njega zahteva tudi država članica.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko javni naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila.

Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 19(2) uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

2.  Javni naročniki lahko v zvezi z javnimi naročili gradenj, javnimi naročili storitev in javnimi naročili blaga, ki vključujejo namestitvena ali inštalacijska dela, zahtevajo, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v tej skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 19(2).

Člen 64

Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

1.  Države članice lahko sestavijo ali vzdržujejo uradne sezname potrjenih izvajalcev gradenj, dobaviteljev blaga ali izvajalcev storitev ali določijo, da potrdila izdajajo certifikacijski organi, ki izpolnjujejo evropske standarde za certifikacijo v smislu Priloge VII.

Komisijo in druge države članice obvestijo o naslovu certifikacijskega organa ali organa, odgovornega za uradne sezname, ki se mu se pošljejo vloge.

2.  Države članice prilagodijo pogoje za vpis na uradne sezname iz odstavka 1 in za izdajo potrdil s strani certifikacijskih organov določbam iz tega pododdelka.

Države članice navedene pogoje prav tako prilagodijo členu 63 glede vlog za vpis, predloženih s strani gospodarskih subjektov, ki pripadajo skupini in navajajo, da jim druge družbe v skupini dajejo na voljo svoja sredstva. V takih primerih navedeni gospodarski subjekti organu, ki ureja uradni seznam, predložijo dokazilo, da bodo imeli navedena sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti potrdila, ki potrjuje, da so vpisani na uradni seznam, in da bodo v tem obdobju navedene družbe neprekinjeno izpolnjevale zahteve za ugotavljanje sposobnosti, določene na uradnem seznamu ali potrdilu, na katere se gospodarski subjekti sklicujejo pri svojem vpisu na seznam.

3.  Gospodarski subjekti, ki so vpisani na uradne sezname ali imajo potrdilo, lahko za vsako javno naročilo javnemu naročniku predložijo potrdilo o vpisu na seznam, ki ga je izdal pristojni organ, ali potrdilo, ki ga je izdal pristojni certifikacijski organ.

Ta potrdila navajajo dokazila, ki so gospodarskim subjektom omogočila vpis na uradni seznam ali pridobitev potrdila, in uvrstitev s tega seznama.

4.  Vpis na uradne sezname, ki ga potrdijo pristojni organi, ali potrdilo, ki ga izda certifikacijski organ, potrjuje domnevo o ustreznosti v zvezi z zahtevami za ugotavljanje sposobnosti, določenimi na seznamu ali potrdilu.

5.  V informacije, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa na uradne sezname ali potrdila, se ne sme neutemeljeno dvomiti. Glede plačevanja prispevkov za socialno varnost in davkov se lahko pri vsaki oddaji javnega naročila od vsakega gospodarskega subjekta, vpisanega na seznam, zahteva dodatno potrdilo.

Javni naročniki drugih držav članic uporabljajo odstavek 3 in prvi pododstavek tega odstavka le za gospodarske subjekte s sedežem v državi članici, ki vodi uradni seznam.

6.  Zahteve glede dokazil v zvezi s pogoji za ugotavljanje sposobnosti, določenimi na uradnem seznamu ali potrdilu, so skladne s členom 60 ter po potrebi členom 62. Za vpis gospodarskih subjektov iz drugih držav članic na uradni seznam ali za izdajo potrdil tem subjektom se ne smejo zahtevati dodatna dokazila ali izjave, razen tistih, ki se zahtevajo od nacionalnih gospodarskih subjektov.

Gospodarski subjekti lahko kadar koli zaprosijo za vpis na uradni seznam ali za izdajo potrdila. O odločitvi organa, ki ureja uradni seznam, ali odločitvi pristojnega certifikacijskega organa se obvestijo v razumno kratkem roku.

7.  Za gospodarske subjekte iz drugih držav članic ta vpis ali izdaja potrdil ni pogoj za njihovo sodelovanje pri javnem naročilu. Javni naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga enakovredna dokazila.

8.  Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, predloženimi kot dokaz, da gospodarski subjekti izpolnjujejo zahteve za vpis na uradni seznam potrjenih gospodarskih subjektov ali da imajo gospodarski subjekti iz druge države članice enakovredna potrdila.

Pododdelek 2

Zmanjšanje števila kandidatov, ponudnikov in rešitev

Člen 65

Zmanjšanje števila sicer ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju

1.  V omejenih postopkih, konkurenčnih postopkih s pogajanji, postopkih konkurenčnega dialoga in partnerstvih za inovacije lahko javni naročniki omejijo število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki jih bodo povabili, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu, če je v skladu z odstavkom 2 prijavljeno najmanjše število ustreznih kandidatov.

2.  Javni naročniki v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo objektivne in nediskriminatorne kriterije ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti, najmanjše in po potrebi največje število kandidatov, ki jih nameravajo povabiti.

V omejenem postopku je najmanjše število kandidatov pet. V konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku konkurenčnega dialoga in partnerstvu za inovacije je najmanjše število kandidatov tri. V vsakem primeru mora število povabljenih kandidatov zadostovati za zagotovitev prave konkurence.

Javni naročniki povabijo toliko kandidatov, da je njihovo število najmanj enako najmanjšemu številu. Kadar pa je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in najnižje stopnje usposobljenosti iz člena 58(5), manjše od najmanjšega predvidenega števila, lahko javni naročnik nadaljuje postopek tako, da povabi kandidate z zahtevanimi sposobnostmi. Javni naročnik v ta postopek ne sme vključiti gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, ali kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

Člen 66

Zmanjšanje števila ponudb in rešitev

Če javni naročniki uporabijo možnost zmanjšanja števila ponudb, o katerih se bo pogajalo, kot je določeno v členu 29(6), ali rešitev, o katerih se bo razpravljalo, kot je določeno v členu 30(4), to storijo z uporabo meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V zadnji fazi tako dobljeno število zagotavlja pravo konkurenco, če je dovolj ponudnikov, rešitev ali kvalificiranih kandidatov.

Pododdelek 3

Oddaja javnega naročila

Člen 67

Merila za oddajo javnega naročila

1.  Javni naročniki brez poseganja v nacionalne zakone ali druge predpise v zvezi s ceno posameznega blaga ali plačilom posameznih storitev javna naročila oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2.  Ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika javnega naročnika se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi pod pogoji iz člena 68, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske in/ali socialne vidike, povezane s predmetom zadevnega javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:

Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, na podlagi katerih gospodarski subjekti med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti.

Države članice lahko določijo, da javni naročniki ne smejo uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo zadevnih meril na nekatere kategorije javnih naročnikov ali nekatere vrste javnih naročil.

3.  Šteje se, da so merila za oddajo javnega naročila povezana s predmetom javnega naročanja, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z navedenim javnim naročilom, in sicer v vseh pogledih in fazah njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s:

tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.

4.  Merila za oddajo javnega naročila javnemu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotavljati morajo možnost učinkovite konkurence, dopolnjujejo pa jih specifikacije, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se tako oceni, kako ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila. Javni naročniki v primeru dvoma učinkovito preverijo točnost informacij in dokazil, ki so jih predložili ponudniki.

5.  Javni naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi samo na podlagi cene.

Navedeni ponderji se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko.

Kadar ponderjev ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, javni naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Člen 68

Izračun stroškov v življenjski dobi

1.  Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje:

2.  Če javni naročniki stroške ocenijo z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bodo uporabili za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, izpolnjuje vse naslednje pogoje:

3.  Kadar zakonodajni akt Unije določa obvezno skupno metodo za izračun stroškov v življenjski dobi, se ta uporablja za oceno stroškov v življenjski dobi.

Priloga XIII vsebuje seznam takih zakonodajnih aktov in po potrebi delegiranih aktov, ki jih dopolnjujejo. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če je njegova posodobitev potrebna zaradi sprejetja nove zakonodaje o uvedbi obvezne uporabe skupne metode oziroma zaradi razveljavitve ali spremembe obstoječih pravnih aktov.

Člen 69

Neobičajno nizke ponudbe

1.  Javni naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo ceno ali stroške, predlagane v ponudbi, če so ponudbe glede na gradnje, blago ali storitve neobičajno nizke.

2.  Pojasnila iz odstavka 1 se lahko nanašajo zlasti na:

3.  Javni naročnik oceni predložene informacije, tako da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 2.

Javni naročniki zavrnejo ponudbo, če ugotovijo, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 18(2).

4.  Če javni naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU. Če javni naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

5.  Države članice v okviru upravnega sodelovanja drugim državam članicam na njihovo zahtevo dajo na voljo vse informacije, kot so zakoni, drugi predpisi, splošno veljavne kolektivne pogodbe ali nacionalni tehnični standardi, ki so povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v zvezi s podatki, navedenimi v odstavku 2.

POGLAVJE IV

Izvedba javnega naročila

Člen 70

Pogoji za izvedbo javnega naročila

Javni naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila v smislu člena 67(3) in navedeni v javnem razpisu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovativne, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Člen 71

Oddaja javnih naročil podizvajalcem

1.  Pristojni nacionalni organi z ustreznimi ukrepi v okviru svoje odgovornosti in pristojnosti zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo obveznosti iz člena 18(2).

2.  Javni naročnik lahko oziroma – če tako zahteva država članica – mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morda namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam, ter vse predlagane podizvajalce.

3.  Države članice lahko določijo, da javni naročnik podizvajalcu na njegovo zahtevo neposredno nakaže plačilo za storitve, blago ali gradnje, opravljene oziroma izvedene za gospodarski subjekt, ki mu je bilo oddano javno naročilo (glavni izvajalec), če to omogoča narava naročila. Takšni ukrepi lahko zajemajo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja neupravičenim izplačilom. Ureditve glede navedenega načina plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

4.  Odstavki 1 do 3 ne posegajo v vprašanje odgovornosti glavnega izvajalca.

5.  Pri javnih naročilih gradenj in storitev, ki se opravljajo v objektih pod neposrednim nadzorom javnega naročnika, javni naročnik po oddaji, najpozneje pa ob začetku izvajanja naročila, od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči ime, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, ki sodelujejo pri takšni gradnji ali storitvah, kolikor so ti podatki takrat znani. Javni naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu med izvajanjem naročila sporoči morebitne spremembe teh informacij in potrebne informacije o morebitnih novih podizvajalcih, ki jih naknadno vključi v izvajanje takšnih gradenj ali storitev.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice namesto tega določijo, da je za posredovanje zahtevanih informacij odgovoren neposredno glavni izvajalec.

Če je to potrebno za namene točke (b) odstavka 6 tega člena, se zahtevanim informacijam priložijo lastne izjave podizvajalcev, kot je določeno v členu 59. Z izvedbenimi ukrepi v skladu z odstavkom 8 tega člena se lahko določi, da podizvajalci, ki so vključeni po oddaji javnega naročila, namesto lastne izjave predložijo potrdila in druga dokazila.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobavitelje blaga.

Javni naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo obveznosti iz prvega pododstavka razširiti med drugim na:

6.  Kršitve obveznosti iz člena 18(2) se lahko preprečijo z ustreznimi ukrepi, kot so:

7.  Države članice lahko v nacionalnem pravu določijo strožja pravila glede odgovornosti oziroma lahko gredo dlje glede neposrednih plačil podizvajalcem, na primer tako, da predpišejo neposredna plačila podizvajalcem, ne da bi jih slednji morali zahtevati.

8.  Države članice, ki so se odločile, da bodo določile ukrepe v skladu z odstavki 3, 5 ali 6, z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje teh ukrepov. Države članice lahko pri tem omejijo njihovo veljavnost, med drugim v zvezi z nekaterimi vrstami javnih naročil, nekaterimi kategorijami javnih naročnikov ali gospodarskih subjektov ali nad določenimi zneski.

Člen 72

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo

1.  Pogodbe o izvedbi javnih naročil in okvirni sporazumi se lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja v skladu s to direktivo v katerem koli od naslednjih primerov:

Javni naročniki, ki so spremenili pogodbo o izvedbi javnega naročila v primerih iz točk (b) in (c) tega odstavka, v Uradnem listu Evropske unije o tem objavijo obvestilo. Tako obvestilo vsebuje informacije, določene v delu G Priloge V, in se objavi v skladu s členom 51.

2.  Pogodbe o izvedbi javnega naročila se lahko prav tako spremenijo, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (d) odstavka 4 in ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:

Vendar sprememba ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi neto kumulativne vrednosti zaporednih sprememb.

3.  Za namene izračuna cene iz odstavka 2 ter točk (b) in (c) odstavka 1 je posodobljena cena referenčna vrednost, če pogodba o izvedbi javnega naročila vsebuje določbo o indeksaciji.

4.  Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo se šteje za bistveno v smislu točke (e) odstavka 1, če se zaradi te spremembe pogodba ali okvirni sporazum znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

5.  Za spremembe določb pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo, ki niso navedene v odstavkih 1 in 2, je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

Člen 73

Odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila

Države članice zagotovijo, da imajo javni naročniki možnost, da vsaj v naslednjih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pravu, odpovejo pogodbo o izvedbi javnega naročila med njegovo veljavnostjo, kadar:

NASLOV III

POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Socialne in druge posebne storitve

Člen 74

Oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Javna naročila za socialne in druge posebne storitve, naštete v Prilogi XIV, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost javnih naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz točke (d) člena 4.

Člen 75

Objava obvestil

1.  Javni naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo storitev iz člena 74, svojo namero sporočijo na enega od naslednjih načinov:

Prvi pododstavek se ne uporablja, če bi se lahko za oddajo javnega naročila storitev v skladu z določbami člena 32 uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave.

2.  Javni naročniki, ki so oddali javno naročilo storitev iz člena 74, rezultate postopka javnega naročanja objavijo z obvestilom o oddaji javnega naročila, ki vsebuje informacije iz dela J Priloge V, v skladu s standardnimi obrazci iz člena 51. Ta obvestila lahko pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.  Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

4.  Obvestila iz tega člena se objavijo v skladu s členom 51.

Člen 76

Načela za oddajo javnih naročil

1.  Države članice sprejmejo nacionalna pravila za oddajo javnih naročil v skladu s tem poglavjem, da bi zagotovile, da javni naročniki upoštevajo načeli transparentnosti in enake obravnave gospodarskih subjektov. Države članice lahko same določijo postopkovna pravila, ki se uporabljajo, če takšna pravila javnim naročnikom omogočajo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

2.  Države članice zagotovijo, da lahko javni naročniki upoštevajo potrebo po zagotavljanju kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev temelji na ponudbi, ki predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ob upoštevanju kriterijev kakovosti in trajnosti socialnih storitev.

Člen 77

Pridržana javna naročila za nekatere storitve

1.  Države članice lahko določijo, da lahko javni naročniki pridržijo pravico do sodelovanja posamezne organizacije v postopkih javnega naročanja izključno za zdravstvene, socialne in kulturne storitve iz člena 74, ki so zajete s kodami CPV 75121000-0, 75122000-7, 75123000-4, 79622000-0, 79624000-4, 79625000-1, 80110000-8, 80300000-7, 80420000-4, 80430000-7, 80511000-9, 80520000-5, 80590000-6, od 85000000-9 do 85323000-9, 92500000-6, 92600000-7, 98133000-4, 98133110-8.

2.  Organizacija iz odstavka 1 mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

3.  Trajanje javnega naročila ni daljše od treh let.

4.  V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

5.  Ne glede na člen 92 Komisija oceni učinke tega člena ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2019.

POGLAVJE II

Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 78

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za:

V primerih iz točke (a) prvega odstavka tega člena se mejna vrednost iz člena 4 izračuna na podlagi ocenjene vrednosti javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem.

V primerih iz točke (b) prvega odstavka tega člena se mejna vrednost nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo pogodbe o izvedbi javnega naročila storitev brez DDV, ki se lahko pozneje sklene v skladu s členom 32(4), če je naročnik v obvestilu o natečaju napovedal namero o oddaji takšnega naročila.

Člen 79

Obvestila

1.  Javni naročniki, ki nameravajo izvesti projektni natečaj, sporočijo svojo namero z obvestilom o natečaju.

Če nameravajo oddati naknadno javno naročilo storitev v skladu s členom 32(4), to navedejo v obvestilu o natečaju.

2.  Javni naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, pošljejo obvestilo o rezultatih natečaja v skladu s členom 51 in morajo biti sposobni dokazati datum pošiljanja.

Informacij o rezultatu natečaja se lahko ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega podjetja ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med ponudniki storitev.

3.  Obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se objavijo v skladu s členom 51(2) do (6) in členom 52. Vključujejo informacije iz dela E oziroma F Priloge V v obliki standardnih obrazcev.

Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 89(2).

Člen 80

Pravila za organizacijo projektnih natečajev in izbor udeležencev

1.  Javni naročniki pri organiziranju projektnih natečajev uporabljajo postopke, ki ustrezajo določbam naslova I in tega poglavja.

2.  Dostop udeležencev do projektnih natečajev se ne omeji:

3.  Če je število udeležencev na projektnem natečaju omejeno, javni naročniki določijo jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev prave konkurence.

Člen 81

Sestava žirije

Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.

Člen 82

Odločitve žirije

1.  Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

2.  Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3.  Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4.  Anonimnost se spoštuje, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5.  Kandidati se po potrebi lahko povabijo, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.

6.  Sestavi se izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE

Člen 83

Izvrševanje

1.  Da bi države članice uspešno zagotovile pravilno in učinkovito izvajanje, zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena opravlja eden ali več organov, teles ali institucij. Komisiji sporočijo imena vseh organov, teles ali institucij, pristojnih za te naloge.

2.  Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih.

Če organi ali institucije za spremljanje na lastno pobudo ali po prejemu informacij ugotovijo posebne kršitve ali sistemske težave, se pooblastijo, da o teh težavah obvestijo nacionalne revizijske organe, sodišča ali druge ustrezne organe ali institucije, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlamenti ali njihovi odbori.

3.  Rezultati dejavnosti spremljanja v skladu z odstavkom 2 so z ustreznimi sredstvi obveščanja dostopni javnosti. Ti rezultati so dostopni tudi Komisiji. Lahko se na primer vključijo v poročila o spremljanju iz drugega pododstavka tega odstavka.

Države članice Komisiji do 18. aprila 2017 in potem vsaka tri leta predložijo poročilo o spremljanju, v katerega po potrebi vključijo informacije o najpogostejših razlogih za napačno uporabo ali pravno nejasnost, vključno z morebitnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, o ravni udeležbe MSP pri javnem naročanju ter o preprečevanju, odkrivanju in ustrezni prijavi primerov goljufije, korupcije, nasprotja interesov in podobnih hujših nepravilnosti pri javnem naročanju.

Komisija lahko največ vsaka tri leta od držav članic zahteva, da ji predložijo informacije o praktičnem izvajanju nacionalnih strateških politik javnega naročanja.

Za namene tega odstavka in odstavka 4 tega člena se MSP razumejo, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 39 ).

Komisija na podlagi podatkov, prejetih v skladu s tem odstavkom, redno izdaja poročilo o izvajanju in najboljših praksah nacionalnih politik javnega naročanja na notranjem trgu.

4.  Države članice zagotovijo, da:

5.  Države članice brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za komuniciranje in stike z državami članicami, določijo referenčno točko za sodelovanje s Komisijo v zvezi z uporabo zakonodaje o javnem naročanju.

6.  Javni naročniki vsaj v času trajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila obdržijo kopije vseh sklenjenih pogodb o izvedbi javnih naročil, katerih vrednost je enaka naslednjima zneskoma ali višja od njiju:

Javni naročniki omogočijo dostop do teh pogodb; dostop do posameznih dokumentov ali informacij se lahko zavrne v obsegu in pod pogoji, določenimi v pravilih Unije ali nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do dokumentov in varstvo podatkov.

Člen 84

Posamezna poročila o postopkih za oddajo javnih naročil

1.  Za vsako javno naročilo ali okvirni sporazum, zajet v tej direktivi, ter vsako vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema javni naročniki pripravijo pisno poročilo, ki vsebuje vsaj naslednje:

To poročilo se ne zahteva za naročila na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 33(3) ali točko (a) člena 33(4).

Javni naročniki se lahko sklicujejo na obvestilo o oddaji javnega naročila, sestavljeno v skladu s členom 50 ali členom 75(2), če to vsebuje informacije, zahtevane v tem odstavku.

2.  Javni naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja ne glede na to, ali se ti izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovijo, da hranijo zadostno dokumentacijo za utemeljevanje odločitev, sprejetih v vseh fazah postopka javnega naročanja, na primer dokumentacijo o komuniciranju z gospodarskimi subjekti in internih razpravah, o pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnem dialogu ali pogajanjih ter izboru in oddaji javnega naročila. Dokumentacija se hrani najmanj tri leta od datuma oddaje javnega naročila.

3.  Komisiji ali pristojnim organom, telesom oziroma institucijam iz člena 83 se na njihovo zahtevo pošlje poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi.

Člen 85

Nacionalno poročanje in statistični podatki

1.  Komisija pregleda kakovost in popolnost podatkov, ki jih je mogoče pridobiti iz obvestil iz členov 48, 49, 50, 75 in 79, objavljenih v skladu s Prilogo VIII.

Če kakovost in popolnost podatkov iz prvega pododstavka tega odstavka ni v skladu z obveznostmi iz člena 48(1), člena 49, člena 50(1), člena 75(2) in člena 79(3), Komisija od zadevne države članice zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica v razumnem roku predloži manjkajoče statistične podatke, ki jih zahteva Komisija.

2.  Države članice Komisiji do 18. aprila 2017 in potem vsaka tri leta pošljejo statistično poročilo za javna naročila, za katera bi se uporabljala ta direktiva, če bi njihova vrednost presegla zadevno mejno vrednost iz člena 4, pri čemer navedejo oceno združene skupne vrednosti takih javnih naročil v zadevnem obdobju. Ta ocena lahko temelji zlasti na podatkih, ki so na voljo v skladu z nacionalnimi zahtevami glede objave, ali na ocenah vzorcev.

To poročilo se lahko vključi v poročilo iz člena 83(3).

3.  Države članice dajo Komisiji na voljo informacije o svoji institucionalni organiziranosti v zvezi z izvajanjem, spremljanjem in izvrševanjem te direktive ter o nacionalnih pobudah, ki so bile sprejete za zagotavljanje smernic ali pomoči pri izvajanju predpisov Unije o javnem naročanju ali kot odgovor na izzive pri izvajanju teh predpisov.

Te informacije se lahko vključijo v poročilo iz člena 83(3).

Člen 86

Upravno sodelovanje

1.  Države članice si vzajemno pomagajo in uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da bi zagotovile izmenjavo informacij o vidikih iz členov 42, 43, 44, 57, 59, 60, 62, 64 in 69. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

2.  Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si izmenjajo informacije v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 40 ) ter Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 41 ).

3.  Do 18. aprila 2015 se vzpostavi pilotni projekt, s katerim se preveri ustreznost uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 za namene izmenjave informacij, ki jih zajema ta direktiva.

NASLOV V

PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 87

Izvajanje pooblastil

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 22, 23, 56 in 68 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. aprila 2014.

3.  Pooblastilo iz členov 6, 22, 23, 56 in 68 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6, 22, 23, 56 in 68, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 88

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 87(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 89

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS ( 42 ). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 90

Prenos in prehodne določbe

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 18. aprila 2016. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih ukrepov.

2.  Države članice lahko uporabo člena 22(1) ne glede na odstavek 1 tega člena odložijo do 18. oktobra 2018, razen kadar je uporaba elektronskih sredstev obvezna v skladu s členi 34, 35 ali 36, členom 37(3), členom 51(2) ali členom 53.

Države članice lahko uporabo člena 22(1) za osrednje nabavne organe ne glede na odstavek 1 tega člena odložijo do 18. aprila 2017.

Država članica, ki se odloči odložiti uporabo člena 22(1), določi, da lahko javni naročniki za vse sporočanje in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini sporočanja:

3.  Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 59(2) odložijo do 18. aprila 2018.

4.  Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 59(5) odložijo do 18. oktobra 2018.

5.  Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice začetek uporabe člena 61(2) odložijo do 18. oktobra 2018.

6.  Države članice se v sprejetih ukrepih iz odstavkov 1 do 5 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

7.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 91

Razveljavitev

Direktiva 2004/18/ES se razveljavi z učinkom od 18. aprila 2016.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XV.

Člen 92

Pregled

Komisija pregleda ekonomske učinke, ki jih ima uporaba mejnih vrednosti iz člena 4 na notranji trg, zlasti glede dejavnikov, kot so čezmejno oddajanje javnih naročil in stroški čezmejnih transakcij, ter o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2019.

Kjer je to mogoče in ustrezno, Komisija preuči, ali bi v naslednjem krogu pogajanj predlagala zvišanje mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA. Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA, poročilu po potrebi sledi predlog pravnega akta o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive.

Člen 93

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 94

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

ORGANI NA CENTRALNI DRŽAVNI RAVNI

BELGIJA

BOLGARIJA

Администрация на Народното събрание

Aдминистрация на Президента

Администрация на Министерския съвет

Конституционен съд

Българска народна банка

Министерство на външните работи

Министерство на вътрешните работи

Министерство на държавната администрация и административната реформа

Министерство на извънредните ситуации

Министерство на земеделието и храните

Министерство на здравеопазването

Министерство на икономиката и енергетиката

Министерство на културата

Министерство на образованието и науката

Министерство на околната среда и водите

Министерство на отбраната

Министерство на правосъдието

Министерство на регионалното развитие и благоустройството

Министерство на транспорта

Министерство на труда и социалната политика

Министерство на финансите

Državne agencije, državne komisije, izvajalske agencije in drugi državni organi, ki so ustanovljeni z zakonom ali uredbo sveta ministrov in katerih funkcija je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti:

Агенция за ядрено регулиране

Висшата атестационна комисия

Държавна комисия за енергийно и водно регулиране

Държавна комисия по сигурността на информацията

Комисия за защита на конкуренцията

Комисия за защита на личните данни

Комисия за защита от дискриминация

Комисия за регулиране на съобщенията

Комисия за финансов надзор

Патентно ведомство на Република България

Сметна палата на Република България

Агенция за приватизация

Агенция за следприватизационен контрол

Български институт по метрология

Държавна агенция „Архиви“

Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“

Държавна агенция „Национална сигурност“

Държавна агенция за бежанците

Държавна агенция за българите в чужбина

Държавна агенция за закрила на детето

Държавна агенция за информационни технологии и съобщения

Държавна агенция за метрологичен и технически надзор

Държавна агенция за младежта и спорта

Държавна агенция по горите

Държавна агенция по туризма

Държавна комисия по стоковите борси и тържища

Институт по публична администрация и европейска интеграция

Национален статистически институт

Национална агенция за оценяване и акредитация

Националната агенция за професионално образование и обучение

Национална комисия за борба с трафика на хора

Агенция „Митници“

Агенция за държавна и финансова инспекция

Агенция за държавни вземания

Агенция за социално подпомагане

Агенция за хората с увреждания

Агенция по вписванията

Агенция по геодезия, картография и кадастър

Агенция по енергийна ефективност

Агенция по заетостта

Агенция по обществени поръчки

Българска агенция за инвестиции

Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“

Дирекция „Материално-техническо осигуряване и социално обслужване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция „Оперативно издирване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция „Финансово-ресурсно осигуряване“ на Министерство на вътрешните работи

Дирекция за национален строителен контрол

Държавна комисия по хазарта

Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“

Изпълнителна агенция „Борба с градушките“

Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“

Изпълнителна агенция „Военни клубове и информация“

Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“

Изпълнителна агенция „Държавна собственост на Министерството на отбраната“

Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“

Изпълнителна агенция „Изпитвания и контролни измервания на въоръжение, техника и имущества“

Изпълнителна агенция „Морска администрация“

Изпълнителна агенция „Национален филмов център“

Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“

Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“

Изпълнителна агенция „Социални дейности на Министерството на отбраната“

Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози

Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия

Изпълнителна агенция по лекарствата

Изпълнителна агенция по лозата и виното

Изпълнителна агенция по околна среда

Изпълнителна агенция по почвените ресурси

Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури

Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството

Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол

Изпълнителна агенция по трансплантация

Изпълнителна агенция по хидромелиорации

Комисията за защита на потребителите

Контролно-техническата инспекция

Национален център за информация и документация

Национален център по радиобиология и радиационна защита

Национална агенция за приходите

Национална ветеринарномедицинска служба

Национална служба „Полиция“

Национална служба „Пожарна безопасност и защита на населението“

Национална служба за растителна защита

Национална служба за съвети в земеделието

Национална служба по зърното и фуражите

Служба „Военна информация“

Служба „Военна полиция“

Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“

Авиоотряд 28

ČEŠKA

Ministerstvo dopravy

Ministerstvo financí

Ministerstvo kultury

Ministerstvo obrany

Ministerstvo pro místní rozvoj

Ministerstvo práce a sociálních věcí

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Ministerstvo spravedlnosti

Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy

Ministerstvo vnitra

Ministerstvo zahraničních věcí

Ministerstvo zdravotnictví

Ministerstvo zemědělství

Ministerstvo životního prostředí

Poslanecká sněmovna PČR

Senát PČR

Kancelář prezidenta

Český statistický úřad

Český úřad zeměměřičský a katastrální

Úřad průmyslového vlastnictví

Úřad pro ochranu osobních údajů

Bezpečnostní informační služba

Národní bezpečnostní úřad

Česká akademie věd

Vězeňská služba

Český báňský úřad

Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

Správa státních hmotných rezerv

Státní úřad pro jadernou bezpečnost

Česká národní banka

Energetický regulační úřad

Úřad vlády České republiky

Ústavní soud

Nejvyšší soud

Nejvyšší správní soud

Nejvyšší státní zastupitelství

Nejvyšší kontrolní úřad

Kancelář Veřejného ochránce práv

Grantová agentura České republiky

Státní úřad inspekce práce

Český telekomunikační úřad

DANSKA

Folketinget

Rigsrevisionen

Statsministeriet

Udenrigsministeriet

Beskæftigelsesministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Domstolsstyrelsen

Finansministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Forsvarsministeriet

5 styrelser og institutioner (pet agencij in ustanov)

Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse

Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (več agencij in ustanov, vključno s Statens Serum Institut)

Justitsministeriet

Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (policijski komisar, državni tožilec, en direktorat in več agencij)

Kirkeministeriet

10 stiftsøvrigheder (deset škofijskih uradov)

Kulturministeriet – Ministrstvo za kulturo

4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (štirje oddelki in več ustanov)

Miljøministeriet

5 styrelser (pet agencij)

Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration

1 styrelse (ena agencija)

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri

4 direktorater og institutioner (štirje direktorati in ustanove)

Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling

Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (več agencij in ustanov, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami)

Skatteministeriet

1 styrelse og institutioner (ena agencija in več ustanov)

Velfærdsministeriet

3 styrelser og institutioner (tri agencije in več ustanov)

Transportministeriet

7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (sedem agencij in ustanov, vključno z Øresundsbrokonsortiet)

Undervisningsministeriet

3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (tri agencije, štiri izobraževalne ustanove, pet drugih institucij)

Økonomi- og Erhvervsministeriet

Adskilligestyrelser og institutioner (več agencij in ustanov)

Klima- og Energiministeriet

3 styrelse og institutioner (tri agencije in ustanove)

NEMČIJA

Auswärtiges Amt

Bundeskanzleramt

Bundesministerium für Arbeit und Soziales

Bundesministerium für Bildung und Forschung

Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz

Bundesministerium der Finanzen

Bundesministerium des Innern (samo blago za civilno uporabo)

Bundesministerium für Gesundheit

Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend

Bundesministerium der Justiz

Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung

Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie

Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung

Bundesministerium der Verteidigung (brez blaga za vojaške namene)

Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit

ESTONIJA

Vabariigi Presidendi Kantselei;

Eesti Vabariigi Riigikogu;

Eesti Vabariigi Riigikohus;

Riigikontroll;

Õiguskantsler;

Riigikantselei;

Rahvusarhiiv;

Haridus- ja Teadusministeerium;

Justiitsministeerium;

Kaitseministeerium;

Keskkonnaministeerium;

Kultuuriministeerium;

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium;

Põllumajandusministeerium;

Rahandusministeerium;

Siseministeerium;

Sotsiaalministeerium;

Välisministeerium;

Keeleinspektsioon;

Riigiprokuratuur;

Teabeamet;

Maa-amet;

Keskkonnainspektsioon;

Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus;

Muinsuskaitseamet;

Patendiamet;

Tarbijakaitseamet;

Riigihangete Amet;

Taimetoodangu Inspektsioon;

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet;

Veterinaar- ja Toiduamet;

Konkurentsiamet;

Maksu- ja Tolliamet;

Statistikaamet;

Kaitsepolitseiamet;

Kodakondsus- ja Migratsiooniamet;

Piirivalveamet;

Politseiamet;

Eesti Kohtuekspertiisi Instituut;

Keskkriminaalpolitsei;

Päästeamet;

Andmekaitse Inspektsioon;

Ravimiamet;

Sotsiaalkindlustusamet;

Tööturuamet;

Tervishoiuamet;

Tervisekaitseinspektsioon;

Tööinspektsioon;

Lennuamet;

Maanteeamet;

Veeteede Amet;

Julgestuspolitsei;

Kaitseressursside Amet;

Kaitseväe Logistikakeskus;

Tehnilise Järelevalve Amet.

IRSKA

President’s Establishment

Houses of the Oireachtas (parlament)

Department of the Taoiseach (ministrski predsednik)

Central Statistics Office

Department of Finance

Office of the Comptroller and Auditor General

Office of the Revenue Commissioners

Office of Public Works

State Laboratory

Office of the Attorney General

Office of the Director of Public Prosecutions

Valuation Office

Office of the Commission for Public Service Appointments

Public Appointments Service

Office of the Ombudsman

Chief State Solicitor’s Office

Department of Justice, Equality and Law Reform

Courts Service

Prisons Service

Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests

Department of the Environment, Heritage and Local Government

Department of Education and Science

Department of Communications, Energy and Natural Resources

Department of Agriculture, Fisheries and Food

Department of Transport

Department of Health and Children

Department of Enterprise, Trade and Employment

Department of Arts, Sports and Tourism

Department of Defence

Department of Foreign Affairs

Department of Social and Family Affairs

Department of Community, Rural and Gaeltacht Affairs (galsko govoreče regije)

Arts Council

National Gallery

GRČIJA

Υπουργείο Εσωτερικών

Υπουργείο Εξωτερικών

Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών

Υπουργείο Ανάπτυξης

Υπουργείο Δικαιοσύνης

Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων

Υπουργείο Πολιτισμού

Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης

Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων

Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας

Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών

Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων

Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής

Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης

Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας

Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης

Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς

Γενική Γραμματεία Ισότητας

Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού

Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας

Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας

Γενική Γραμματεία Αθλητισμού

Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων

Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος

Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας

Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας

Εθνικό Τυπογραφείο

Γενικό Χημείο του Κράτους

Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας

Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών

Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης

Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης

Πανεπιστήμιο Αιγαίου

Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων

Πανεπιστήμιο Πατρών

Πανεπιστήμιο Μακεδονίας

Πολυτεχνείο Κρήτης

Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων

Αιγινήτειο Νοσοκομείο

Αρεταίειο Νοσοκομείο

Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης

Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού

Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων

Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων

Γενικό Επιτελείο Στρατού

Γενικό Επιτελείο Ναυτικού

Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας

Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας

Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων

Υπουργείο Εθνικής Άμυνας

Γενική Γραμματεία Εμπορίου

ŠPANIJA

Presidencia de Gobierno

Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación

Ministerio de Justicia

Ministerio de Defensa

Ministerio de Economía y Hacienda

Ministerio del Interior

Ministerio de Fomento

Ministerio de Educación, Política Social y Deportes

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Ministerio de Trabajo e Inmigración

Ministerio de la Presidencia

Ministerio de Administraciones Públicas

Ministerio de Cultura

Ministerio de Sanidad y Consumo

Ministerio de Medio Ambiente y Medio Rural y Marino

Ministerio de Vivienda

Ministerio de Ciencia e Innovación

Ministerio de Igualdad

FRANCIJA

1.   Ministrstva

Services du Premier ministre

Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports

Ministère chargé de l’intérieur, de l’outre-mer et des collectivités territoriales

Ministère chargé de la justice

Ministère chargé de la défense

Ministère chargé des affaires étrangères et européennes

Ministère chargé de l’éducation nationale

Ministère chargé de l’économie, des finances et de l’emploi

Secrétariat d’Etat aux transports

Secrétariat d’Etat aux entreprises et au commerce extérieur

Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité

Ministère chargé de la culture et de la communication

Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique

Ministère chargé de l’agriculture et de la pêche

Ministère chargé de l’enseignement supérieur et de la recherche

Ministère chargé de l’écologie, du développement et de l’aménagement durables

Secrétariat d’Etat à la fonction publique

Ministère chargé du logement et de la ville

Secrétariat d’Etat à la coopération et à la francophonie

Secrétariat d’Etat à l’outre-mer

Secrétariat d’Etat à la jeunesse, des sports et de la vie associative

Secrétariat d’Etat aux anciens combattants

Ministère chargé de l’immigration, de l’intégration, de l’identité nationale et du co-développement

Secrétariat d’Etat en charge de la prospective et de l’évaluation des politiques publiques

Secrétariat d’Etat aux affaires européennes

Secrétariat d’Etat aux affaires étrangères et aux droits de l’homme

Secrétariat d’Etat à la consommation et au tourisme

Secrétariat d’Etat à la politique de la ville

Secrétariat d’Etat à la solidarité

Secrétariat d’Etat en charge de l’industrie et de la consommation

Secrétariat d’Etat en charge de l’emploi

Secrétariat d’Etat en charge du commerce, de l’artisanat, des PME, du tourisme et des services

Secrétariat d’Etat en charge de l’écologie

Secrétariat d’Etat en charge du développement de la région-capitale

Secrétariat d’Etat en charge de l’aménagement du territoire

2.   Institucije, neodvisni organi in sodišča

Présidence de la République

Assemblée Nationale

Sénat

Conseil constitutionnel

Conseil économique et social

Conseil supérieur de la magistrature

Agence française contre le dopage

Autorité de contrôle des assurances et des mutuelles

Autorité de contrôle des nuisances sonores aéroportuaires

Autorité de régulation des communications électroniques et des postes

Autorité de sûreté nucléaire

Autorité indépendante des marchés financiers

Comité national d’évaluation des établissements publics à caractère scientifique, culturel et professionnel

Commission d’accès aux documents administratifs

Commission consultative du secret de la défense nationale

Commission nationale des comptes de campagne et des financements politiques

Commission nationale de contrôle des interceptions de sécurité

Commission nationale de déontologie de la sécurité

Commission nationale du débat public

Commission nationale de l’informatique et des libertés

Commission des participations et des transferts

Commission de régulation de l’énergie

Commission de la sécurité des consommateurs

Commission des sondages

Commission de la transparence financière de la vie politique

Conseil de la concurrence

Conseil des ventes volontaires de meubles aux enchères publiques

Conseil supérieur de l’audiovisuel

Défenseur des enfants

Haute autorité de lutte contre les discriminations et pour l’égalité

Haute autorité de santé

Médiateur de la République

Cour de justice de la République

Tribunal des Conflits

Conseil d’Etat

Cours administratives d’appel

Tribunaux administratifs

Cour des Comptes

Chambres régionales des Comptes

Cours et tribunaux de l’ordre judiciaire (Cour de Cassation, Cours d’Appel, Tribunaux d’instance et Tribunaux de grande instance)

3.   Državne javne ustanove

Académie de France à Rome

Académie de marine

Académie des sciences d’outre-mer

Académie des technologies

Agence centrale des organismes de sécurité sociale (ACOSS)

Agence de biomédicine

Agence pour l’enseignement du français à l’étranger

Agence française de sécurité sanitaire des aliments

Agence française de sécurité sanitaire de l’environnement et du travail

Agence Nationale pour la cohésion sociale et l’égalité des chances

Agence nationale pour la garantie des droits des mineurs

Agences de l’eau

Agence Nationale de l’Accueil des Etrangers et des migrations

Agence nationale pour l’amélioration des conditions de travail (ANACT)

Agence nationale pour l’amélioration de l’habitat (ANAH)

Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l’Egalité des Chances

Agence nationale pour l’indemnisation des français d’outre-mer (ANIFOM)

Assemblée permanente des chambres d’agriculture (APCA)

Bibliothèque publique d’information

Bibliothèque nationale de France

Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg

Caisse des Dépôts et Consignations

Caisse nationale des autoroutes (CNA)

Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS)

Caisse de garantie du logement locatif social

Casa de Velasquez

Centre d’enseignement zootechnique

Centre d’études de l’emploi

Centre d’études supérieures de la sécurité sociale

Centres de formation professionnelle et de promotion agricole

Centre hospitalier des Quinze-Vingts

Centre international d’études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro)

Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale

Centre des Monuments Nationaux

Centre national d’art et de culture Georges Pompidou

Centre national des arts plastiques

Centre national de la cinématographie

Centre National d’Etudes et d’expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF)

Centre national du livre

Centre national de documentation pédagogique

Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS)

Centre national professionnel de la propriété forestière

Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S)

Centres d’éducation populaire et de sport (CREPS)

Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS)

Collège de France

Conservatoire de l’espace littoral et des rivages lacustres

Conservatoire National des Arts et Métiers

Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris

Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon

Conservatoire national supérieur d’art dramatique

Ecole centrale de Lille

Ecole centrale de Lyon

École centrale des arts et manufactures

École française d’archéologie d’Athènes

École française d’Extrême-Orient

École française de Rome

École des hautes études en sciences sociales

Ecole du Louvre

École nationale d’administration

École nationale de l’aviation civile (ENAC)

École nationale des Chartes

École nationale d’équitation

Ecole Nationale du Génie de l’Eau et de l’environnement de Strasbourg

Écoles nationales d’ingénieurs

Ecole nationale d’ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes

Écoles nationales d’ingénieurs des travaux agricoles

École nationale de la magistrature

Écoles nationales de la marine marchande

École nationale de la santé publique (ENSP)

École nationale de ski et d’alpinisme

École nationale supérieure des arts décoratifs

École nationale supérieure des arts et techniques du théâtre

École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix

Écoles nationales supérieures d’arts et métiers

École nationale supérieure des beaux-arts

École nationale supérieure de céramique industrielle

École nationale supérieure de l’électronique et de ses applications (ENSEA)

Ecole nationale supérieure du paysage de Versailles

Ecole Nationale Supérieure des Sciences de l’information et des bibliothécaires

Ecole nationale supérieure de la sécurité sociale

Écoles nationales vétérinaires

École nationale de voile

Écoles normales supérieures

École polytechnique

École technique professionnelle agricole et forestière de Meymac (Corrèze)

École de sylviculture Crogny (Aube)

École de viticulture et d’œnologie de la Tour- Blanche (Gironde)

Ecole de Viticulture – Avize (Marne)

Etablissement national d’enseignement agronomique de Dijon

Établissement national des invalides de la marine (ENIM)

Établissement national de bienfaisance Koenigswarter

Établissement public du musée et du domaine national de Versailles

Fondation Carnegie

Fondation Singer-Polignac

Haras nationaux

Hôpital national de Saint-Maurice

Institut des hautes études pour la science et la technologie

Institut français d’archéologie orientale du Caire

Institut géographique national

Institut National de l’origine et de la qualité

Institut national des hautes études de sécurité

Institut de veille sanitaire

Institut National d’enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes

Institut National d’Etudes Démographiques (I.N.E.D)

Institut National d’Horticulture

Institut National de la jeunesse et de l’éducation populaire

Institut national des jeunes aveugles – Paris

Institut national des jeunes sourds – Bordeaux

Institut national des jeunes sourds – Chambéry

Institut national des jeunes sourds – Metz

Institut national des jeunes sourds – Paris

Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P)

Institut national de la propriété industrielle

Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A)

Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P)

Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M)

Institut national d’histoire de l’art (I.N.H.A.)

Institut national de recherches archéologiques préventives

Institut National des Sciences de l’Univers

Institut National des Sports et de l’Education Physique

Institut national supérieur de formation et de recherche pour l’éducation des jeunes handicapés et les enseignements inadaptés

Instituts nationaux polytechniques

Instituts nationaux des sciences appliquées

Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA)

Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS)

Institut de Recherche pour le Développement

Instituts régionaux d’administration

Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l’environnement (Agro Paris Tech)

Institut supérieur de mécanique de Paris

Institut Universitaires de Formation des Maîtres

Musée de l’armée

Musée Gustave-Moreau

Musée national de la marine

Musée national J.-J.-Henner

Musée du Louvre

Musée du Quai Branly

Muséum National d’Histoire Naturelle

Musée Auguste-Rodin

Observatoire de Paris

Office français de protection des réfugiés et apatrides

Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC)

Office national de la chasse et de la faune sauvage

Office National de l’eau et des milieux aquatiques

Office national d’information sur les enseignements et les professions (ONISEP)

Office universitaire et culturel français pour l’Algérie

Ordre national de la Légion d’honneur

Palais de la découverte

Parcs nationaux

Universités

4.   Drugi državni javni organi

Union des groupements d’achats publics (UGAP)

Agence Nationale pour l’emploi (A.N.P.E)

Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF)

Caisse Nationale d’Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS)

Caisse Nationale d’Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS)

HRVAŠKA

Hrvatski sabor

Predsjednik Republike Hrvatske

Ured predsjednika Republike Hrvatske

Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti

Vlada Republike Hrvatske

uredi Vlade Republike Hrvatske

Ministarstvo gospodarstva

Ministarstvo regionalnog razvoja i fondova Europske unije

Ministarstvo financija

Ministarstvo obrane

Ministarstvo vanjskih i europskih poslova

Ministarstvo unutarnjih poslova

Ministarstvo pravosuđa

Ministarstvo uprave

Ministarstvo poduzetništva i obrta

Ministarstvo rada i mirovinskog sustava

Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture

Ministarstvo poljoprivrede

Ministarstvo turizma

Ministarstvo zaštite okoliša i prirode

Ministarstvo graditeljstva i prostornog uređenja

Ministarstvo branitelja

Ministarstvo socijalne politike i mladih

Ministarstvo zdravlja

Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta

Ministarstvo kulture

državne upravne organizacije

uredi državne uprave u županijama

Ustavni sud Republike Hrvatske

Vrhovni sud Republike Hrvatske

sudovi

Državno sudbeno vijeće

državna odvjetništva

Državnoodvjetničko vijeće

pravobraniteljstva

Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave

Hrvatska narodna banka

državne agencije i uredi

Državni ured za reviziju

ITALIJA

Naročniki

Presidenza del Consiglio dei Ministri

Ministero degli Affari Esteri

Ministero dell’Interno

Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari (esclusi i giudici di pace)

Ministero della Difesa

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Ministero dello Sviluppo Economico

Ministero delle Politiche Agricole, Alimentari e Forestali

Ministero dell’Ambiente, Tutela del Territorio e del Mare

Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti

Ministero del Lavoro, della Salute e delle Politiche Sociali

Ministero dell’Istruzione, Università e Ricerca

Ministero per i Beni e le Attività culturali, comprensivo delle sue articolazioni periferiche

Drugi državni javni organi

CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici)

CIPER

Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο

Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης

Υπουργικό Συμβούλιο

Βουλή των Αντιπροσώπων

Δικαστική Υπηρεσία

Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας

Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας

Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως

Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού

Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου

Γραφείο Προγραμματισμού

Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας

Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα

Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων

Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών

Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών

Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων

Υπουργείο Άμυνας

Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

Τμήμα Γεωργίας

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

Τμήμα Δασών

Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων

Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης

Μετεωρολογική Υπηρεσία

Τμήμα Αναδασμού

Υπηρεσία Μεταλλείων

Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών

Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών

Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως

Αστυνομία

Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου

Τμήμα Φυλακών

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη

Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Τμήμα Εργασίας

Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων

Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας

Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου

Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου

Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο

Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας

Τμήμα Εργασιακών Σχέσεων

Υπουργείο Εσωτερικών

Επαρχιακές Διοικήσεις

Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως

Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως

Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας

Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών

Πολιτική Άμυνα

Υπηρεσία Μέριμνας και Αποκαταστάσεων Εκτοπισθέντων

Υπηρεσία Ασύλου

Υπουργείο Εξωτερικών

Υπουργείο Οικονομικών

Τελωνεία

Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων

Στατιστική Υπηρεσία

Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών

Τμήμα Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού

Κυβερνητικό Τυπογραφείο

Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής

Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού

Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων

Τμήμα Δημοσίων Έργων

Τμήμα Αρχαιοτήτων

Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας

Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας

Τμήμα Οδικών Μεταφορών

Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών

Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών

Υπουργείο Υγείας

Φαρμακευτικές Υπηρεσίες

Γενικό Χημείο

Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας

Οδοντιατρικές Υπηρεσίες

Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας

LATVIJA

Ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njihove podrejene institucije

Aizsardzības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Ārlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Bērnu un ģimenes lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Ekonomikas ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Finanšu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Iekšlietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Izglītības un zinātnes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Kultūras ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Labklājības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Reģionālās attīstības un pašvaldības lietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Satiksmes ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Tieslietu ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Veselības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Vides ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Zemkopības ministrija un tās padotībā esošās iestādes

Īpašu uzdevumu ministra sekretariāti un to padotībā esošās iestādes

Satversmes aizsardzības birojs

Druge državne institucije

Augstākā tiesa

Centrālā vēlēšanu komisija

Finanšu un kapitāla tirgus komisija

Latvijas Banka

Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes

Saeimas kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

Satversmes tiesa

Valsts kanceleja un tās padotībā esošās iestādes

Valsts kontrole

Valsts prezidenta kanceleja

Tiesībsarga birojs

Nacionālā radio un televīzijas padome

Citas valsts iestādes, kuras nav ministriju padotībā (druge državne institucije, ki niso podrejene ministrstvom)

LITVA

Prezidentūros kanceliarija

Seimo kanceliarija

Institucije, ki so odgovorne seimasu (parlamentu): Lietuvos mokslo taryba

Seimo kontrolierių įstaiga

Valstybės kontrolė

Specialiųjų tyrimų tarnyba

Valstybės saugumo departamentas

Konkurencijos taryba

Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras

Vertybinių popierių komisija

Ryšių reguliavimo tarnyba

Nacionalinė sveikatos taryba

Etninės kultūros globos taryba

Lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba

Valstybinė kultūros paveldo komisija

Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga

Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija

Valstybinė lietuvių kalbos komisija

Vyriausioji rinkimų komisija

Vyriausioji tarnybinės etikos komisija

Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba

Vyriausybės kanceliarija

Institucije, ki so odgovorne vyriausybėsu (vladi):

Ginklų fondas

Informacinės visuomenės plėtros komitetas

Kūno kultūros ir sporto departamentas

Lietuvos archyvų departamentas

Mokestinių ginčų komisija

Statistikos departamentas

Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas

Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba

Viešųjų pirkimų tarnyba

Narkotikų kontrolės departamentas

Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija

Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija

Valstybinė lošimų priežiūros komisija

Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba

Vyriausioji administracinių ginčų komisija

Draudimo priežiūros komisija

Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas

Lietuvių grįžimo į Tėvynę informacijos centras

Konstitucinis Teismas

Lietuvos bankas

Aplinkos ministerija

Institucije v okviru Aplinkos ministerija (Ministrstva za okolje):

Generalinė miškų urėdija

Lietuvos geologijos tarnyba

Lietuvos hidrometeorologijos tarnyba

Lietuvos standartizacijos departamentas

Nacionalinis akreditacijos biuras

Valstybinė metrologijos tarnyba

Valstybinė saugomų teritorijų tarnyba

Valstybinė teritorijų planavimo ir statybos inspekcija

Finansų ministerija

Institucije v okviru Finansų ministerija (Ministrstva za finance):

Muitinės departamentas

Valstybės dokumentų technologinės apsaugos tarnyba

Valstybinė mokesčių inspekcija

Finansų ministerijos mokymo centras

Krašto apsaugos ministerija

Institucije v okviru Krašto apsaugos ministerija (Ministrstva za nacionalno obrambo):

Antrasis operatyvinių tarnybų departamentas

Centralizuota finansų ir turto tarnyba

Karo prievolės administravimo tarnyba

Krašto apsaugos archyvas

Krizių valdymo centras

Mobilizacijos departamentas

Ryšių ir informacinių sistemų tarnyba

Infrastruktūros plėtros departamentas

Valstybinis pilietinio pasipriešinimo rengimo centras

Lietuvos kariuomenė

Krašto apsaugos sistemos kariniai vienetai ir tarnybos

Kultūros ministerija

Institucije v okviru Kultūros ministerija (Ministrstva za kulturo):

Kultūros paveldo departamentas

Valstybinė kalbos inspekcija

Socialinės apsaugos ir darbo ministerija

Institucije v okviru Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (Ministrstva za socialno varnost in delo):

Garantinio fondo administracija

Valstybės vaiko teisių apsaugos ir įvaikinimo tarnyba

Lietuvos darbo birža

Lietuvos darbo rinkos mokymo tarnyba

Trišalės tarybos sekretoriatas

Socialinių paslaugų priežiūros departamentas

Darbo inspekcija

Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba

Neįgalumo ir darbingumo nustatymo tarnyba

Ginčų komisija

Techninės pagalbos neįgaliesiems centras

Neįgaliųjų reikalų departamentas

Susisiekimo ministerija

Institucije v okviru Susisiekimo ministerija (Ministrstva za promet in komunikacije):

Lietuvos automobilių kelių direkcija

Valstybinė geležinkelio inspekcija

Valstybinė kelių transporto inspekcija

Pasienio kontrolės punktų direkcija

Sveikatos apsaugos ministerija

Institucije v okviru Sveikatos apsaugos ministerija (Ministrstva za zdravje):

Valstybinė akreditavimo sveikatos priežiūros veiklai tarnyba

Valstybinė ligonių kasa

Valstybinė medicininio audito inspekcija

Valstybinė vaistų kontrolės tarnyba

Valstybinė teismo psichiatrijos ir narkologijos tarnyba

Valstybinė visuomenės sveikatos priežiūros tarnyba

Farmacijos departamentas

Sveikatos apsaugos ministerijos Ekstremalių sveikatai situacijų centras

Lietuvos bioetikos komitetas

Radiacinės saugos centras

Švietimo ir mokslo ministerija

Institucije v okviru Švietimo ir mokslo ministerija (Ministrstva za šolstvo in znanost):

Nacionalinis egzaminų centras

Studijų kokybės vertinimo centras

Teisingumo ministerija

Institucije v okviru Teisingumo ministerija (Ministrstva za pravosodje):

Kalėjimų departamentas

Nacionalinė vartotojų teisių apsaugos taryba

Europos teisės departamentas

Ūkio ministerija

Institucije v okviru Ūkio ministerija (Ministrstva za gospodarstvo):

Įmonių bankroto valdymo departamentas

Valstybinė energetikos inspekcija

Valstybinė ne maisto produktų inspekcija

Valstybinis turizmo departamentas

Užsienio reikalų ministerija

Diplomatinės atstovybės ir konsulinės įstaigos užsienyje bei atstovybės prie tarptautinių organizacijų

Vidaus reikalų ministerija

Institucije v okviru Vidaus reikalų ministerija (Ministrstva za notranje zadeve):

Asmens dokumentų išrašymo centras

Finansinių nusikaltimų tyrimo tarnyba

Gyventojų registro tarnyba

Policijos departamentas

Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas

Turto valdymo ir ūkio departamentas

Vadovybės apsaugos departamentas

Valstybės sienos apsaugos tarnyba

Valstybės tarnybos departamentas

Informatikos ir ryšių departamentas

Migracijos departamentas

Sveikatos priežiūros tarnyba

Bendrasis pagalbos centras

Žemės ūkio ministerija

Institucije v okviru Žemės ūkio ministerija (Ministrstva za kmetijstvo):

Nacionalinė mokėjimo agentūra

Nacionalinė žemės tarnyba

Valstybinė augalų apsaugos tarnyba

Valstybinė gyvulių veislininkystės priežiūros tarnyba

Valstybinė sėklų ir grūdų tarnyba

Žuvininkystės departamentas

Teismai (sodišča):

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Lietuvos apeliacinis teismas

Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas

apygardų teismai

apygardų administraciniai teismai

apylinkių teismai

Nacionalinė teismų administracija

Generalinė prokuratūra

Drugi subjekti centralne javne uprave (institucijos (institucije), įstaigos (ustanove), tarnybos (agencije)):

Aplinkos apsaugos agentūra

Valstybinė aplinkos apsaugos inspekcija

Aplinkos projektų valdymo agentūra

Miško genetinių išteklių, sėklų ir sodmenų tarnyba

Miško sanitarinės apsaugos tarnyba

Valstybinė miškotvarkos tarnyba

Nacionalinis visuomenės sveikatos tyrimų centras

Lietuvos aids centras

Nacionalinis organų transplantacijos biuras

Valstybinis patologijos centras

Valstybinis psichikos sveikatos centras

Lietuvos sveikatos informacijos centras

Slaugos darbuotojų tobulinimosi ir specializacijos centras

Valstybinis aplinkos sveikatos centras

Respublikinis mitybos centras

Užkrečiamųjų ligų profilaktikos ir kontrolės centras

Trakų visuomenės sveikatos priežiūros ir specialistų tobulinimosi centras

Visuomenės sveikatos ugdymo centras

Muitinės kriminalinė tarnyba

Muitinės informacinių sistemų centras

Muitinės laboratorija

Muitinės mokymo centras

Valstybinis patentų biuras

Lietuvos teismo ekspertizės centras

Centrinė hipotekos įstaiga

Lietuvos metrologijos inspekcija

Civilinės aviacijos administracija

Lietuvos saugios laivybos administracija

Transporto investicijų direkcija

Valstybinė vidaus vandenų laivybos inspekcija

Pabėgėlių priėmimo centras

LUKSEMBURG

Ministère d’Etat

Ministère des Affaires Etrangères et de l’Immigration

Ministère de l’Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural

Ministère des Classes moyennes, du Tourisme et du Logement

Ministère de la Culture, de l’Enseignement Supérieur et de la Recherche

Ministère de l’Economie et du Commerce extérieur

Ministère de l’Education nationale et de la Formation professionnelle

Ministère de l’Egalité des chances

Ministère de l’Environnement

Ministère de la Famille et de l’Intégration

Ministère des Finances

Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative

Ministère de l’Intérieur et de l’Aménagement du territoire

Ministère de la Justice

Ministère de la Santé

Ministère de la Sécurité sociale

Ministère des Transports

Ministère du Travail et de l’Emploi

Ministère des Travaux publics

MADŽARSKA

Egészségügyi Minisztérium

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Honvédelmi Minisztérium

Igazságügyi és Rendészeti Minisztérium

Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium

Külügyminisztérium

Miniszterelnöki Hivatal

Oktatási és Kulturális Minisztérium

Önkormányzati és Területfejlesztési Minisztérium

Pénzügyminisztérium

Szociális és Munkaügyi Minisztérium

Központi Szolgáltatási Főigazgatóság

MALTA

Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister)

Ministeru għall-Familja u Solidarjeta’ Soċjali (Ministry for the Family and Social Solidarity)

Ministeru ta’ l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (Ministry for Education Youth and Employment)

Ministeru tal-Finanzi (Ministry of Finance)

Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure)

Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (Ministry for Tourism and Culture)

Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs)

Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment)

Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo)

Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita’ (Ministry of Health, the Elderly and Community Care)

Ministeru ta’ l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs)

Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta’ Informazzjoni (Ministry for Investment, Industry and Information Technology)

Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (Ministry for Competitiveness and Communications)

Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (Ministry for Urban Development and Roads)

NIZOZEMSKA

Ministerie van Algemene Zaken

Bestuursdepartement

Bureau van de Wetenschappelijke Raad voor het Regeringsbeleid

Rijksvoorlichtingsdienst

Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties

Bestuursdepartement

Centrale Archiefselectiedienst (CAS)

Algemene Inlichtingen- en Veiligheidsdienst (AIVD)

Agentschap Basisadministratie Persoonsgegevens en Reisdocumenten (BPR)

Agentschap Korps Landelijke Politiediensten

Ministerie van Buitenlandse Zaken

Directoraat-generaal Regiobeleid en Consulaire Zaken (DGRC)

Directoraat-generaal Politieke Zaken (DGPZ)

Directoraat-generaal Internationale Samenwerking (DGIS)

Directoraat-generaal Europese Samenwerking (DGES)

Centrum tot Bevordering van de Import uit Ontwikkelingslanden (CBI)

Centrale diensten ressorterend onder S/PlvS (podporne službe, ki spadajo pod generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja)

Buitenlandse Posten (ieder afzonderlijk)

Ministerie van Defensie (Ministrstvo za obrambo)

Bestuursdepartement

Commando Diensten Centra (CDC)

Defensie Telematica Organisatie (DTO)

Centrale directie van de Defensie Vastgoed Dienst

De afzonderlijke regionale directies van de Defensie Vastgoed Dienst

Defensie Materieel Organisatie (DMO)

Landelijk Bevoorradingsbedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

Logistiek Centrum van de Defensie Materieel Organisatie

Marinebedrijf van de Defensie Materieel Organisatie

Defensie Pijpleiding Organisatie (DPO)

Ministerie van Economische Zaken

Bestuursdepartement

Centraal Planbureau (CPB)

SenterNovem

Staatstoezicht op de Mijnen (SodM)

Nederlandse Mededingingsautoriteit (NMa)

Economische Voorlichtingsdienst (EVD)

Agentschap Telecom

Kenniscentrum Professioneel & Innovatief Aanbesteden, Netwerk voor Overheidsopdrachtgevers (PIANOo)

Regiebureau Inkoop Rijksoverheid

Octrooicentrum Nederland

Consumentenautoriteit

Ministerie van Financiën

Bestuursdepartement

Belastingdienst Automatiseringscentrum

Belastingdienst

de afzonderlijke Directies der Rijksbelastingen (različni oddelki davčne in carinske uprave na celotnem ozemlju Nizozemske)

Fiscale Inlichtingen- en Opsporingsdienst (vključno z Economische Controle dienst (ECD))

Belastingdienst Opleidingen

Dienst der Domeinen

Ministerie van Justitie

Bestuursdepartement

Dienst Justitiële Inrichtingen

Raad voor de Kinderbescherming

Centraal Justitie Incasso Bureau

Openbaar Ministerie

Immigratie en Naturalisatiedienst

Nederlands Forensisch Instituut

Dienst Terugkeer & Vertrek

Ministerie van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

Bestuursdepartement

Dienst Regelingen (DR)

Agentschap Plantenziektenkundige Dienst (PD)

Algemene Inspectiedienst (AID)

Dienst Landelijk Gebied (DLG)

Voedsel en Waren Autoriteit (VWA)

Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen

Bestuursdepartement

Inspectie van het Onderwijs

Erfgoedinspectie

Centrale Financiën Instellingen

Nationaal Archief

Adviesraad voor Wetenschaps- en Technologiebeleid

Onderwijsraad

Raad voor Cultuur

Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid

Bestuursdepartement

Inspectie Werk en Inkomen

Agentschap SZW

Ministerie van Verkeer en Waterstaat

Bestuursdepartement

Directoraat-Generaal Transport en Luchtvaart

Directoraat-generaal Personenvervoer

Directoraat-generaal Water

Centrale diensten (Centralne službe)

Shared services Organisatie Verkeer en Watersaat

Koninklijke Nederlandse Meteorologisch Instituut KNMI

Rijkswaterstaat, Bestuur

De afzonderlijke regionale Diensten van Rijkswaterstaat (posamezni regijski oddelki Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

De afzonderlijke specialistische diensten van Rijkswaterstaat (posamezne specializirane službe Generalnega direktorata za javna dela in upravljanje voda)

Adviesdienst Geo-Informatie en ICT

Adviesdienst Verkeer en Vervoer (AVV)

Bouwdienst

Corporate Dienst

Data ICT Dienst

Dienst Verkeer en Scheepvaart

Dienst Weg- en Waterbouwkunde (DWW)

Rijksinstituut voor Kunst en Zee (RIKZ)

Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling (RIZA)

Waterdienst

Inspectie Verkeer en Waterstaat, Hoofddirectie

Pomorska inšpekcija

Directie Toezichtontwikkeling Communicatie en Onderzoek (TCO)

Toezichthouder Beheer Eenheid Lucht

Toezichthouder Beheer Eenheid Water

Toezichthouder Beheer Eenheid Land

Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer

Bestuursdepartement

Directoraat-generaal Wonen, Wijken en Integratie

Directoraat-generaal Ruimte

Directoraat-general Milieubeheer

Rijksgebouwendienst

VROM Inspectie

Ministerie van Volksgezondheid, Welzijn en Sport

Bestuursdepartement

Inspectie Gezondheidsbescherming, Waren en Veterinaire Zaken

Inspectie Gezondheidszorg

Inspectie Jeugdhulpverlening en Jeugdbescherming

Rijksinstituut voor de Volksgezondheid en Milieu (RIVM)

Sociaal en Cultureel Planbureau

Agentschap t.b.v. het College ter Beoordeling van Geneesmiddelen

Tweede Kamer der Staten-Generaal

Eerste Kamer der Staten-Generaal

Raad van State

Algemene Rekenkamer

Nationale Ombudsman

Kanselarij der Nederlandse Orden

Kabinet der Koningin

Raad voor de rechtspraak en de Rechtbanken

AVSTRIJA

Bundeskanzleramt

Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten

Bundesministerium für Finanzen

Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend

Bundesministerium für Inneres

Bundesministerium für Justiz

Bundesministerium für Landesverteidigung

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Bundesministerium für Soziales und Konsumentenschutz

Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur

Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung

Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H

Bundesbeschaffung G.m.b.H

Bundesrechenzentrum G.m.b.H

POLJSKA

Kancelaria Prezydenta RP

Kancelaria Sejmu RP

Kancelaria Senatu RP

Kancelaria Prezesa Rady Ministrów

Sąd Najwyższy

Naczelny Sąd Administracyjny

Wojewódzkie sądy administracyjne

Sądy powszechne – rejonowe, okręgowe i apelacyjne

Trybunał Konstytucyjny

Najwyższa Izba Kontroli

Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich

Biuro Rzecznika Praw Dziecka

Biuro Ochrony Rządu

Biuro Bezpieczeństwa Narodowego

Centralne Biuro Antykorupcyjne

Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej

Ministerstwo Finansów

Ministerstwo Gospodarki

Ministerstwo Rozwoju Regionalnego

Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego

Ministerstwo Edukacji Narodowej

Ministerstwo Obrony Narodowej

Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

Ministerstwo Skarbu Państwa

Ministerstwo Sprawiedliwości

Ministerstwo Infrastruktury

Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego

Ministerstwo Środowiska

Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Ministerstwo Zdrowia

Ministerstwo Sportu i Turystyki

Urząd Komitetu Integracji Europejskiej

Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej

Urząd Regulacji Energetyki

Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych

Urząd Transportu Kolejowego

Urząd Dozoru Technicznego

Urząd Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych

Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców

Urząd Zamówień Publicznych

Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów

Urząd Lotnictwa Cywilnego

Urząd Komunikacji Elektronicznej

Wyższy Urząd Górniczy

Główny Urząd Miar

Główny Urząd Geodezji i Kartografii

Główny Urząd Nadzoru Budowlanego

Główny Urząd Statystyczny

Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji

Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych

Państwowa Komisja Wyborcza

Państwowa Inspekcja Pracy

Rządowe Centrum Legislacji

Narodowy Fundusz Zdrowia

Polska Akademia Nauk

Polskie Centrum Akredytacji

Polskie Centrum Badań i Certyfikacji

Polska Organizacja Turystyczna

Polski Komitet Normalizacyjny

Zakład Ubezpieczeń Społecznych

Komisja Nadzoru Finansowego

Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych

Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego

Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad

Państwowa Inspekcja Ochrony Roślin i Nasiennictwa

Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej

Komenda Główna Policji

Komenda Główna Straży Granicznej

Inspekcja Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

Główny Inspektorat Ochrony Środowiska

Główny Inspektorat Transportu Drogowego

Główny Inspektorat Farmaceutyczny

Główny Inspektorat Sanitarny

Główny Inspektorat Weterynarii

Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego

Agencja Wywiadu

Agencja Mienia Wojskowego

Wojskowa Agencja Mieszkaniowa

Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa

Agencja Rynku Rolnego

Agencja Nieruchomości Rolnych

Państwowa Agencja Atomistyki

Polska Agencja Żeglugi Powietrznej

Polska Agencja Rozwiązywania Problemów Alkoholowych

Agencja Rezerw Materiałowych

Narodowy Bank Polski

Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej

Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych

Instytut Pamięci Narodowej – Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu

Rada Ochrony Pamięci Walk i Męczeństwa

Służba Celna Rzeczypospolitej Polskiej

Państwowe Gospodarstwo Leśne „Lasy Państwowe“

Polska Agencja Rozwoju Przedsiębiorczości

Urzędy wojewódzkie

Samodzielne Publiczne Zakłady Opieki Zdrowotnej, jeśli ich organem założycielskim jest minister, centralny organ administracji rządowej lub wojewoda

PORTUGALSKA

Presidência do Conselho de Ministros

Ministério das Finanças e da Administração Pública

Ministério da Defesa Nacional

Ministério dos Negócios Estrangeiros

Ministério da Administração Interna

Ministério da Justiça

Ministério da Economia e da Inovação

Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas

Ministério da Educação

Ministério da Ciência, Tecnologia e do Ensino Superior

Ministério da Cultura

Ministério da Saúde

Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social

Ministério das Obras Públicas, Transportes e Comunicações

Ministério do Ambiente, do Ordenamento do Território e do Desenvolvimento Regional

Presidença da Republica

Tribunal Constitucional

Tribunal de Contas

Provedoria de Justiça

ROMUNIJA

Administrația Prezidențială

Senatul României

Camera Deputaților

Inalta Curte de Casație și Justiție

Curtea Constituțională

Consiliul Legislativ

Curtea de Conturi

Consiliul Superior al Magistraturii

Parchetul de pe lângă Inalta Curte de Casație și Justiție

Secretariatul General al Guvernului

Cancelaria primului ministru

Ministerul Afacerilor Externe

Ministerul Economiei și Finanțelor

Ministerul Justiției

Ministerul Apărării

Ministerul Internelor și Reformei Administrative

Ministerul Muncii, Familiei și Egalității de Șanse

Ministerul pentru Intreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale

Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale

Ministerul Transporturilor

Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice și Locuinței

Ministerul Educației Cercetării și Tineretului

Ministerul Sănătății Publice

Ministerul Culturii și Cultelor

Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informației

Ministerul Mediului și Dezvoltării Durabile

Serviciul Român de Informații

Serviciul de Informații Externe

Serviciul de Protecție și Pază

Serviciul de Telecomunicații Speciale

Consiliul Național al Audiovizualului

Consiliul Concurenței (CC)

Direcția Națională Anticorupție

Inspectoratul General de Poliție

Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice

Consiliul Național de Soluționare a Contestațiilor

Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilități Publice (ANRSC)

Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor

Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor

Autoritatea Navală Română

Autoritatea Feroviară Română

Autoritatea Rutieră Română

Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului

Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap

Autoritatea Națională pentru Turism

Autoritatea Națională pentru Restituirea Proprietăților

Autoritatea Națională pentru Tineret

Autoritatea Națională pentru Cercetare Științifică

Autoritatea Națională pentru Reglementare în Comunicații și Tehnologia Informației

Autoritatea Națională pentru Serviciile Societății Informaționale

Autoritatea Electorală Permanente

Agenția pentru Strategii Guvernamentale

Agenția Națională a Medicamentului

Agenția Națională pentru Sport

Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă

Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei

Agenția Română pentru Conservarea Energiei

Agenția Națională pentru Resurse Minerale

Agenția Română pentru Investiții Străine

Agenția Națională pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii și Cooperație

Agenția Națională a Funcționarilor Publici

Agenția Națională de Administrare Fiscală

Agenția de Compensare pentru Achiziții de Tehnică Specială

Agenția Națională Anti-doping

Agenția Nucleară

Agenția Națională pentru Protecția Familiei

Agenția Națională pentru Egalitatea de Șanse între Bărbați și Femei

Agenția Națională pentru Protecția Mediului

Agenția națională Antidrog

SLOVENIJA

Predsednik Republike Slovenije

Državni zbor Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije

Varuh človekovih pravic

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Računsko sodišče Republike Slovenije

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Vladne službe

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za notranje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve

Ministrstvo za obrambo

Ministrstvo za pravosodje

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za promet

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za javno upravo

Ministrstvo za šolstvo in šport

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrstvo za kulturo

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

višja sodišča

okrožna sodišča

okrajna sodišča

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije

Okrožna državna tožilstva

Državno pravobranilstvo

Upravno sodišče Republike Slovenije

Višje delovno in socialno sodišče

delovna sodišča

Davčna uprava Republike Slovenije

Carinska uprava Republike Slovenije

Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo

Uprava Republike Slovenije za javna plačila

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna

Policija

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve

Generalštab Slovenske vojske

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence

Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov

Tržni inšpektorat Republike Slovenije

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Inšpektorat Republike Slovenije za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto

Inšpektorat za energetiko in rudarstvo

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

Veterinarska uprava Republike Slovenije

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Direkcija Republike Slovenije za ceste

Prometni inšpektorat Republike Slovenije

Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Agencija Republike Slovenije za okolje

Geodetska uprava Republike Slovenije

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Inšpektorat Republike Slovenije za delo

Zdravstveni inšpektorat

Urad Republike Slovenije za kemikalije

Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji

Urad Republike Slovenije za meroslovje

Urad za visoko šolstvo

Urad Republike Slovenije za mladino

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport

Arhiv Republike Slovenije

Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije

Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Služba vlade za zakonodajo

Služba vlade za evropske zadeve

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Urad vlade za komuniciranje

Urad za enake možnosti

Urad za verske skupnosti

Urad za narodnosti

Urad za makroekonomske analize in razvoj

Statistični urad Republike Slovenije

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija

Protokol Republike Slovenije

Urad za varovanje tajnih podatkov

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

Informacijski pooblaščenec

Državna volilna komisija

SLOVAŠKA

Ministrstva in drugi organi na centralni državni ravni, navedeni v zakonu št. 575/2001 Z. z. o strukturi dejavnosti vlade in organov centralne državne uprave, kakor so navedeni v poznejših predpisih:

Kancelária prezidenta Slovenskej republiky

Národná rada Slovenskej republiky

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Ministerstvo financií Slovenskej republiky

Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky

Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky

Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky

Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky

Ministerstvo obrany Slovenskej republiky

Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky

Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky

Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky

Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky

Ministerstvo školstva Slovenskej republiky

Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky

Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky

Úrad vlády Slovenskej republiky

Protimonopolný úrad Slovenskej republiky

Štatistický úrad Slovenskej republiky

Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky

Úrad jadrového dozoru Slovenskej republiky

Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky

Úrad pre verejné obstarávanie

Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

Správa štátnych hmotných rezerv Slovenskej republiky

Národný bezpečnostný úrad

Ústavný súd Slovenskej republiky

Najvyšši súd Slovenskej republiky

Generálna prokuratura Slovenskej republiky

Najvyšši kontrolný úrad Slovenskej republiky

Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky

Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky

Úrad pre finančný trh

Úrad na ochranu osobn ý ch udajov

Kancelária verejneho ochranu prav

FINSKA

Oikeuskanslerinvirasto – Justitiekanslersämbetet

Liikenne- Ja Viestintäministeriö – Kommunikationsministeriet

Ajoneuvohallintokeskus AKE – Fordonsförvaltningscentralen AKE

Ilmailuhallinto – Luftfartsförvaltningen

Ilmatieteen laitos – Meteorologiska institutet

Merenkulkulaitos – Sjöfartsverket

Merentutkimuslaitos – Havsforskningsinstitutet

Ratahallintokeskus RHK – Banförvaltningscentralen RHK

Rautatievirasto – Järnvägsverket

Tiehallinto – Vägförvaltningen

Viestintävirasto – Kommunikationsverket

Maa- Ja Metsätalousministeriö – Jord- Och Skogsbruksministeriet

Elintarviketurvallisuusvirasto – Livsmedelssäkerhetsverket

Maanmittauslaitos – Lantmäteriverket

Maaseutuvirasto – Landsbygdsverket

Oikeusministeriö – Justitieministeriet

Tietosuojavaltuutetun toimisto – Dataombudsmannens byrå

Tuomioistuimet – domstolar

Korkein oikeus – Högsta domstolen

Korkein hallinto-oikeus – Högsta förvaltningsdomstolen

Hovioikeudet – hovrätter

Käräjäoikeudet – tingsrätter

Hallinto-oikeudet – förvaltningsdomstolar

Markkinaoikeus – Marknadsdomstolen

Työtuomioistuin – Arbetsdomstolen

Vakuutusoikeus – Försäkringsdomstolen

Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

HEUNI – Yhdistyneiden Kansakuntien yhteydessä toimiva Euroopan kriminaalipolitiikan instituutti — HEUNI – Europeiska institutet för kriminalpolitik, verksamt i anslutning till Förenta Nationerna

Konkurssiasiamiehen toimisto – Konkursombudsmannens byrå

Kuluttajariitalautakunta – Konsumenttvistenämnden

Oikeushallinnon palvelukeskus – Justitieförvaltningens servicecentral

Oikeushallinnon tietotekniikkakeskus – Justitieförvaltningens datateknikcentral

Oikeuspoliittinen tutkimuslaitos (Optula) – Rättspolitiska forskningsinstitutet

Oikeusrekisterikeskus – Rättsregistercentralen

Onnettomuustutkintakeskus – Centralen för undersökning av olyckor

Rikosseuraamusvirasto – Brottspåföljdsverket

Rikosseuraamusalan koulutuskeskus – Brottspåföljdsområdets utbildningscentral

Rikoksentorjuntaneuvosto Rådet för brottsförebyggande

Saamelaiskäräjät – Sametinget

Valtakunnansyyttäjänvirasto – Riksåklagarämbetet

Vankeinhoitolaitos – Fångvårdsväsendet

Opetusministeriö – Undervisningsministeriet

Opetushallitus – Utbildningsstyrelsen

Valtion elokuvatarkastamo – Statens filmgranskningsbyrå

Puolustusministeriö – Försvarsministeriet

Puolustusvoimat – Försvarsmakten

Sisäasiainministeriö – Inrikesministeriet

Väestörekisterikeskus – Befolkningsregistercentralen

Keskusrikospoliisi – Centralkriminalpolisen

Liikkuva poliisi – Rörliga polisen

Rajavartiolaitos – Gränsbevakningsväsendet

Lääninhallitukset – Länstyrelserna

Suojelupoliisi – Skyddspolisen

Poliisiammattikorkeakoulu – Polisyrkeshögskolan

Poliisin tekniikkakeskus – Polisens teknikcentral

Poliisin tietohallintokeskus – Polisens datacentral

Helsingin kihlakunnan poliisilaitos –Polisinrättningen i Helsingfors

Pelastusopisto – Räddningsverket

Hätäkeskuslaitos – Nödcentralsverket

Maahanmuuttovirasto – Migrationsverket

Sisäasiainhallinnon palvelukeskus – Inrikesförvaltningens servicecentral

Sosiaali- Ja Terveysministeriö – Social- Och Hälsovårdsministeriet

Työttömyysturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för utkomstskyddsärenden

Sosiaaliturvan muutoksenhakulautakunta – Besvärsnämnden för socialtrygghet

Lääkelaitos – Läkemedelsverket

Terveydenhuollon oikeusturvakeskus – Rättsskyddscentralen för hälsovården

Säteilyturvakeskus – Strålsäkerhetscentralen

Kansanterveyslaitos – Folkhälsoinstitutet

Lääkehoidon kehittämiskeskus ROHTO – Utvecklingscentralen för läkemedelsbe-handling

Sosiaali- ja terveydenhuollon tuotevalvontakeskus – Social- och hälsovårdens produkttill-synscentral

Sosiaali- ja terveysalan tutkimus- ja kehittämiskeskus Stakes – Forsknings- och utvecklingscentralen för social- och hälsovården Stakes

Vakuutusvalvontavirasto – Försäkringsinspektionen

Työ- Ja Elinkeinoministeriö – Arbets- Och Näringsministeriet

Kuluttajavirasto – Konsumentverket

Kilpailuvirasto – Konkurrensverket

Patentti- ja rekisterihallitus – Patent- och registerstyrelsen

Valtakunnansovittelijain toimisto – Riksförlikningsmännens byrå

Valtion turvapaikanhakijoiden vastaanottokeskukset – Statliga förläggningar för asylsökande

Energiamarkkinavirasto - Energimarknadsverket

Geologian tutkimuskeskus – Geologiska forskningscentralen

Huoltovarmuuskeskus – Försörjningsberedskapscentralen

Kuluttajatutkimuskeskus – Konsumentforskningscentralen

Matkailun edistämiskeskus (MEK) – Centralen för turistfrämjande

Mittatekniikan keskus (MIKES) – Mätteknikcentralen

Tekes – teknologian ja innovaatioiden kehittämiskeskus — Tekes - utvecklingscentralen för teknologi och innovationer

Turvatekniikan keskus (TUKES) - Säkerhetsteknikcentralen

Valtion teknillinen tutkimuskeskus (VTT) - Statens tekniska forskningscentral

Syrjintälautakunta - Nationella diskrimineringsnämnden

Työneuvosto - Arbetsrådet

Vähemmistövaltuutetun toimisto - Minoritetsombudsmannens byrå

Ulkoasiainministeriö - Utrikesministeriet

Valtioneuvoston kanslia - Statsrådets kansli

Valtiovarainministeriö - Finansministeriet

Valtiokonttori - Statskontoret

Verohallinto - Skatteförvaltningen

Tullilaitos - Tullverket

Tilastokeskus - Statistikcentralen

Valtiontaloudellinen tutkimuskeskus - Statens ekonomiska forskiningscentral

Ympäristöministeriö - Miljöministeriet

Suomen ympäristökeskus - Finlands miljöcentral

Asumisen rahoitus- ja kehityskeskus - Finansierings- och utvecklingscentralen för boendet

Valtiontalouden tarkastusvirasto - Statens revisionsverk

ŠVEDSKA

A

Affärsverket svenska kraftnät

Akademien för de fria konsterna

Alkohol- och läkemedelssortiments-nämnden

Allmänna pensionsfonden

Allmänna reklamationsnämnden

Ambassader

Ansvarsnämnd, statens

Arbetsdomstolen

Arbetsförmedlingen

Arbetsgivarverk, statens

Arbetslivsinstitutet

Arbetsmiljöverket

Arkitekturmuseet

Arrendenämnder

Arvsfondsdelegationen

Arvsfondsdelegationen

B

Banverket

Barnombudsmannen

Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens

Bergsstaten

Biografbyrå, statens

Biografiskt lexikon, svenskt

Birgittaskolan

Blekinge tekniska högskola

Bokföringsnämnden

Bolagsverket

Bostadsnämnd, statens

Bostadskreditnämnd, statens

Boverket

Brottsförebyggande rådet

Brottsoffermyndigheten

C

Centrala studiestödsnämnden

D

Danshögskolan

Datainspektionen

Departementen

Domstolsverket

Dramatiska institutet

E

Ekeskolan

Ekobrottsmyndigheten

Ekonomistyrningsverket

Ekonomiska rådet

Elsäkerhetsverket

Energimarknadsinspektionen

Energimyndighet, statens

EU/FoU-rådet

Exportkreditnämnden

Exportråd, Sveriges

F

Fastighetsmäklarnämnden

Fastighetsverk, statens

Fideikommissnämnden

Finansinspektionen

Finanspolitiska rådet

Finsk-svenska gränsälvskommissionen

Fiskeriverket

Flygmedicincentrum

Folkhälsoinstitut, statens

Fonden för fukt- och mögelskador

Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas

Folke Bernadotte Akademin

Forskarskattenämnden

Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap

Fortifikationsverket

Forum för levande historia

Försvarets materielverk

Försvarets radioanstalt

Försvarets underrättelsenämnd

Försvarshistoriska museer, statens

Försvarshögskolan

Försvarsmakten

Försäkringskassan

G

Gentekniknämnden

Geologiska undersökning

Geotekniska institut, statens

Giftinformationscentralen

Glesbygdsverket

Grafiska institutet och institutet för högre kommunikation- och reklamutbildning

Granskningsnämnden för radio och TV

Granskningsnämnden för försvarsuppfinningar

Gymnastik- och Idrottshögskolan

Göteborgs universitet

H

Handelsflottans kultur- och fritidsråd

Handelsflottans pensionsanstalt

Handelssekreterare

Handelskamrar, auktoriserade

Handikappombudsmannen

Handikappråd, statens

Harpsundsnämnden

Haverikommission, statens

Historiska museer, statens

Hjälpmedelsinstitutet

Hovrätterna

Hyresnämnder

Häktena

Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd

Högskolan Dalarna

Högskolan i Borås

Högskolan i Gävle

Högskolan i Halmstad

Högskolan i Kalmar

Högskolan i Karlskrona/Ronneby

Högskolan i Kristianstad

Högskolan i Skövde

Högskolan i Trollhättan/Uddevalla

Högskolan på Gotland

Högskolans avskiljandenämnd

Högskoleverket

Högsta domstolen

I

ILO kommittén

Inspektionen för arbetslöshetsförsäkringen

Inspektionen för strategiska produkter

Institut för kommunikationsanalys, statens

Institut för psykosocial medicin, statens

Institut för särskilt utbildningsstöd, statens

Institutet för arbetsmarknadspolitisk utvärdering

Institutet för rymdfysik

Institutet för tillväxtpolitiska studier

Institutionsstyrelse, statens

Insättningsgarantinämnden

Integrationsverket

Internationella programkontoret för utbildningsområdet

J

Jordbruksverk, statens

Justitiekanslern

Jämställdhetsombudsmannen

Jämställdhetsnämnden

Järnvägar, statens

Järnvägsstyrelsen

K

Kammarkollegiet

Kammarrätterna

Karlstads universitet

Karolinska Institutet

Kemikalieinspektionen

Kommerskollegium

Konjunkturinstitutet

Konkurrensverket

Konstfack

Konsthögskolan

Konstnärsnämnden

Konstråd, statens

Konsulat

Konsumentverket

Krigsvetenskapsakademin

Krigsförsäkringsnämnden

Kriminaltekniska laboratorium, statens

Kriminalvården

Krisberedskapsmyndigheten

Kristinaskolan

Kronofogdemyndigheten

Kulturråd, statens

Kungl. Biblioteket

Kungl. Konsthögskolan

Kungl. Musikhögskolan i Stockholm

Kungl. Tekniska högskolan

Kungl. Vitterhets-, historie- och antikvitetsakademien

Kungl Vetenskapsakademin

Kustbevakningen

Kvalitets- och kompetensråd, statens

Kärnavfallsfondens styrelse

L

Lagrådet

Lantbruksuniversitet, Sveriges

Lantmäteriverket

Linköpings universitet

Livrustkammaren, Skoklosters slott och Hallwylska museet

Livsmedelsverk, statens

Livsmedelsekonomiska institutet

Ljud- och bildarkiv, statens

Lokala säkerhetsnämnderna vid kärnkraftverk

Lotteriinspektionen

Luftfartsverket

Luftfartsstyrelsen

Luleå tekniska universitet

Lunds universitet

Läkemedelsverket

Läkemedelsförmånsnämnden

Länsrätterna

Länsstyrelserna

Lärarhögskolan i Stockholm

M

Malmö högskola

Manillaskolan

Maritima muséer, statens

Marknadsdomstolen

Medlingsinstitutet

Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges

Migrationsverket

Militärhögskolor

Mittuniversitetet

Moderna museet

Museer för världskultur, statens

Musikaliska Akademien

Musiksamlingar, statens

Myndigheten för handikappolitisk samordning

Myndigheten för internationella adoptionsfrågor

Myndigheten för skolutveckling

Myndigheten för kvalificerad yrkesutbildning

Myndigheten för nätverk och samarbete inom högre utbildning

Myndigheten för radio och tv

Myndigheten för Sveriges nätuniversitet

Myndigheten för utländska investeringar i Sverige

Mälardalens högskola

N

Nationalmuseum

Nationellt centrum för flexibelt lärande

Naturhistoriska riksmuseet

Naturvårdsverket

Nordiska Afrikainstitutet

Notarienämnden

Nämnd för arbetstagares uppfinningar, statens

Nämnden för statligt stöd till trossamfund

Nämnden för styrelserepresentationsfrågor

Nämnden mot diskriminering

Nämnden för elektronisk förvaltning

Nämnden för RH anpassad utbildning

Nämnden för hemslöjdsfrågor

O

Oljekrisnämnden

Ombudsmannen mot diskriminering på grund av sexuell läggning

Ombudsmannen mot etnisk diskriminering

Operahögskolan i Stockholm

P

Patent- och registreringsverket

Patentbesvärsrätten

Pensionsverk, statens

Personregisternämnd statens, SPAR-nämnden

Pliktverk, Totalförsvarets

Polarforskningssekretariatet

Post- och telestyrelsen

Premiepensionsmyndigheten

Presstödsnämnden

R

Rederinämnden

Regeringskansliet

Regeringsrätten

Resegarantinämnden

Registernämnden

Revisorsnämnden

Riksantikvarieämbetet

Riksarkivet

Riksbanken

Riksdagsförvaltningen

Riksdagens ombudsmän

Riksdagens revisorer

Riksgäldskontoret

Rikshemvärnsrådet

Rikspolisstyrelsen

Riksrevisionen

Rikstrafiken

Riksutställningar, Stiftelsen

Riksvärderingsnämnden

Rymdstyrelsen

Rådet för Europeiska socialfonden i Sverige

Räddningsverk, statens

Rättshjälpsmyndigheten

Rättshjälpsnämnden

Rättsmedicinalverket

S

Samarbetsnämnden för statsbidrag till trossamfund

Sameskolstyrelsen och sameskolor

Sametinget

SIS, Standardiseringen i Sverige

Sjöfartsverket

Skatterättsnämnden

Skatteverket

Skaderegleringsnämnd, statens

Skiljenämnden i vissa trygghetsfrågor

Skogsstyrelsen

Skogsvårdsstyrelserna

Skogs och lantbruksakademien

Skolverk, statens

Skolväsendets överklagandenämnd

Smittskyddsinstitutet

Socialstyrelsen

Specialpedagogiska institutet

Specialskolemyndigheten

Språk- och folkminnesinstitutet

Sprängämnesinspektionen

Statistiska centralbyrån

Statskontoret

Stockholms universitet

Stockholms internationella miljöinstitut

Strålsäkerhetsmyndigheten

Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll

Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA

Styrelsen för Samefonden

Styrelsen för psykologiskt försvar

Stängselnämnden

Svenska institutet

Svenska institutet för europapolitiska studier

Svenska ESF rådet

Svenska Unescorådet

Svenska FAO kommittén

Svenska Språknämnden

Svenska Skeppshypotekskassan

Svenska institutet i Alexandria

Sveriges författarfond

Säkerhetspolisen

Säkerhets- och integritetsskyddsnämnden

Södertörns högskola

T

Taltidningsnämnden

Talboks- och punktskriftsbiblioteket

Teaterhögskolan i Stockholm

Tingsrätterna

Tjänstepensions och grupplivnämnd, statens

Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet

Totalförsvarets forskningsinstitut

Totalförsvarets pliktverk

Tullverket

Turistdelegationen

U

Umeå universitet

Ungdomsstyrelsen

Uppsala universitet

Utlandslönenämnd, statens

Utlänningsnämnden

Utrikesförvaltningens antagningsnämnd

Utrikesnämnden

Utsädeskontroll, statens

V

Valideringsdelegationen

Valmyndigheten

Vatten- och avloppsnämnd, statens

Vattenöverdomstolen

Verket för förvaltningsutveckling

Verket för högskoleservice

Verket för innovationssystem (VINNOVA)

Verket för näringslivsutveckling (NUTEK)

Vetenskapsrådet

Veterinärmedicinska anstalt, statens

Veterinära ansvarsnämnden

Väg- och transportforskningsinstitut, statens

Vägverket

Vänerskolan

Växjö universitet

Växtsortnämnd, statens

Å

Åklagarmyndigheten

Åsbackaskolan

Ö

Örebro universitet

Örlogsmannasällskapet

Östervångsskolan

Överbefälhavaren

Överklagandenämnden för högskolan

Överklagandenämnden för nämndemanna-uppdrag

Överklagandenämnden för studiestöd

Överklagandenämnden för totalförsvaret

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Cabinet Office

Office of the Parliamentary Counsel

Central Office of Information

Charity Commission

Crown Estate Commissioners (Vote Expenditure Only)

Crown Prosecution Service

Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform

Competition Commission

Gas and Electricity Consumers‘ Council

Office of Manpower Economics

Department for Children, Schools and Families

Department of Communities and Local Government

Rent Assessment Panels

Department for Culture, Media and Sport

British Library

British Museum

Commission for Architecture and the Built Environment

The Gambling Commission

Historic Buildings and Monuments Commission for England (English Heritage)

Imperial War Museum

Museums, Libraries and Archives Council

National Gallery

National Maritime Museum

National Portrait Gallery

Natural History Museum

Science Museum

Tate Gallery

Victoria and Albert Museum

Wallace Collection

Department for Environment, Food and Rural Affairs

Agricultural Dwelling House Advisory Committees

Agricultural Land Tribunals

Agricultural Wages Board and Committees

Cattle Breeding Centre

Countryside Agency

Plant Variety Rights Office

Royal Botanic Gardens, Kew

Royal Commission on Environmental Pollution

Department of Health

Dental Practice Board

National Health Service Strategic Health Authorities

NHS Trusts

Prescription Pricing Authority

Department for Innovation, Universities and Skills

Higher Education Funding Council for England

National Weights and Measures Laboratory

Patent Office

Department for International Development

Department of the Procurator General and Treasury Solicitor

Legal Secretariat to the Law Officers

Department for Transport

Maritime and Coastguard Agency

Department for Work and Pensions

Disability Living Allowance Advisory Board

Independent Tribunal Service

Medical Boards and Examining Medical Officers (War Pensions)

Occupational Pensions Regulatory Authority

Regional Medical Service

Social Security Advisory Committee

Export Credits Guarantee Department

Foreign and Commonwealth Office

Wilton Park Conference Centre

Government Actuary’s Department

Government Communications Headquarters

Home Office

HM Inspectorate of Constabulary

House of Commons

House of Lords

Ministry of Defence

Defence Equipment & Support

Meteorological Office

Ministry of Justice

Boundary Commission for England

Combined Tax Tribunal

Council on Tribunals

Court of Appeal – Criminal

Employment Appeals Tribunal

Employment Tribunals

HMCS Regions, Crown, County and Combined Courts (England and Wales)

Immigration Appellate Authorities

Immigration Adjudicators

Immigration Appeals Tribunal

Lands Tribunal

Law Commission

Legal Aid Fund (England and Wales)

Office of the Social Security Commissioners

Parole Board and Local Review Committees

Pensions Appeal Tribunals

Public Trust Office

Supreme Court Group (England and Wales)

Transport Tribunal

The National Archives

National Audit Office

National Savings and Investments

National School of Government

Northern Ireland Assembly Commission

Northern Ireland Court Service

Coroners Courts

County Courts

Court of Appeal and High Court of Justice in Northern Ireland

Crown Court

Enforcement of Judgements Office

Legal Aid Fund

Magistrates’ Courts

Pensions Appeals Tribunals

Northern Ireland, Department for Employment and Learning

Northern Ireland, Department for Regional Development

Northern Ireland, Department for Social Development

Northern Ireland, Department of Agriculture and Rural Development

Northern Ireland, Department of Culture, Arts and Leisure

Northern Ireland, Department of Education

Northern Ireland, Department of Enterprise, Trade and Investment

Northern Ireland, Department of the Environment

Northern Ireland, Department of Finance and Personnel

Northern Ireland, Department of Health, Social Services and Public Safety

Northern Ireland, Office of the First Minister and Deputy First Minister

Northern Ireland Office

Crown Solicitor’s Office

Department of the Director of Public Prosecutions for Northern Ireland

Forensic Science Laboratory of Northern Ireland

Office of the Chief Electoral Officer for Northern Ireland

Police Service of Northern Ireland

Probation Board for Northern Ireland

State Pathologist Service

Office of Fair Trading

Office for National Statistics

National Health Service Central Register

Office of the Parliamentary Commissioner for Administration and Health Service Commissioners

Paymaster General’s Office

Postal Business of the Post Office

Privy Council Office

Public Record Office

HM Revenue and Customs

The Revenue and Customs Prosecutions Office

Royal Hospital, Chelsea

Royal Mint

Rural Payments Agency

Scotland, Auditor-General

Scotland, Crown Office and Procurator Fiscal Service

Scotland, General Register Office

Scotland, Queen’s and Lord Treasurer’s Remembrancer

Scotland, Registers of Scotland

The Scotland Office

The Scottish Ministers

Architecture and Design Scotland

Crofters Commission

Deer Commission for Scotland

Lands Tribunal for Scotland

National Galleries of Scotland

National Library of Scotland

National Museums of Scotland

Royal Botanic Garden, Edinburgh

Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Scotland

Scottish Further and Higher Education Funding Council

Scottish Law Commission

Community Health Partnerships

Special Health Boards

Health Boards

The Office of the Accountant of Court

High Court of Justiciary

Court of Session

HM Inspectorate of Constabulary

Parole Board for Scotland

Pensions Appeal Tribunals

Scottish Land Court

Sheriff Courts

Scottish Police Services Authority

Office of the Social Security Commissioners

The Private Rented Housing Panel and Private Rented Housing Committees

Keeper of the Records of Scotland

The Scottish Parliamentary Body Corporate

HM Treasury

Office of Government Commerce

United Kingdom Debt Management Office

The Wales Office (Office of the Secretary of State for Wales)

The Welsh Ministers

Higher Education Funding Council for Wales

Local Government Boundary Commission for Wales

The Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales

Valuation Tribunals (Wales)

Welsh National Health Service Trusts and Local Health Boards

Welsh Rent Assessment Panels

PRILOGA II

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE 6(a) ČLENA 2(1)

V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV.

PRILOGA III

SEZNAM BLAGA IZ ČLENA 4(b) ZA JAVNA NAROČILA, KI JIH ODDAJO JAVNI NAROČNIKI S PODROČJA OBRAMBE

Za namene te direktive se uporablja samo besedilo iz točke 3 Priloge 1 k Sporazumu GPA, na katerem temelji naslednji okvirni seznam blaga:

PRILOGA IV

ZAHTEVE V ZVEZI Z ORODJI IN OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V PROJEKTNIH NATEČAJIH

Orodja in oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih morajo s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:

PRILOGA V

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH

DEL A

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca

DEL B

Informacije, ki jih je treba navesti v predhodnih informativnih obvestilih

(iz člena 48)

I.    Informacije, ki jih je treba navesti v vseh primerih

II.    Dodatne informacije, ki jih je treba navesti, kadar se obvestilo uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (člen 48(2))

DEL C

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnem naročilu

(iz člena 49)

DEL D

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila

(iz člena 50)

DEL E

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o projektnih natečajih

(iz člena 79(1))

DEL F

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o rezultatih natečaja

(iz člena 79(2))

DEL G

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o spremembah javnega naročila v času njegove veljavnosti

(iz člena 72(1))

DEL H

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila socialnih in drugih posebnih storitev

(iz člena 75(1))

DEL I

Informacije, ki jih je treba navesti v predhodnih informativnih obvestilih za socialne in druge posebne storitve

(iz člena 75(1))

DEL J

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o oddaji javnega naročila socialnih in drugih posebnih storitev

(iz člena 75(2))