Konsolidirano BESEDILO: 32013R1308 — SL

Člen 2

Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) in določbe, sprejete na njeni podlagi, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se v zvezi z določenimi sektorji uporabljajo opredelitve pojmov, kakor so navedene v Prilogi II.

▼M7 —————

Opredelitve pojmov, določene v Uredbi (EU) 2021/2116 ter Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo opredelitev pojmov v zvezi s sektorji iz Priloge II, kolikor je to potrebno za posodobitev opredelitev pojmov ob upoštevanju razvoja trga, brez dodajanja novih opredelitev pojmov.

Za namene te uredbe:

(a)

„manj razvite regije“ pomeni regije, kakor so opredeljene v točki (a) prvega pododstavka člena 90(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

(b)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo “pomeni vremenske razmere, na primer zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se najvišja in najnižja vpisna vrednost ne upošteva.

Člen 4

Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode

Kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejeme delegirane akte, s katerimi se opis proizvodov in sklici iz te uredbe prilagodijo tarifnim številkam ali podštevilkam kombinirane nomenklature.

Člen 5

Pretvorbeni količniki za riž

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 6

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

(a)

od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektorje sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter banan;

(b)

od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za sektorja posušene krme in sviloprejk;

(c)

od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

(i)

sektor žit;

(ii)

sektor semen;

(iii)

sektor lana in konoplje;

(iv)

sektor mleka in mlečnih proizvodov;

(d)

od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;

(e)

od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža in glede namiznih oljk;

(f)

od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja in glede oljčnega olja.

Člen 7

Referenčni pragi

Določijo se naslednji referenčni pragi:

(a)

za sektor žit, 101,31 EUR na tono, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(b)

za neoluščeni riž, 150 EUR na tono za standardno kakovost, določeno v točki A Priloge III, ki se nanaša na veleprodajno stopnjo blaga, dobavljenega do skladišča pred raztovarjanjem;

(c)

za sladkor standardne kakovosti, določen v točki B Priloge III, v zvezi z nepakiranim sladkorjem, franko tovarna:

(i)

za beli sladkor: 404,4 EUR na tono;

(ii)

za surovi sladkor: 335,2 EUR na tono;

(d)

za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR na tono za trupe goveda moškega spola razreda mesnatosti/zamaščenosti R3, kakor je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov goveda, starega osem mesecev ali več, iz točke A Priloge IV;

(e)

za sektor mleka in mlečnih proizvodov:

(i)

246,39 EUR na 100 kg za maslo;

(ii)

169,80 EUR na 100 kg za posneto mleko v prahu;

(f)

za prašičje meso 1 509,39 EUR na tono za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljene glede na maso in vsebnost pustega mesa, kot je določeno z lestvico Unije za razvrščanje trupov prašičev iz točke B Priloge IV:

(i)

trupi, katerih masa je 60 kg ali več, vendar manj kot 120 kg: razred E;

(ii)

trupi, katerih masa je 120 kg ali več, vendar manj kot 180 kg: razred R;

(g)

za sektor oljčnega olja:

(i)

1 779 EUR na tono za ekstra deviško oljčno olje;

(ii)

1 710 EUR na tono za deviško oljčno olje;

(iii)

1 524 EUR na tono za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti dve, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR na tono za vsako dodatno stopnjo kislosti.

Referenčne prage, določene v odstavku 1, preverja Komisija, ki upošteva objektivna merila, zlasti proizvodne trende, stroške proizvodnje (predvsem vložke) in tržne trende. Referenčni zneski so po potrebi posodobljeni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom glede na proizvodne in tržne trende.

DEL II

NOTRANJI TRG

NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje

Oddelek 1

Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 8

Področje uporabe

To poglavje določa pravila o tržni intervenciji glede:

(a)

javne intervencije, pri kateri proizvode odkupijo pristojni organi držav članic in jih skladiščijo do odpreme, in

(b)

dodeljevanja pomoči za skladiščenje proizvodov s strani zasebnih izvajalcev.

Člen 9

Poreklo upravičenih proizvodov

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo v Uniji. Če so proizvedeni iz pridelkov, morajo biti ti pridelki pridelani v Uniji, in če so proizvedeni iz mleka, mora biti to mleko pridelano v Uniji.

Člen 10

Lestvica Unije za razvrščanje trupov

Lestvica Unije za razvrščanje trupov se v skladu s točko A oziroma B Priloge IV uporablja v sektorju govejega in telečjega mesa za trupe goveda, starega osem mesecev ali več, ter v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IV.

Oddelek 2

Javna intervencija

Člen 11

Proizvodi, upravičeni do javne intervencije

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 19 in izvedbenimi akti v skladu s členom 20:

(a)

navadno pšenico, trdo pšenico, ječmen in koruzo;

(b)

neoluščeni riž;

(c)

sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50 ;

(d)

maslo, izdelano v odobrenem podjetju v Uniji neposredno in izključno iz pasterizirane smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

(e)

posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku iz kravjega mleka v odobrenem podjetju v Uniji, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 34,0 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi.

Člen 12

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo za:

(a)

navadno pšenico od 1. oktobra do 31. maja;

(b)

trdo pšenico, ječmen in koruzo skozi vse leto;

(c)

neoluščeni riž skozi vse leto;

(d)

goveje in telečje meso skozi vse leto;

(e)

maslo in posneto mleko v prahu od 1. februarja do 30. septembra.

Člen 13

Začetek in zaključek javne intervencije

V obdobjih iz člena 12:

(a)

je javna intervencija na voljo za navadno pšenico, maslo in posneto mleko v prahu;

(b)

javno intervencijo za trdo pšenico, ječmen, koruzo in neoluščeni riž (vključno s posebnimi sortami ali tipi neoluščenega riža) lahko začne Komisija na podlagi izvedbenih aktov, če je to potrebno zaradi razmer na trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2);

(c)

javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa lahko začne Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), če je povprečna tržna cena v reprezentativnem obdobju, določena na podlagi točke (c) prvega odstavka člena 20, v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Unije za razvrščanje trupov goveda iz točke A Priloge IV, pod 85 % referenčnega praga, določenega v točki (d) člena 7(1).

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, kadar pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1 tega člena, v reprezentativnem obdobju, določenem v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 20, niso več izpolnjeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Člen 14

Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

Kadar se javna intervencija začne v skladu s členom 13(1), Svet v skladu s členom 43(3) PDEU sprejme ukrepe za določitev odkupnih cen za proizvode iz člena 11, po potrebi pa tudi ukrepe glede količinske omejitve, kadar se odkup izvede po fiksni ceni.

Člen 15

Cena javne intervencije

Cena javne intervencije pomeni:

(a)

ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije, kadar se odkup izvede po fiksni ceni, ali

(b)

najvišjo ceno, po kateri se lahko odkupijo proizvodi, upravičeni do javne intervencije, kadar se odkup izvede z javnim razpisom.

Ukrepe za določitev višine cene javne intervencije, vključno z zneski povišanj in znižanj, sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 16

Splošna načela o odpremi iz javne intervencije

Odprema proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, ki:

(a)

preprečuje morebitne motnje na trgu;

(b)

zagotavlja enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev ter

(c)

je skladen z zavezami iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

Proizvode, ki so bili odkupljeni v okviru javne intervencije, je mogoče odpremiti tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, določen v zadevnih pravnih aktih Unije. ►C3 V takšnih primerih je obračunska vrednost takšnih proizvodov enaka višini ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 15(2) te uredbe. ◄

2a.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh informacijah, ki so potrebne za omogočanje spremljanja skladnosti z načeli iz odstavka 1.

Komisija vsako leto objavi podrobnosti pogojev, pod katerimi so bili v predhodnem letu odkupljeni ali prodani proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije. Te podrobnosti vključujejo zadevne količine ter nakupne in prodajne cene.

Oddelek 3

Pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 17

Upravičeni proizvodi

Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 1718(1) ali členom 1819 ter izvedbenimi akti v skladu s členom 1718(2) ali členom 20:

(a)

beli sladkor;

(b)

oljčno olje in namizne oljke;

(c)

lanena vlakna;

(d)

sveže ali ohlajeno meso goveda, starega osem mesecev ali več;

(e)

maslo, izdelano iz smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka;

(f)

sir;

(g)

posneto mleko v prahu, izdelano iz kravjega mleka;

(h)

prašičje meso;

(i)

ovčje in kozje meso.

Točka (f) prvega odstavka se nanaša samo na sir z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ki je skladiščen tudi po preteku obdobja zorenja, določenega v specifikaciji proizvoda za proizvod iz člena 7 navedene uredbe, in/ali obdobja zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.

Člen 18

Pogoji za dodelitev pomoči

Da se zagotovi preglednosti trga se na Komisijo po potrebi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, po katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju:

(a)

povprečne zabeležene tržne cene v Uniji in referenčnih pragov ter proizvodnih stroškov za zadevne proizvode in

(b)

potrebe po pravočasnem odzivu na posebej težke tržne razmere ali gospodarske trende, ki imajo močan negativni učinek na marže v sektorju.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih:

(a)

dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena;

(b)

omeji dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Ukrepe za določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 17 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Oddelek 4

Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 19

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in da se upošteva posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteve in pogoje, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se za odkupljene in skladiščene proizvode zagotovi:

(a)

njihova kakovost, kar zadeva parametre kakovosti, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, lastnosti proizvoda in starost;

(b)

izpolnjevanje pogojev, kar zadeva količino, pakiranje, vključno z označevanjem, konzerviranje, predhodne pogodbe za skladiščenje, odobritev podjetij ter fazo proizvodov, za katero se uporablja cena javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje.

Da bi upoštevali posebne značilnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za določitev meril kakovosti za odkup in prodajo navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.

Da se zagotovi, da skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije omogočata stroškovno učinkovitost, distribucijo in dostop za izvajalce ter da se ohrani takšna kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, da jih je mogoče odpremiti ob koncu obdobja skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

(a)

zahteve, ki jih morajo izpolnjevati skladiščni prostori za vse proizvode, ki so predmet javne intervencije;

(b)

pravila o skladiščenju proizvodov znotraj in zunaj držav članic, ki so odgovorne zanje in za njihovo obravnavo z vidika carinskih dajatev in morebitnih drugih zneskov, ki se dodelijo ali poberejo v okviru SKP.

Da bi zagotovili, da ima pomoč za zasebno skladiščenje želeni učinek na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

(a)

pravila in pogoji, ki se uporabljajo, če je skladiščena količina manjša od pogodbene količine;

(b)

pogoji za dodelitev predplačila takšne pomoči.

(c)

pogoji, v skladu s katerimi se lahko odloči, da je mogoče proizvode, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, ponovno tržiti ali odpremiti.

Da bi zagotovili pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih se:

(a)

predvidi uporaba razpisnih postopkov, ki zagotavljajo enak dostop do blaga in enako obravnavanje izvajalcev;

(b)

določijo dodatni pogoji, ki jih morajo izpolniti izvajalci, da bi državam članicam in izvajalcem olajšali učinkovito upravljanje in nadzor sistema;

(c)

za izvajalce določi zahtevo za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izpolnili svoje obveznosti.

Da se upošteva tehnični napredek in potrebe sektorjev iz člena 10 ter potrebo po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a)

prilagodi in posodobi določbe Priloge IV o lestvicah Unije za razvrščanje, označevanje in pripravo trupov;

(b)

določi dopolnilne določbe o razvrščanju, vključno z osebami, usposobljenimi za razvrščanje, uvrščanju, vključno s tehnikami samodejnega uvrščanja, identifikaciji, tehtanju in označevanju trupov ter o izračunu povprečnih cen v Uniji in ponderiranih koeficientih, ki se uporabljajo pri izračunu teh cen;

(c)

v sektorju govejega in telečjega mesa določi odstopanja od določb in posebna odstopanja, ki jih lahko države članice odobrijo klavnicam, v katerih se zakolje le malo goveda, ter dodatne določbe za zadevne proizvode, vključno z določbami o razredih mesnatosti in stopnji zamaščenosti, v sektorju ovčjega mesa nadaljnje določbe o masi, barvi mesa in stopnji zamaščenosti ter merila za razvrščanje lahkih jagnjet;

(d)

državam članicam dovoli, da ne uporabljajo razvrstitvene lestvice za razvrščanje prašičjih trupov ter da dovoli, da poleg mase in ocenjenega deleža pustega mesa uporabijo dodatna ocenjevalna merila ali določi odstopanja od te lestvice.

Člen 20

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega poglavja. Ti ukrepi se lahko zlasti nanašajo na:

(a)

stroške, ki jih mora plačati izvajalec, kadar proizvodi, dobavljeni za javno intervencijo, ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede kakovosti;

(b)

določitev minimalne skladiščne zmogljivosti za intervencijska skladišča;

(c)

reprezentativna obdobja, trge in tržne cene, potrebne za uporabo tega poglavja;

(d)

dobavo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, stroške prevoza, ki jih krije ponudnik, prevzem proizvodov s strani plačilnih agencij in plačilo;

(e)

različne dejavnosti v zvezi s postopkom izkoščevanja za sektor govejega in telečjega mesa;

(f)

praktične podrobnosti za pakiranje, trženje in označevanju proizvodov;

(g)

postopke za odobritev podjetij, ki proizvajajo maslo in posneto mleko v prahu, za namene tega poglavja;

(h)

morebitno odobritev skladiščenja zunaj ozemlja države članice, v kateri so bili proizvodi odkupljeni in skladiščeni;

(i)

prodajo ali odpremo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti kar zadeva prodajne cene, pogoje za odpremo iz skladišča, nadaljnjo uporabo ali namembni kraj odpremljenih proizvodov, vključno s postopki v zvezi s proizvodi, ki so na voljo za uporabo v sistemu iz člena 16(2), vključno s prenosi med državami članicami;

(j)

kar zadeva proizvode, odkupljene v okviru javne intervencije, določbe v zvezi z možnostjo držav članic, da na lastno odgovornost prodajajo majhne količine, ki so še v skladiščih, ali količine, ki jih ni več mogoče prepakirati oziroma so slabše kakovosti;

(k)

pri zasebnem skladiščenju, sklenitev in vsebino pogodb med pristojnim organom države članice in prosilci;

(l)

oddajo proizvodov v zasebno skladiščenje ter njihovo hranjenje v zasebnem skladišču in odpremo iz njega;

(m)

trajanje obdobja zasebnega skladiščenja in določbe, v skladu s katerimi se taka obdobja, določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

(n)

postopke, ki se uporabljajo za odkup po fiksni ceni, vključno s postopki za polog varščine in njeno višine ali za dodelitev vnaprej določene pomoči za zasebno skladiščenje;

(o)

uporabo razpisnih postopkov za javno intervencijo in zasebno skladiščenje, zlasti kar zadeva:

(i)

predložitev ponudb in minimalno količino za zahtevek ali predložitev;

(ii)

postopke za polog varščine in njeno višine ter

(iii)

izbor ponudb, ki zagotavlja, da se prednost nameni ponudbam, ki so za Unijo najugodnejše, pri čemer ni nujno, da sledi oddaja naročila;

(p)

uporabo lestvic Unije za razvrščanje trupov goveda, prašičev in ovac;

(q)

drugačno pripravo trupov in polovic od tiste, ki je določena v točki A.IV Priloge IV, za namen določitve tržnih cen;

(r)

korekcijske faktorje, ki jih morajo uporabiti države članice pri drugačni pripravi trupov goveda in ovac, kadar se ne uporablja referenčna priprava;

(s)

praktične podrobnosti za označevanje razvrščenih trupov in za izračun tehtane povprečne cene v Uniji za trupe goveda, prašičev in ovac, ki ga opravi Komisija;

(t)

dovoljenje, da države članice za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, zagotovijo drugačno pripravo trupov prašičev od tiste iz točke B.III Priloge IV, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(i)

običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju se razlikuje od standardne priprave, opredeljene v prvem pododstavku točke B.III Priloge IV;

(ii)

tako narekujejo tehnične zahteve;

(iii)

koža je s trupov enakomerno odstranjena;

(u)

določbe, na podlagi katerih odbor iz Unije, ki ga sestavljajo strokovnjaki Komisije in strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, na terenu preveri uporabo razvrščanja trupov v državah članicah, da se zagotovita točnost in zanesljivost razvrščanja trupov. V teh določbah se navede, da Unija krije stroške, nastale zaradi preverjanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 21

Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte za dovolitev državam članicam, da z odstopanjem od točke C.III Priloge IV za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

(a)

masa trupa;

(b)

barva mesa;

(c)

zamaščenost.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE II

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah

▼M7 —————

Člen 22

Ciljna skupina

Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

(a)

oskrbo z upravičenimi proizvodi in njihovo razdeljevanje iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena;

(b)

spremljevalne izobraževalne ukrepe ter

(c)

kritje nekaterih stroškov, povezanih z opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem ter, če ti stroški niso zajeti v točki (a) tega pododstavka, logistiko in razdeljevanjem.

Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

V tem oddelku:

(a)

„šolsko sadje in zelenjava“ pomeni proizvode iz točke (a) odstavka 3 in točke (a) odstavka 4;

(b)

„šolsko mleko“ pomeni proizvode iz točke (b) odstavka 3 in točke (b) odstavka 4, kakor tudi proizvode iz Priloge V.

Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a)

sadje in zelenjava ter sveži proizvodi iz sektorja banan;

(b)

konzumno mleko in konzumno mleko brez laktoze.

Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a)

proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, poleg proizvodov iz točke (a) odstavka 3;

(b)

sira, skute, jogurta in drugih fermentiranih ali kislih mlečnih proizvodov brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, poleg proizvodov iz točke (b) odstavka 3.

Države članice lahko razdeljevanje proizvodov iz odstavkov 3 in 4 dopolnijo tudi s proizvodi iz Priloge V, kadar menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij iz odstavka 8.

V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.

Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:

(a)

dodanih sladkorjev;

(b)

dodane soli;

(c)

dodanih maščob;

(d)

dodanih sladil;

(e)

dodanih umetnih ojačevalcev okusa od E 620 do E 650, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.

Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

Država članica kot pogoj za svoje sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdela nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za izdelavo strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja ter doseženih rezultatov. Strategija opredeli vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrsti, določi ciljno skupino in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določi najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

Države članice v svojih strategijah določijo seznam vseh proizvodov, ki jih je treba priskrbeti v okviru šolske sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Brez poseganja v odstavek 6 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi ta seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

10.

Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene povezovanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 7. Ti ukrepi so lahko oblikovani tudi tako, da izobražujejo otroke o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

11.

Države članice izberejo proizvode, ki bi se razdeljevali ali ki bi jih vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost in razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, ekološke proizvode, kratke dobavne verige ali koristi za okolje, vključno s trajnostnim pakiranjem, ter, če je ustrezno, tudi proizvode, priznane na podlagi shem kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostnostjo in pravično trgovino.

Člen 23a

Določbe o financiranju

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 220 804 135 EUR na šolsko leto. Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

(a)

za šolsko sadje in zelenjavo: 130 608 466 EUR na šolsko leto;

(b)

za šolsko mleko: 90 195 669 EUR na šolsko leto.

Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

(a)

števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici;

(b)

stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, zato da se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena manj razvitim regijam in manjšim Egejskim otokom v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013, ter

(c)

za šolsko mleko se poleg meril iz točk (a) in (b) upošteva tudi pretekla uporaba pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi.

Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.

Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. ►M7 ————— ◄

Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Države članice, ki želijo sodelovati v šolski shemi, vsako leto vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki ga zahtevajo za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki ga zahtevajo za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti.

Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 220 804 135 EUR iz odstavka 1.

Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

(a)

pred določitvijo dokončnih dodelitev za naslednje šolsko leto, in sicer med okvirnimi dodelitvami države članice, ali

(b)

po začetku šolskega leta, in sicer med dokončnimi dodelitvami države članice, kadar so bile za zadevno državo članico takšne dodelitve določene.

Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.

Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna s pravom Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo zaprosila za pomoč Unije, v strategiji iz člena 23(8) navede, kako bo to dosegla.

Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna orodja za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 24

Prenos pooblastil

Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

(a)

dodatnih meril v zvezi z upravičenostjo ciljne skupine iz člena 22;

(b)

odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;

(c)

priprave nacionalnih ali regionalnih strategij ter glede spremljevalnih izobraževalnih ukrepov.

Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a)

določitvi stroškov in/ali ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije;

(b)

obveznosti držav članic, da spremljajo in vrednotijo učinkovitost svoje šolske sheme.

Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam umetnih ojačevalcev okusa iz točke (e) prvega pododstavka člena 23(6).

Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:

(a)

če je ustrezno, določitvijo posebnih meril za predstavitev, sestavo, velikost in zasnovo skupne podobe ali grafičnih elementov;

(b)

posebnimi merili, povezanimi z uporabo orodij za obveščanje javnosti.

Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti šolske sheme se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč Unije odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:

(a)

informacij, ki jih morajo vsebovati strategije držav članic;

(b)

zahtevkov za pomoč in plačil, vključno s poenostavitvijo postopkov na podlagi skupnega okvira za šolsko shemo;

(c)

načinov obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;

(d)

predložitve, oblike in vsebine vsakoletnih zahtevkov za pomoč, poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v šolski shemi;

(e)

uporabe člena 23a(4), vključno z roki za prenose ter s predložitvijo uradnih obvestil o prenosu, njihovo obliko in vsebino.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M7 —————

POGLAVJE III

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 61

Veljavnost

Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja se uporablja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2045, Komisija pa v letih 2028 in 2040 izvede vmesna pregleda, v okviru katerih oceni delovanje sistema ter po potrebi poda predloge.

Oddelek 1

Upravljanje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 62

Dovoljenja

Sorte vinske trte, razvrščene v skladu s členom 81(2), se lahko zasadijo ali ponovno zasadijo le, če se skladno s pogoji iz tega poglavja izda dovoljenje v skladu s členi 64, 66 in 68.

Države članice izdajo dovoljenje iz odstavka 1, ki velja za določeno površino, izraženo v hektarih, če pridelovalec predloži vlogo, ki ustreza objektivnim in nediskriminatornim merilom za upravičenost. Tako dovoljenje se izda, ne da bi se pridelovalcem zaračunala pristojbina.

Dovoljenja iz odstavka 1 veljajo tri leta od dneva, ko so bila izdana. Pridelovalcu, ki v obdobju veljavnosti ne izkoristi izdanega dovoljenja, se naložijo upravne kazni, določene v členu 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da v primeru ponovne zasaditve na isti parceli ali parcelah, na katerih je bila izvedena izkrčitev, dovoljenja iz člena 66(1) veljajo šest let od datuma njihove izdaje. V takšnih dovoljenjih se jasno opredeli parcela oziroma parcele, na katerih bo potekala izkrčitev in ponovna zasaditev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se veljavnost dovoljenj, izdanih v skladu s členom 64 in členom 66(1), ki bi prenehala veljati v letih 2020 in 2021, podaljša do 31. decembra 2022.

Proizvajalci, ki so jim bila izdana dovoljenja v skladu s členom 64 in členom 66(1) te uredbe, ki prenehajo veljati v letih 2020 in 2021, se z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ne naloži upravna kazen iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, pod pogojem, da do 28. februarja 2022 pristojne organe obvestijo, da ne nameravajo uporabiti dovoljenja in da ne želijo izkoristiti podaljšanja njegove veljavnosti, kot je navedeno v tretjem pododstavku tega odstavka. Kadar proizvajalci, ki so jim bila izdana dovoljenja, katerih veljavnost je bila podaljšana do 31. decembra 2021, pristojni organ do 28. februarja 2021 obvestijo, da ne nameravajo uporabiti teh dovoljenj, se jim dovoli, da svoje izjave do 28. februarja 2022 umaknejo s pisnim sporočilom pristojnemu organu in da dovoljenja uporabijo v podaljšanem obdobju veljavnosti, določenem v tretjem pododstavku.

To poglavje se ne uporablja za zasaditev ali ponovno zasaditev območij, namenjenih za poskuse, za vzpostavitev zbirk sort vinske trte, namenjenih ohranjanju genskih virov, ali za matične nasade za cepiče, območij, s katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine, ali območij ki bodo ponovno zasajene zaradi obveznega odkupa v javnem interesu, v okviru nacionalnega prava.

Države članice to poglavje lahko uporabljajo za območja, kjer se pridelujejo vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo, registrirano v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ). Za namene tega poglavja se lahko ta območja obravnavajo kot območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 63

Zaščitni mehanizem za nove nasade

Države članice vsako leto dajo na voljo dovoljenja za nove zasaditve, ki predstavljajo:

(a)

1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta, ali

(b)

1 % površine, ki zajema površino, dejansko zasajeno z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija 2015, in površino, za katero so bile proizvajalcem dodeljene pravice do zasaditve na ozemlju teh držav članic v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so bile 1. januarja 2016 na voljo za pretvorbo v dovoljenja v skladu s členom 68 te uredbe.

Države članice lahko:

(a)

na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;

(b)

omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe.

Države članice, ki izdajo dovoljenja na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do proizvodnje vin z zaščiteno označbo porekla, ali za območja, upravičena do proizvodnje vin z zaščiteno geografsko označbo, omejijo v skladu s prvim pododstavkom, točka (b), lahko zahtevajo, da se takšna dovoljenja uporabljajo v teh regijah.

Katera koli od omejitev odstavka 2 prispeva k urejeni rasti nasadov, je nad 0 % in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:

(a)

potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju prekomerne dobave vinskih proizvodov glede na tržne obete za te proizvode, ki ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje te potrebe;

(b)

potrebe, da bi se izognili dokazanemu tveganju, da bo določena zaščitena označba porekla ali zaščitena geografska označba razvrednotena;

(c)

želje po prispevanju k razvoju zadevnih proizvodov ob hkratnem ohranjanju kakovosti teh proizvodov.

3a.

Države članice lahko sprejmejo vse potrebne regulativne ukrepe, da gospodarskim subjektom preprečijo izogibanje omejevalnim ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Države članice objavijo vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2, ki jih ustrezno upravičijo. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o teh odločitvah ter o razlogih zanje.

Člen 64

Izdaja dovoljenj za nove zasaditve

Če skupna površina iz upravičenih vlog v določenem letu ne presega površine, ki jo da na voljo država članica, se odobrijo vse takšne vloge.

Države članice lahko za namen tega člena uporabljajo enega ali več naslednjih objektivnih in nediskriminatornih meril za upravičenost na nacionalni ali regionalni ravni;

(a)

vlagatelj ima kmetijsko površino, ki ni manjša od površine, za katero prosi za dovoljenje;

(b)

vlagatelj ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost,

(c)

vloga ne predstavlja velikega tveganja, da bo prilaščen sloves posebnih zaščitenih označb porekla, ki se domneva, razen če javni organi dokažejo, da takšno tveganje obstaja;

(ca)

vlagatelj nima vinske trte, zasajene brez dovoljenja, kot je navedeno v členu 71 te uredbe, ali brez pravice do zasaditve, kot je navedeno v členih 85a in 85b Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)

eno ali več meril iz odstavka 2, če so ustrezno utemeljeni ter uporabljeni objektivno in nediskriminatorno.

Če skupna površina, ki jo zajemajo upravičene vloge iz odstavka 1, v danem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem skladno s sorazmerno razdelitvijo hektarjev na podlagi površine, za katero so zaprosili za dovoljenje. Ob izdaji takšnega dovoljenja se lahko določi minimalna in/ali maksimalna površina na posameznega vlagatelja, obenem pa je to dovoljenje mogoče delno ali v celoti izdati v skladu z enim ali več od naslednjih objektivnih in nediskriminatornih prednostnih meril, ki se lahko uporabljajo na nacionalni ali regionalni ravni.

(a)

pridelovalci, ki nasade vinske trte sadijo prvič in vodijo vinogradniško gospodarstvo (novi udeleženci);

(b)

območja, na katerih vinogradi prispevajo k ohranjanju okolja ali ohranjanju genskih virov vinske trte;

(c)

površine, ki jih je treba na novo zasaditi v okviru projektov kosomacije;

(d)

površine, za katere so značilne naravne ali posebne omejitve;

(e)

trajnost projektov razvoja ali ponovne zasaditev na podlagi gospodarske ocene;

(f)

na novo zasajena območja, ki prispevajo k povečanju proizvodnje gospodarstev iz vinogradniškega sektorja, ki kažejo povečano stroškovno uspešnost, konkurenčnost ali prisotnost na trgih;

(g)

projekti, ki bi lahko izboljšali kakovost proizvodov z geografskimi označbami;

(h)

na novo zasajena območja zaradi povečanja malih in srednjih vinogradniških gospodarstev;

2a.

Če se država članica odloči uporabiti eno ali več meril iz odstavka 2, lahko doda še pogoj, da mora biti vlagatelj fizična oseba, ki je v letu predložitve vloge stara največ 40 let.

2b.

Države članice lahko sprejmejo vse potrebne regulativne ukrepe, da gospodarskim subjektom preprečijo izogibanje omejevalnim merilom, ki jih uporabljajo v skladu z odstavki 1, 2 in 2a.

Države članice merila iz odstavkov 1, 2 in 2a, ki jih uporabljajo, objavijo ter o njih nemudoma uradno obvestijo Komisijo.

Člen 65

Vloga strokovnih organizacij

Država članica pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju in navedene v členih 152, 156 in 157, zainteresirane skupine proizvajalcev iz člena 95 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane na podlagi zakonodaje zadevne države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.

Priporočila se dajo za največ tri leta.

Člen 66

Ponovne zasaditve

Države članice dovoljenje samodejno izdajo pridelovalcem, ki izkrčijo površino, posajeno z vinskimi trtami od 1. januarja 2016, in predložijo vlogo. Tako dovoljenje velja za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna. Površine, ki jih zadevajo taka dovoljenja, ne štejejo za namene iz člena 63.

Države članice lahko izdajo dovoljenje iz odstavka 1 pridelovalcem, ki načrtujejo izkrčitev površine, zasajene z vinsko trto, če se izkrčitev zadevne površine izvede najpozneje konec četrtega leta od datuma, na katerega so se zasadile nove vinske trte.

Dovoljenje iz odstavka 1 se uporabi za isto vinogradniško gospodarstvo, na katerem se je izvedla izkrčitev. Na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, lahko države članice na podlagi priporočila strokovne organizacije v skladu s členom 65 omejijo ponovno zasaditev na trte, ki so skladne z isto zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo kot izkrčena površina.

Ta člen se ne uporabljajo za izkrčitev nedovoljenih nasadov.

Člen 67

De minimis

Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte, določen v tem poglavju, se ne uporablja v državah članicah, kjer se 31. decembra 2007 ni uporabljala prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, ki je določena v pododdelku II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Države članice, za katere se je 31. decembra 2007 uporabljala prehodna ureditev iz odstavka 1 in v katerih površina, ki je trenutno zasajena z vinsko trto, ne presega 10 000 hektarov, lahko odločijo, da sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja ne bodo izvajale.

Člen 68

Prehodne določbe

Pravice do zasaditve, ki se pred 31. decembrom 2015 dodelijo pridelovalcem v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007 in jih ti pridelovalci niso izkoristili ter so do navedenega datuma še veljavne, se lahko od 1. januarja 2016 pretvorijo v dovoljenja iz tega poglavja.

▼M6

Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo ti pridelovalci predložijo pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2022.

Dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkom 1, veljajo enako obdobje kot pravice do zasaditve iz odstavka 1. Če se ta dovoljenja ne uporabijo, prenehajo veljati najpozneje 31. decembra 2018 oziroma, če je država članica sprejela odločitev iz drugega pododstavka odstavka 1, najpozneje 31. decembra 2025.

2a.

Od 1. januarja 2023 površina, enakovredna površini s pravicami do zasaditve, ki so bile 31. decembra 2022 upravičene za pretvorbo v dovoljenja do zasaditve, vendar še niso bile pretvorjene v dovoljenja v skladu z odstavkom 1, ostaja na voljo zadevnim državam članicam, ki lahko izdajo dovoljenja v skladu s členom 64 najpozneje do 31. decembra 2025.

Območja, ki jih zadevajo dovoljenja, izdana skladno z odstavkoma 1 in 2a tega člena ne štejejo za namene iz člena 63.

Člen 69

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 227 v zvezi s:

(a)

pogoji za uporabo izjeme iz člena 62(4);

(b)

pravili glede meril iz člena 64(1) in (2);

(c)

dodajanjem meril tistim, ki so navedena v členu 64(1) in (2);

(d)

soobstojem vinskih trt, k izkrčitvi katerih se je zavezal pridelovalec, z novo zasajenimi vinskimi trtami v skladu s členom 66(2);

(e)

razlogih za odločitve države članice v skladu s členom 66(3).

Člen 70

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s:

(a)

postopki izdaje dovoljenj;

(b)

evidencami, ki jih morajo voditi države članice in obvestili, ki jih morajo pošiljati Komisiji.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Nadzor sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte

Člen 71

Nedovoljeni nasadi

Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, brez dovoljenja zasajene z vinsko trto.

Če pridelovalci izkrčitve ne izvedejo v štirih mesecih od datuma, na katerega so obveščeni o nepravilnosti, države članice zagotovijo, da se izkrčitev takih nedovoljenih nasadov opravi v dveh letih po preteku štirih mesecev. Pripadajoči stroški se zaračunajo zadevnemu pridelovalcu.

Države članice Komisiji do 1. marca vsako leto sporočijo skupno površino območij, ki so ugotovljena za zasajena z vinsko trto brez dovoljenja po 1. januarju 2016, ter območij, izkrčenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Pridelovalcu, ki ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 tega člena, se naložijo kazni, ki se določijo v skladu s členom 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Površine, zasajene z vinsko trto brez dovoljenja, niso upravičene do podpornih ukrepov na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

Člen 72

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev za obveščanje, ki jih morajo izpolniti države članice, vključno z morebitnimi znižanji proračunskih omejitev, določenih v Prilogi VI v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Pravila v zvezi s trženjem

Oddelek 1

Tržni standardi

Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 73

Področje uporabe

Brez poseganja v druge določbe, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, in določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, so v tem oddelku določena pravila o tržnih standardih. Ta pravila so razdeljena na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe za kmetijske proizvode.

Pododdelek 2

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 74

Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih v skladu s tem pododdelkom, se v Uniji lahko tržijo le, če so v skladu s temi standardi.

Člen 75

Določitev in vsebina

Tržni standardi se lahko uporabljajo za enega ali več navedenih sektorjev in proizvodov:

(a)

oljčno olje in namizne oljke;

(b)

sadje in zelenjavo;

(c)

proizvode iz predelanega sadja in zelenjave;

(d)

banane;

(e)

žive rastline;

(f)

jajca;

(g)

perutninsko meso;

(h)

mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi;

(i)

hmelj.

Da se upošteva pričakovanja potrošnikov ter izboljša gospodarske pogoje za proizvodnjo in trženje, pa tudi kakovost kmetijskih proizvodov iz odstavkov 1 in 4 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja, pa tudi o odstopanjih in izvzetjih od uporabe takšnih standardov z namenom prilagoditve stalno spreminjajočim se tržnim pogojem, spreminjajočemu se povpraševanju potrošnikov, spremembam ustreznih mednarodnih standardov in preprečitve nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih.

Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) lahko tržni standardi iz odstavka 1 zajemajo eno ali več naslednjega, ki se določi na podlagi sektorja ali proizvoda in ob upoštevanju lastnosti posameznega sektorja, potrebe po ureditvi dajanja na trg in pogojev iz odstavka 5 tega člena:

(a)

tehnične opredelitve, poimenovanje in prodajne oznake za sektorje, ki niso določeni v členu 78;

(b)

merila za razvrščanje, kot je razvrščanje v razrede, po masi, velikosti, starosti in v kategorije;

(c)

vrsto, sorto rastline ali živalsko pasmo ali komercialni tip;

(d)

predstavitev, označevanje, povezano z obveznimi tržnimi standardi, pakiranje, pravila, ki veljajo za pakirnice, označevanje, leto pridelave in uporabo posebnih navedb brez poseganja v člene od 92 do 123 te uredbe;

(e)

merila, kot so videz, konsistenca, konformacija, lastnosti proizvoda in odstotek vsebnosti vode;

(f)

posebne snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji, ali sestavni deli ali sestavine, vključno z navedbo vsebnosti, čistosti in določitve snovi;

(g)

način kmetovanja in pridelave, tudi enološki postopki in napredni sistemi trajnostne pridelave;

(h)

rezanje mošta in vina, vključno z opredelitvami pojmov, tipiziranje in omejitve, ki veljajo za to;

(i)

pogostnost zbiranja, dobavo, konzerviranje in ravnanje, metodo konzerviranja in temperaturo, skladiščenje in prevoz;

(j)

kraj kmetovanja in/ali poreklo razen perutninskega mesa in mazavih maščob;

(k)

omejitve glede uporabe nekaterih snovi in praks;

(l)

posebno uporabo;

(m)

pogoje, ki urejajo odstranitev, posedovanje, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tržnimi standardi, sprejetimi na podlagi odstavka 1, ali opredelitvami, poimenovanji in prodajnimi oznakami iz člena 78, ter odstranjevanje stranskih proizvodov.

Poleg odstavka 1 se za vinski sektor lahko uporabljajo tržni standardi. Za ta sektor se uporabljajo točke (f), (g), (h), (k) in (m) odstavka 3.

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, se določijo brez poseganja v člene od 84 do 88 in Prilogo IX ter ob upoštevanju:

(a)

posebnosti zadevnega proizvoda;

(b)

dejstva, da je treba zagotoviti pogoje za lažje dajanje proizvodov na trg;

(c)

interesa proizvajalcev, da obveščajo o lastnostih proizvodov in kmetovanja, ter interesa potrošnikov, da prejmejo ustrezne in pregledne informacije o proizvodu, vključno s krajem kmetovanja, ki se določi za vsak primer posebej na ustrezni geografski ravni, potem ko so bili ocenjeni zlasti stroški in upravna obremenitev izvajalcev ter koristi proizvajalcev in končnih potrošnikov;

(d)

metod, ki so na voljo za določitev fizikalnih, kemičnih in organoleptičnih lastnosti proizvodov;

(e)

standardnih priporočil, ki jih sprejmejo mednarodni organi;

(f)

potrebe po ohranitvi naravnih in osnovnih lastnosti proizvodov ter da se je treba izogniti bistveni spremembi sestave zadevnega proizvoda.

Da bi upoštevali pričakovanja potrošnikov ter potrebo po izboljšanju gospodarskih pogojev za pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo seznama sektorjev iz odstavka 1. Takšni delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih, Komisija pa mora pred njihovim sprejetjem Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem oceni zlasti potrebe potrošnikov, stroške in upravna bremena za izvajalce, vključno z učinkom na notranji trg in mednarodno trgovino, ter koristi za proizvajalce in končne potrošnike.

Člen 76

Dodatne zahteve za trženje proizvodov v sektorju sadja in zelenjave

Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se potrošniku prodajajo sveži, se lahko tržijo le, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter je navedena država porekla in če upoštevajo morebitne veljavne tržne standarde iz člena 75.

Tržni standardi iz odstavka 1 in vsi tržni standardi, ki veljajo za sektor sadja in zelenjave ter so določeni v skladu s tem pododdelkom, se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, in lahko zajemajo kakovost, razvrščanje v razrede, maso, velikost, pakiranje, embalažo, skladiščenje, prevoz, predstavitev in trženje.

Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, za katerega veljajo tržni standardi, takih proizvodov znotraj Unije ne razstavlja, jih ponuja v prodajo, dobavlja ali z njimi trguje na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za zagotavljanje take skladnosti.

Da se zagotovi pravilna uporaba zahtev iz odstavka 1 tega člena in da se upoštevajo nekatere posebne razmere, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o posebnem odstopanju od tega člena, ki je potrebno za njegovo pravilno uporabo.

Člen 77

Certificiranje hmelja

Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo kadar je ustrezno je za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, treba opraviti certifikacijski postopek iz tega člena.

Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

V certifikatih so navedeni vsaj:

(a)

kraj(-i) pridelave hmelja;

(b)

leto(-a) spravila pridelka ter

(c)

sorta ali sorte.

Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko tržijo ali izvozijo samo, če je bil zanje izdan certifikat v skladu s tem členom.

Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 190(2).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4 tega člena:

(a)

za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali

(b)

za proizvode, namenjene za posebno uporabo.

Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

(i)

ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat, in

(ii)

imajo jamstva, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

Člen 78

Opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo, kadar je ustrezno, se za naslednje sektorje ali proizvode uporabljajo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz Priloge VII:

(a)

goveje in telečje meso;

(b)

vino;

(c)

mleko in mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi;

(d)

perutnino;

(e)

jajca;

(f)

mazave maščobe, namenjene za prehrano ljudi ter

(g)

oljčno olje in namizne oljke.

Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VII se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedene priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o spremembah opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VII, odstopanju od njih ali izjemah v zvezi z njimi. Ti delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi razvoja potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih.

Da bi zagotovili, da bodo izvajalci in države članice jasno in pravilno razumeli opredelitve in prodajne oznake, določene v Prilogi VII, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili za določitev in uporabo teh opredelitev in oznak.

Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in razvoj na trgu mlečnih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo mlečni proizvodi, za katere se navedejo živalske vrste izvora mleka, razen goveda, ter potrebna zadevna pravila.

Člen 79

Dovoljeno odstopanje

Da se upoštevajo posebne značilnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne stopnje trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o dovoljenem odstopanju od enega ali več posebnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

Komisija pri sprejemanju aktov iz odstavka 1 upošteva, da se bistvene lastnosti proizvodov ne smejo spremeniti in da se njihova kakovost ne sme znižati.

Člen 80

Enološki postopki in metode analize

Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VIII in določeni v točki (g) člena 75(3) ter v členu 83(2) in (3), se v Uniji uporabljajo za proizvodnjo in konzerviranje proizvodov iz dela II Priloge VII.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a)

grozdni sok in zgoščeni grozdni sok ter

(b)

grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega konzerviranja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Proizvodi iz dela II Priloge VII se proizvajajo v Uniji v skladu s pravili iz Priloge VIII.

Proizvodi iz dela II Priloge VII se ne tržijo v Uniji, če:

(a)

so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni v Uniji;

(b)

so bili proizvedeni po enoloških postopkih, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali

(c)

niso skladni s pravili iz Priloge VIII.

Proizvodi vinske trte, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s prvim pododstavkom, se uničijo. Države članice lahko z odstopanjem od tega pravila dovolijo, da se določeni od takih proizvodov z lastnostmi, ki jih določijo same, uporabljajo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, vendar to dovoljenje ne sme postati spodbuda za proizvodnjo proizvodov vinske trte, po nedovoljenih enoloških postopkih.

Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 75(3) Komisija:

(a)

upošteva enološke postopke in analizne metode, ki jih priporoča in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ter izsledke poskusne uporabe še nedovoljenih enoloških postopkov;

(b)

upošteva varovanje zdravja ljudi;

(c)

upošteva možnost, da bi lahko bili potrošniki zavedeni zaradi svojega ustaljenega dojemanja proizvoda in temu ustreznih pričakovanj, ter pri tem upošteva tudi, ali so na voljo praktični načini obveščanja, s katerimi bi odpravili to tveganje;

(d)

omogoči, da se ohranijo naravne in bistvene lastnosti vina ter da se sestava zadevnega proizvoda bistveno ne spremeni;

(e)

zagotovi sprejemljivo minimalno raven skrbi za okolje;

(f)

upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in pravila, ki so določena v Prilogi VIII.

Da se zagotovi pravilna obravnava vinskih proizvodov, ki jih ni mogoče tržiti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili o nacionalnih postopkih iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena ter odstopanj od teh pravil za umik ali uničenje vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev.

▼C5

Komisija za proizvode iz dela II Priloge VII po potrebi sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli metode iz točke (d) člena 75(5). Te metode temeljijo na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi OIV, razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 81

Sorte vinske trte

Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VII in proizvedeni v Uniji, se proizvedejo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

zadevna sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali je pridobljena s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)

sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.

Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, so izvzete iz obveznosti razvrstitve, določene v prvem pododstavku odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v teh državah članicah zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

(a)

sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice, ki niso tiste iz odstavka 2;

(b)

sorte vinske trte, ki niso skladne z drugim pododstavkom odstavka 2, če gre za države članice iz odstavka 3.

Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, se izkrčijo.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

Za območja, zasajene za druge namene kot za proizvodnjo vina s sortami vinske trte, ki v primeru držav članic, ki niso navedene v odstavku 3, niso razvrščene ali ki, v primeru držav članic iz odstavka 3, niso v skladu z odstavkom 2, drugi pododstavek, ne velja obveznost izkrčitve.

Za zasaditev in ponovno zasaditev sort vinske trte iz prvega pododstavka za namene, ki niso proizvodnja vina, ne velja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz dela II, naslov I, poglavje III.

Člen 82

Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VII

Razen glede ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 81(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VII, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, proizvodnjo vinskega kisa ali destilacijo.

Člen 83

Nacionalna pravila za nekatere proizvode in sektorje

Ne glede na člen 75(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične lastnosti proizvodov ter njihovo fizikalno in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminatoren način lahko uporabijo izrazi, ki navajajo, da so bila ta merila izpolnjena.

Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov, ki jih dovoljuje pravo Unije, in določijo strožja pravila za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje bistvenih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne nacionalne določbe za proizvode, za katere velja tržni standard Unije, le če so te določbe skladne z zakonodajo Unije, zlasti z načelom prostega pretoka blaga, ter če je v njih upoštevana Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

Pododdelek 3

Neobvezne rezervirane navedbe

Člen 84

Splošna določba

Vzpostavi se shema za neobvezne rezervirane navedbe po sektorjih ali proizvodih, ki proizvajalcem kmetijskih proizvodov, ki imajo zaradi svojih lastnosti ali značilnosti dodano vrednost, omogoči, da na notranjem trgu laže obveščajo o teh lastnostih ali značilnostih, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.

Ta pododdelek ne uporablja za vinske proizvode iz člena 92 (1).

Člen 85

Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe

Neobvezne rezervirane navedbe, zajete v tej shemi na dan 20. decembrom 2013, so navedene v Prilogi IX, pogoji za njihovo uporabo pa se določijo v skladu s točko (a) člena 86.

Neobvezne rezervirane navedbe iz odstavka 1 tega člena so veljavne do spremembe ali preklica v skladu s členom 86.

Člen 86

Rezervacija, sprememba in preklic neobveznih rezerviranih navedb

Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov, tudi kar zadeva proizvodne metode in trajnost v dobavni verigi, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a)

rezervira dodatno neobvezno rezervirano navedbo, pri čemer določi pogoje njene uporabe;

(b)

spremeni pogoje uporabe neobvezne rezervirane navedbe ali

(c)

prekliče neobvezno rezervirano navedbo.

Člen 87

Dodatne neobvezne rezervirane navedbe

Navedba se lahko rezervira kot dodatna neobvezna rezervirana navedba le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

navedba se nanaša na lastnost proizvoda ali na značilnosti kmetovanja ali predelave ter na sektor ali proizvod;

(b)

uporaba navedbe omogoča jasnejše obveščanje o dodani vrednosti proizvoda zaradi njegovih posebnih lastnosti ali značilnosti kmetovanja ali predelave;

(c)

pri dajanju proizvoda na trg lastnost ali značilnost iz točke (a) prepoznajo potrošniki v več državah članicah;

(d)

pogoji in uporaba navedbe so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) ali Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Komisija pri uvedbi dodatnega neobveznega rezerviranega izraza upošteva vse zadevne mednarodne standarde in obstoječe rezervirane izraze za zadevne proizvode ali sektorje.

Da se upoštevajo značilnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z zahtevami za uvedbo dodatnih rezerviranih navedb iz odstavka 1 tega člena.

Člen 88

Omejitve uporabe neobveznih rezerviranih navedb

Neobvezna rezervirana navedba se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z veljavnimi pogoji uporabe.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da označevanje proizvodov ne povzroča zamenjave z neobveznimi rezerviranimi navedbami.

Da bi se zagotovila skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi dodatna pravila o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.

Pododdelek 4

Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 89

Splošne določbe

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami ter posebne lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a)

pogojih, pod katerimi se za uvožene proizvode šteje, da glede na tržne standarde Unije zagotavljajo enakovredno raven skladnosti, in pogojih, ki omogočajo odstopanje od člena 74, ter

(b)

pravilih o uporabi tržnih standardov za proizvode, izvožene iz Unije.

Člen 90

Posebne določbe za uvoz vina

Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo ter se uvrščajo pod oznake KN 2009 61 , 2009 69 , 2204 in po potrebi ex 2202 99 19 (drugo, dealkoholizirano vino z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %) uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja ter opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz člena 78 te uredbe.

Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, so proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelani po enoloških postopkih, ki jih dovoli Unija v skladu s to uredbo, oziroma so pred odobritvijo v skladu s členom 80(3) pridelani po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV.

Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 predloži:

(a)

potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 ter ga v državi porekla izda pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija;

(b)

analizno poročilo, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država porekla, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Pododdelek 4a

Pregledi in kazni

Člen 90a

Pregledi in kazni v zvezi s tržnimi pravili

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvodi iz člena 119(1), ki niso označeni v skladu s to uredbo, ne dajo na trg oziroma da se s trga umaknejo, če so že na trgu.

Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija, se ob uvozu proizvodov, določenih v členu 189(1), točki (a) in (b), v Unijo opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 navedenega člena.

Države članice opravijo preglede na podlagi analize tveganja, da preverijo, ali so proizvodi iz člena 1(2) v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku, in po potrebi izrečejo ustrezne upravne kazni.

Brez poseganja v akte v zvezi z vinskim sektorjem, ki so bili sprejeti v skladu s členom 58 Uredbe (EU) 2021/2116, države članice v primeru kršitve pravil Unije v vinskem sektorju uporabijo sorazmerne, učinkovite in odvračilne upravne kazni v skladu z naslovom IV poglavja I navedene uredbe. V primerih manjše neskladnosti države članice ne uporabljajo takšnih kazni.

Da se zavarujejo sredstva Unije ter zaščitijo poreklo, izvor in kakovost vina Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za dopolnitev te uredbe v zvezi z:

(a)

vzpostavitvijo ali vzdrževanjem banke podatkov izotopskih analiz, ki bo v pomoč pri odkrivanju goljufij in se bo oblikovala na podlagi vzorcev, ki jih zberejo države članice;

(b)

pravili o nadzornih organih in vzajemni pomoči med njimi;

(c)

pravili o skupni uporabi ugotovitev držav članic.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vse potrebne ukrepe za:

(a)

postopke v zvezi z zbirkami podatkov posameznih držav članic in bankami podatkov izotopskih analiz iz odstavka 5, točka (a);

(b)

postopke v zvezi s sodelovanjem in pomočjo med nadzornimi organi in telesi;

(c)

kar zadeva obveznost iz odstavka 3, pravil za izvajanje pregledov skladnosti s tržnimi standardi, pravil za organe, pristojne za izvajanje teh pregledov, pa tudi pravil glede vsebine in pogostosti pregledov ter faze trženja, za katero se ti pregledi uporabljajo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Pododdelek 5

Skupne določbe

Člen 91

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a)

vzpostavi seznam mleka in mlečnih proizvodov iz drugega odstavka točke 5 dela III Priloge VII ter mazavih maščob iz točke (a) šestega odstavka točke I dela VII Priloge VII na podlagi okvirnih seznamov, ki jih države članice pošljejo Komisiji in na katerih so proizvodi, za katere države članice menijo, da na njihovem ozemlju ustrezajo navedenim določbam;

(b)

določi pravila za uporabo tržnih standardov po sektorjih ali proizvodih;

(c)

določi pravila za ugotavljanje, ali so bili proizvodi proizvedeni v nasprotju z dovoljenimi enološkimi postopki;

(d)

določi pravila za metode analize za določitev lastnosti proizvodov;

(e)

določi pravila za določitev dovoljenega odstopanja;

(f)

določi pravila za izvajanje ukrepov iz člena 89;

(g)

določi pravila za identifikacijo ali registracijo proizvajalca in/ali industrijskih objektov, v katerih je bil proizvod pripravljen ali predelan, za postopke certificiranja ter trgovinske dokumente, za spremne dokumente in zapise, ki jih je treba hraniti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 92

Področje uporabe

Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VII.

Vendar se pravila iz tega oddelka ne uporabljajo za proizvode iz Priloge VII, del II, točke 1, 4, 5, 6, 8 in 9, kadar so bili takšni proizvodi popolnoma dealkoholizirani v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII.

Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a)

zaščiti zakonitih interesov potrošnikov in proizvajalcev;

(b)

zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga za zadevne proizvode ter

(c)

spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov iz tega oddelka, pri čemer se lahko uporabljajo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

Pododdelek 2

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 93

Opredelitev pojmov

V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„označba porekla“ pomeni ime, vključno s tradicionalno uporabljenim imenom, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):

(i)

katerega kakovost ali značilnosti so pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;

(ii)

s poreklom iz specifičnega kraja, regije ali izjemoma države;

(iii)

ki je proizveden iz grozdja s poreklom izključno z navedenega geografskega območja;

(iv)

ki je proizveden na navedenem geografskem območju ter

(v)

ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)

„geografska označba“ pomeni ime, vključno s tradicionalno uporabljenim imenom, ki opredeljuje proizvod iz člena 92(1):

(i)

katerega posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu;

(ii)

da ima poreklo iz določenega kraja, regije ali izjemoma države;

(iii)

da vsaj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan, izvira izključno z navedenega geografskega območja;

(iv)

katerega proizvodnja poteka na navedenem geografskem območju in

(v)

ki je pridobljen iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

▼M7 —————

Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so lahko upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

Proizvodnja iz odstavka 1, točki (a)(iv) in (b)(iv), vključuje vse zadevne postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopkov pridelave vina, razen trgatve grozdja, ki ne prihaja z zadevnega geografskega območja, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b)(iii), in razen kakršnih koli poproizvodnih postopkov.

Za namene uporabe točke (b)(ii) odstavka 1 grozdje, ki lahko v deležu do 15 % izvira zunaj razmejenega območja, prihaja iz države članice ali tretje države, v kateri leži razmejeno območje.

Člen 94

Vloge za zaščito

►M7 Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo: ◄

(a)

ime, ki naj se zaščiti;

(b)

ime in priimek ter naslov vlagatelja;

(c)

specifikacijo proizvoda iz odstavka 2 ter

(d)

enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo pogoje pridelave, v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

Specifikacija proizvoda je sestavljena vsaj iz:

(a)

imena, ki naj se zaščiti;

(b)

opisa vina ali vin:

(i)

glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti za vina z označbo porekla;

(ii)

glavnih analitskih lastnosti ter vrednotenja ali navedbe organoleptičnih lastnosti za vina z geografsko označbo;

(c)

po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ali vin ter ustreznih omejitev pri njihovi pridelavi;

(d)

razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e)

največjega hektarskega donosa;

(f)

navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino oziroma vina;

(g)

podrobnosti, ki potrjujejo povezavo iz člena 93(1), točka (a)(i), oziroma, odvisno od primera, točka (b)(i):

(i)

kar zadeva zaščiteno označbo porekla, povezavo med kakovostjo ali značilnostmi proizvoda in geografskim okoljem iz člena 93(1), točka (a)(i); podrobnosti v zvezi s človeškimi dejavniki tega geografskega okolja se lahko po potrebi omejijo na opis upravljanja tal, rastlinskega materiala in krajine, pridelovalnih praks ali katerih koli drugih ustreznih človeških prispevkov k ohranjanju naravnih dejavnikov geografskega okolja iz navedene točke;

(ii)

kar zadeva zaščiteno geografsko označbo, povezavo med posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda in geografskim poreklom iz člena 93(1), točka (b)(i);

(h)

veljavnih zahtev, ki so določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji ali jih, če tako določijo države članice, določi organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Unije;

(i)

imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in opisa njihovih specifičnih nalog.

Specifikacija proizvoda lahko vsebuje opis prispevka označbe porekla ali geografske označbe k trajnostnemu razvoju.

Kadar se lahko vino ali vina delno dealkoholizirajo, specifikacija proizvoda smiselno vsebuje tudi opis delno dealkoholiziranega vina ali vin v skladu z drugim pododstavkom, točka (b), in po potrebi posebne enološke postopke, ki se uporabljajo za pridelavo delno dealkoholiziranega vina ali vin, ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi.

Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Člen 95

Vlagatelji

Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina proizvajalcev, v izjemnih ustrezno utemeljenih primerih pa tudi en sam proizvajalec. Pri vlogi lahko sodelujejo druge zainteresirane strani.

Proizvajalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 96

Predhodni nacionalni postopek

Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.

Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemljem katere je povezana označba porekla ali geografska označba.

Država članica, v kateri se vloži vloga za zaščito, vlogo pregleda, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Ta država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom in stalnim prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju ugovarja predlagani zaščiti, tako da v to državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da označba porekla ali geografska označba ni skladna s pogoji iz tega pododdelka ali ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.

Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da so zahteve izpolnjene, izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo specifikacije proizvoda vsaj na spletu, in vlogo posreduje Komisiji.

Država članica pri posredovanju vloge za zaščito Komisiji v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka vključi izjavo, da po njenem mnenju vloga vlagatelja izpolnjuje pogoje za zaščito na podlagi tega oddelka in določb, sprejetih v skladu z njimi, ter da potrjuje, da enotni dokument iz člena 94(1), točka (d), predstavlja natančen povzetek specifikacije proizvoda.

Države članice Komisijo obvestijo o vseh dopustnih ugovorih, vloženih v okviru nacionalnega postopka.

Če je bil začet kakršen koli postopek pred nacionalnim sodiščem ali drugim nacionalnim organom v zvezi z vlogo za zaščito, ki jo je država članica že posredovala Komisiji v skladu z odstavkom 5, in če je bila vloga na nacionalni ravni razveljavljena s takoj veljavno sodno odločbo, ki ni pravnomočna, država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 97

Preučitev s strani Komisije

Komisija objavi datum vložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

Komisija pregleda vloge za zaščito, ki jih prejme v skladu s členom 96(5). Komisija preveri, ali vloge vsebujejo zahtevane informacije in ali v njih ni očitnih napak, pri tem pa upošteva rezultate predhodnega nacionalnega postopka, ki ga je izvedla zadevna država članica. Ta pregled se osredotoči zlasti na enotni dokument iz člena 94(1), točka (d).

Pregled, ki ga opravi Komisija, ne traja dlje kot šest mesecev po datumu prejema vloge od države članice. Kadar pregled traja dlje, Komisija vlagatelje pisno obvesti o razlogih za zamudo.

Komisija je izvzeta iz obveznosti izpolnjevanja roka za izvedbo pregleda iz odstavka 2, drugi pododstavek, in obveščanja vlagatelja o razlogih za zamudo, kadar prejme sporočilo države članice v zvezi z zahtevkom za registracijo, vloženim pri Komisiji v skladu s členom 96(5), s katerim se:

(a)

Komisijo obvesti, da je bila vloga na nacionalni ravni razveljavljena s takoj veljavno sodno odločbo, ki pa ni pravnomočna, ali

(b)

Komisijo poziva, naj začasno ustavi pregled iz odstavka 2, ker se je začel nacionalni sodni postopek za izpodbijanje veljavnosti vloge in država članica meni, da ta postopek temelji na tehtnih razlogih.

Izvzetje velja, dokler država članica Komisije ne obvesti, da je bila prvotna vloga ponovno vložena ali da država članica umika svoj zahtevek za začasno ustavitev.

Kadar Komisija po opravljenem pregledu na podlagi odstavka 2 tega člena meni, da so pogoji iz členov 93, 100 in 101 izpolnjeni, sprejme izvedbene akte o objavi v Uradnem listu Evropske unije enotnega dokumenta iz člena 94(1), točka (d), in napotila na objavo specifikacije proizvoda, ki je bila opravljena v okviru predhodnega nacionalnega postopka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Kadar Komisija na podlagi pregleda, opravljenega v skladu z odstavkom 2 tega člena, meni, da pogoji iz členov 93, 100 in 101 niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte o zavrnitvi vloge.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 98

Postopek ugovora

V treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta iz člena 94(1), točka (d), v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma katera koli fizična ali pravna oseba, ki ima prebivališče ali sedež v tretji državi in pravni interes, pri Komisiji vloži utemeljeno izjavo o ugovoru, s katero izrazi nasprotovanje predlagani zaščiti.

Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni država članica, ki je posredovala vlogo za zaščito, in pravni interes, lahko vloži izjavo o ugovoru prek organov države članice, v kateri prebiva ali ima sedež, v roku, ki omogoča vložitev izjave o ugovoru, vloženem na podlagi prvega pododstavka.

Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, pozove organ ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila ugovor, in organ ali fizično ali pravno osebo, ki je vložila vlogo za zaščito, k ustreznemu posvetovanju za razumno obdobje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Poziv se izda v roku petih mesecev od datuma, ko je bila vloga za zaščito, na katero se nanaša utemeljena izjava o ugovoru, objavljena v Uradnem listu Evropske unije, priloži pa se mu kopija utemeljene izjave o ugovoru. Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece na zahtevo organa ali fizične ali pravne osebe, ki je vložila vlogo.

Organ ali oseba, ki je vložila ugovor, in organ ali oseba, ki je vložila vlogo za zaščito, posvetovanja iz odstavka 2 začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita informacije, potrebne za oceno, ali je vloga za zaščito skladna s to uredbo in določbami, sprejetimi na njihovi podlagi.

Če organ ali oseba, ki je vložila ugovor, in organ ali oseba, ki je vložila vlogo za zaščito, sklenejo dogovor, bodisi vlagatelj s sedežem v tretji državi bodisi organi države članice ali tretje države, v kateri je bila vloga za zaščito vložena, Komisijo uradno obvestijo o rezultatih posvetovanj in vseh dejavnikih, ki so omogočili sklenitev tega dogovora, vključno s stališči strank. Če so bile podrobnosti, objavljene na podlagi člena 97(4), bistveno spremenjene, Komisija ponovi pregled iz člena 97(2), potem ko je bil opravljen nacionalni postopek, ki zagotavlja ustrezno objavo teh spremenjenih podrobnosti. Kadar se po dogovoru specifikacija proizvoda ne spremeni ali kadar spremembe niso bistvene, Komisija ne glede na prejem dopustne izjave o ugovoru sprejme odločitev v skladu s členom 99(1) o podelitvi zaščite označbi porekla ali geografski označbi.

Če dogovor ni sklenjen, bodisi vlagatelj s sedežem v tretji državi bodisi organi države članice ali tretje države, v kateri je bila vloga za zaščito vložena, Komisijo uradno obvestijo o rezultatih opravljenih posvetovanj ter vseh s tem povezanih informacijah in dokumentih. Komisija sprejme odločitev v skladu s členom 99(2) bodisi o podelitvi zaščite bodisi o zavrnitvi vloge.

Člen 99

Odločitev o zaščiti

Kadar Komisija ni prejela dopustne izjave o ugovoru v skladu s členom 98, sprejme izvedbene akte o podelitvi zaščite. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Kadar je Komisija prejela dopustno izjavo o ugovoru, sprejme izvedbene akte bodisi o podelitvi zaščite bodisi o zavrnitvi vloge. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Zaščita, podeljena na podlagi tega člena, ne vpliva na obveznost proizvajalcev, da izpolnjujejo druga pravila Unije, zlasti tista v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in označevanjem živil.

Člen 100

Homonimi

Če je vložena vloga za registracijo imena, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.

Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Registrirano homonimno ime se lahko uporablja le, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

Odstavek 1 se uporablja smiselno, če je ime, za katero je vložena vloga za registracijo, popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu s pravom držav članic.

Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov.

Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.

Zaščita označb porekla in geografskih označb proizvodov iz člena 93 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo za žgane pijače, kot so določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ).

Člen 101

Dodatni razlogi za zavrnitev zaščite

Ime, ki je postalo generično, se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba.

Za namene tega oddelka pomeni „ime, ki je postalo generično“, ime vina, ki je v Uniji postalo obče ime za vino, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, v kateri se je ta proizvod prvotno proizvajal ali tržil.

Pri ugotavljanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo ustrezni dejavniki, zlasti:

(a)

obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b)

ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, kadar bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 102

Razmerje do blagovnih znamk

V primeru registracije označbe porekla ali geografske označbe na podlagi te uredbe se registracija blagovne znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 103(2) in ki zadeva proizvod, ki spada v eno od kategorij iz dela II Priloge VII zavrne, če je bil zahtevek za registracijo blagovne znamke vložen po datumu vložitve vloge za registracijo označbe porekla ali geografske označbe pri Komisiji.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razveljavijo.

Brez poseganja v člen 101(2) te uredbe se blagovna znamka, katere uporaba je v nasprotju s členom 103(2) te uredbe in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost predpisuje zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred datumom, ko je bila vloga za zaščito označbe porekla ali geografske označbe predložena Komisiji, lahko še naprej uporablja in podaljšuje, ne glede na registracijo označbe porekla ali geografske označbe, pod pogojem, da ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ali na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

V takšnih primerih je uporaba označbe porekla ali geografske označbe dovoljena skupaj z uporabo zadevnih blagovnih znamk.

Člen 103

Zaščita

Zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo lahko uporablja vsak izvajalec, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

Zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba ter vino, za katero se uporablja navedeno zaščiteno ime v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo navedenega zaščitenega imena, tudi kadar gre za proizvode, ki se uporabljajo kot sestavine:

(i)

za primerljive proizvode, ki niso skladni s specifikacijo proizvoda za to zaščiteno ime, ali

(ii)

kolikor bi takšna raba izkoriščala, oslabila ali zmanjšala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno, vključno kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred uporabo embalaže, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)

vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe v Uniji ne postanejo generične v smislu člena 101(1).

Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi za:

(a)

blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije, in

(b)

blago, prodano na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.

Za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na tem območju, ima skupina proizvajalcev ali kateri koli gospodarski subjekt, ki je upravičen do uporabe zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, pravico, da vsem tretjim stranem prepreči vnos blaga v Unijo v okviru trgovine, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in ima brez dovoljenja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 104

Komisija vzpostavi in vodi javno dostopen elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino. Označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register. Ta imena se v register vpišejo kot zaščitene geografske označbe, razen če so v navedenem sporazumu izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla v smislu te uredbe.

Člen 105

Spremembe specifikacij proizvodov

Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 95, lahko vloži vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi spremembe razmejitve geografskega območja iz člena 94(2), drugi pododstavek, točka (d). V vlogi se opišejo in utemeljijo zahtevane spremembe.

Spremembe specifikacije proizvoda so razvrščene v dve kategoriji glede na njihov pomen: spremembe Unije, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije, in standardne spremembe, ki se obravnavajo na ravni države članice ali tretje države.

Za namene te uredbe „sprememba Unije“ pomeni spremembo specifikacije proizvoda, ki:

(a)

vključuje spremembo imena zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(b)

vsebuje spremembo, izbris ali dodajanje kategorije proizvodov vinske trte, kot so navedene v delu II Priloge VII;

(c)

bi lahko izničila povezavo iz člena 93(1), točka (a)(i), za zaščitene označbe porekla ali povezavo iz člena 93(1), točka (b)(i), za zaščitene geografske označbe, ali

(d)

vključuje dodatne omejitve glede trženja proizvoda.

„Standardna sprememba“ pomeni vsako spremembo specifikacije proizvoda, ki ni sprememba Unije.

„Začasna sprememba“ pomeni standardno spremembo, ki zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki jih naložijo javni organi, ali je povezana z naravnimi nesrečami ali neugodnimi vremenskimi razmerami, ki jih uradno potrdijo pristojni organi.

Spremembe Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz člena 94 in členov 96 do 99.

Vloge za odobritev sprememb Unije ki jih vložijo tretje države ali proizvajalci iz tretjih držav, vsebujejo dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z zakoni o zaščiti označb porekla ali geografskih označb, ki veljajo v zadevni tretji državi.

Vloge za odobritev sprememb Unije se nanašajo izključno na spremembe Unije. Če se vloga za spremembo Unije tudi nanaša na standardne spremembe, se deli, ki se nanašajo na standardne spremembe štejejo, kot da niso bili predloženi, postopek za spremembe Unije pa se uporablja samo za dele, ki se nanašajo na te spremembe Unije.

Pri pregledu teh vlog se obravnavajo predvsem predlagane spremembe Unije.

Standardne spremembe odobrijo in objavijo države članice, na ozemlju katerih leži geografsko območje zadevnega proizvoda, ter jih sporočijo Komisiji.

Kar zadeva tretje države, se spremembe potrdijo v skladu s pravom, ki se uporablja v zadevni tretji državi.

Člen 106

Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito označbe porekla ali geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)

kadar skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena;

(b)

kadar najmanj sedem zaporednih let ni bil na trg dan noben proizvod z zadevno označbo porekla ali geografsko označbo;

(c)

kadar vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 95, izjavi, da ne želi ohraniti zaščite označbe porekla ali geografske označbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 106a

Začasno označevanje in predstavitev

Potem ko je bila vloga za zaščito označbe porekla ali geografske označbe posredovana Komisiji, lahko proizvajalci pri označevanju in predstavitvi proizvoda navedejo, da je bila vložena vloga, ter uporabljajo nacionalne logotipe in označbe v skladu s pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Simboli Unije, ki označujejo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in označbi Unije „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ se lahko pojavijo pri označevanju šele po objavi sklepa o podelitvi zaščite tej označbi porekla ali geografski označbi.

Kadar se vloga zavrne, se lahko vsi proizvodi vinske trte, označeni v skladu s prvim odstavkom, tržijo do porabe zalog.

Člen 107

Obstoječa zaščitena imena vin

Imena vin iz členov 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ( 12 ) ter člena 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 ( 13 ), so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 104 te uredbe.

Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe, iz registra iz člena 104 te uredbe ustrezno uradno odstrani imena vin, za katera se uporablja člen 118s(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 106 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 93.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v Uradnem listu Evropske unije ( 14 ), s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 104.

Člen 108

Pristojbine

Države članice lahko zaračunavajo pristojbine za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 109

Prenos pooblastila

Da se upoštevajo posebnosti pridelave na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi:

(a)

dodatna merila za razmejitev geografskih območij ter

(b)

omejitve in odstopanja glede proizvodnje na razmejenem geografskem območju.

Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.

Da se zavarujejo zakonite pravice in interesi proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a)

tipu vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri vložitvi vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe, pregledu s strani Komisije, postopku ugovora ter postopkih za spremembo, preklic in pretvorbo zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb;

(c)

pogojih, ki veljajo za čezmejne vloge;

(d)

pogojih za vloge v zvezi z geografskimi območji v tretji državi;

(e)

datumu začetka veljavnosti zaščite ali spremembe zaščite;

(f)

pogojih v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov.

Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o omejitvah v zvezi z zaščitenim imenom.

Da se zagotovi, da uporaba tega oddelka ne vpliva neugodno na gospodarske subjekte in pristojne organe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi prehodna pravila v zvezi z:

(a)

imeni vin, ki so jih države članice priznale kot označbe porekla ali geografske označbe do 1. avgusta 2009, in imeni vin, za katera je bila pred tem datumom vložena vloga za zaščito;

(b)

vini, ki so bila dana na trg ali označena pred določenim datumom, ter

(c)

spremembami specifikacij proizvodov.

Člen 110

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi z:

(a)

informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom;

(b)

javno dostopnostjo sklepov o zaščiti ali zavrnitvi;

(c)

vzpostavitvijo in vodenjem registra iz člena 104;

(d)

pretvorbo iz zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo;

(e)

predložitvijo čezmejnih vlog.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe in postopka za zahteve za ugovor, preklic ali pretvorbo ter predložitve informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

(a)

vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b)

rokov;

(c)

podrobnih podatkov o dejstvih, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M7 —————

Pododdelek 3

Tradicionalni izrazi

Člen 112

Opredelitev pojma

„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 92 (1), in sicer za označevanje:

(a)

da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ali

(b)

postopka proizvodnje ali metode staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezane s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Člen 113

Zaščita

Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati le za proizvod, proizveden v skladu z opredelitvijo, določeno v členu 112.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Tradicionalni izrazi so samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, zaščiteni pred:

(a)

vsako zlorabo zaščitenega imena, tudi če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(b)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, lastnosti ali bistvenih značilnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;

(c)

vsemi drugimi praksami, ki utegnejo potrošnika zavesti, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

Tradicionalni izrazi v Uniji ne postanejo generični.

Člen 114

Prenos pooblastila

Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z jezikom in zapisom izraza, ki se zaščiti.

Da se zagotovi zaščita zakonitih pravic in interesov proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a)

tip vlagateljev, ki lahko vložijo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza;

(b)

pogoje za veljavnost vloge za varovanje tradicionalnega izraza;

(c)

razloge za ugovarjanje predlaganemu priznanju tradicionalnega izraza;

(d)

obseg zaščite, razmerje do blagovnih znamk, zaščitenih tradicionalnih izrazov, zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, homonimov ali nekaterih imen vinske trte;

(e)

razloge za preklic tradicionalnega izraza;

(f)

datum predložitve vloge ali zahteve ali zahteve za ugovor ali preklic;

(g)

postopke, ki jih je treba uporabiti pri vlogah za zaščito tradicionalnega izraza, vključno s pregledom s strani Komisije, postopki ugovora ter postopki za preklic in spremembo.

Da se upoštevajo posebne značilnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in odstopanja od člena 112 in člena 113(2).

Člen 115

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza ter postopka za zahteve za ugovor ali preklic, zlasti glede:

(a)

vzorcev dokumentov in oblike pošiljanja;

(b)

rokov;

(c)

podrobnosti dejstev, dokazov in spremnih dokumentov, ki se pošljejo za podporo vloge ali zahteve;

(d)

podrobnih pravil o javni dostopnosti zaščitenih tradicionalnih izrazov.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme oziroma zavrne vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevo za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi zaščiti tradicionalne izraze, glede katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s členom 112 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 116

Druga izvedbena pooblastila

Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne ugovor kot nedopusten.

Ta izvedbeni akt se sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Pododdelek 4

Pregledi v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in tradicionalnimi izrazi

Člen 116a

Pregledi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov iz te uredbe.

Države članice imenujejo pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje pregledov v zvezi z obveznostmi iz tega oddelka. V ta namen se uporabljajo člen 4(2) in (4) ter člen 5(1), (4) in (5) Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

Znotraj Unije pristojni organ iz odstavka 2 tega člena ali eden ali več delegiranih organov v smislu člena 3, točka 5, Uredbe (EU) 2017/625, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz naslova II, poglavje III, navedene uredbe, letno zagotovijo preverjanje skladnosti s specifikacijami proizvodov med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem.

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

(a)

obvestili, ki jih morajo države članice poslati Komisiji;

(b)

pravili v zvezi z organom, pristojnim za preverjanje skladnosti s specifikacijami proizvodov, tudi kadar je geografsko območje v tretji državi;

(c)

ukrepi, ki jih morajo države članice izvesti, da se prepreči nezakonita uporaba zaščitenih označb porekla, zaščitenih geografskih označb in zaščitenih tradicionalnih izrazov;

(d)

pregledi in preverjanji, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 3

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 117

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(a)

„označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, trgovska imena, blagovne znamke, slikovni material ali simbol na embalaži, dokumentu, napisu, oznaki, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja zadevni proizvod ali se nanj nanaša;

(b)

„predstavitev“ pomeni vse informacije, ki se potrošnikom sporočajo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 118

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni drugače določeno v tej uredbi, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva Sveta 89/396/EGS ( 16 ), Direktiva 2000/13/ES, Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ), Direktiva 2008/95/ES in Uredba (EU) št. 1169/2011.

Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VII se ne sme dopolniti z drugimi navedbami kot z navedbami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.

Člen 119

Obvezne navedbe

Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:

(a)

poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu z delom II Priloge VII. Za kategorije proizvodov vinske trte, opredeljene v delu II, točka 1 in točke 4 do 9, Priloge VII, kadar so bili takšni proizvodi dealkoholizirani v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII, poimenovanje kategorije spremljajo:

(i)

izraz „dealkoholiziran“, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda največ 0,5 vol. %, ali

(ii)

izraz „delno dealkoholiziran“, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda nad 0,5 vol. % in pod najmanjšo dejansko vsebnostjo alkohola za kategorijo pred dealkoholizacijo.

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i)

navedbo „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ ter

(ii)

ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c)

dejanski volumenski delež alkohola;

(d)

navedbo izvora;

(e)

navedbo polnilca ali, v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina, ime proizvajalca ali prodajalca;

(f)

navedbo uvoznika v primeru uvoženega vina ter

(g)

navedbo vsebnosti sladkorja v primeru penečega vina, gaziranega penečega vina, kakovostnega penečega vina ali kakovostnega aromatičnega penečega vina.

▼C6

Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a), se za proizvode vinske trte, razen za tiste, ki so bili dealkoholizirani v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII, navedba kategorije proizvoda vinske trte lahko izpusti za vina, katerih etikete vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

(a)

kadar je tradicionalni izraz v skladu s točko (a) člena 112 naveden na oznaki v skladu s specifikacijo proizvoda iz člena 94(2);

(b)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih Komisija opredeli z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 227, da se zagotovi upoštevanje obstoječih praks označevanja.

Člen 120

Neobvezne navedbe

Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:

(a)

letnik;

(b)

ime ene ali več sort vinske trte;

(c)

navedbe glede vsebnosti sladkorja v primeru vin, ki so niso navedena v točki (g) člena 119(1);

(d)

tradicionalne izraze v skladu s točko (b) člena 112 za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(e)

simbol Unije, ki označuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(f)

navedbe nekaterih načinov pridelave;

(g)

ime druge geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, ki je podlaga za označbo porekla ali geografsko označbo, za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Brez poseganja v člen 100(3) v zvezi z uporabo navedb iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a)

države članice sprejmejo zakone in druge predpise, da zagotovijo postopke certificiranja, odobritve in preverjanja ter tako zajamčijo verodostojnost zadevnih informacij;

(b)

države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivih meril ter ob spoštovanju pravične konkurence za vino, proizvedeno iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izvzetih sort vinske trte, zlasti:

(i)

če pri potrošnikih obstaja tveganje zamenjave pravega porekla vina, ker je sorta vinske trte bistveni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(ii)

če pregledi ne bi bili stroškovno učinkoviti, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja zelo majhen del vinogradov države članice;

(c)

pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta vinske trte ne označi, razen če se zadevne države članice odločijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in preverjanja.

Člen 121

Jeziki

Obvezne in neobvezne navedbe iz členov 119 in 120 so, kadar so izražene v besedah, v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Brez poseganja v odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalni izraz iz točke (b) člena 112 na oznaki v jeziku ali jezikih, za katere zaščita velja. V primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe, ki ni v latinici, je lahko ime tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 122

Prenos pooblastila

Da se upoštevajo posebne lastnosti vinskega sektorja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih in omejitvah glede:

(a)

predstavitve in uporabe navedb na oznakah, ki niso določene v tem oddelku;

(b)

obveznih navedb o:

(i)

izrazih, ki se uporabljajo za izražanje obveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;

▼M7 —————

(iii)

določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z obveznimi navedbami;

(iv)

določbah, ki omogočajo nadaljnja odstopanja poleg odstopanj iz člena 119(2) glede nenavajanja kategorije proizvoda vinske trte, ter

(v)

določbah o uporabi jezikov;

(vi)

pravila za navedbo in poimenovanje sestavin z namenom uporabe člena 119(1), točka (i).

(c)

neobveznih navedb o:

(i)

izrazih, ki se uporabljajo za izražanje neobveznih navedb, in pogojih za njihovo uporabo;

(ii)

določbah, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi z neobveznimi navedbami;

(iii)

izrazih, ki se nanašajo na gospodarstvo, in pogojih za njihovo uporabo.

(d)

predstavitve v zvezi s:

(i)

pogoji uporabe nekaterih oblik steklenic in zapiral ter seznamom nekaterih posebnih oblik steklenic;

(ii)

pogoji uporabe steklenic in zapiral za peneča vina;

(iii)

določbami, ki državam članicam proizvajalkam omogočajo uvedbo dodatnih pravil v zvezi s predstavitvijo;

(iv)

določbami o uporabi jezikov.

Da se zagotovi varstvo zakonitih interesov izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v sladu s členom 227 o pravilih glede začasnega označevanja in predstavitve vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar ta označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

Da se zagotovi, da gospodarski subjekti niso oškodovani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o prehodnih določbah glede vina, danega na trg in označenega v skladu z zadevnimi pravili, ki so se uporabljala pred 1. avgustom 2009.

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o odstopanjih od tega oddelka glede proizvodov, ki se izvozijo, če je to potrebno po pravu zadevne tretje države.

Člen 123

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s postopki in tehničnimi merili, ki se uporabljajo za ta oddelek, tudi ukrepe, potrebne za postopke certificiranja, odobritve in preverjanja, ki se uporabljajo za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE II

Posebne določbe za posamezne sektorje

Oddelek 1

Sladkor

▼M7 —————

Člen 125

Sporazumi v sektorju sladkorja

Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi pogodbami o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na eni strani in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na drugi strani.

Podjetja za proizvodnjo sladkorja o panožnih sporazumih iz točke 6 oddelka A dela II Priloge II uradno obvestijo pristojne organe države članice, v kateri proizvajajo sladkor.

Panožni sporazumi izpolnjujejo odkupne pogoje iz Priloge X.

Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in njegov razvoj v obdobju po odpravi proizvodnih kvot, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a)

posodobi pogoje iz oddelka A dela II Priloge II;

(b)

posodobi odkupne pogoje za sladkorno peso, določene v Prilogi X;

(c)

določi dodatna pravila za določanje bruto in tara mase ter vsebnosti sladkorja sladkorne pese, dobavljene podjetju, ter o pulpi sladkorne pese.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe za izvajanje tega člena, tudi o postopkih, uradnih obvestilih in upravni pomoči pri panožnih sporazumih, pri katerih je udeležena več kot ena država članica. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 126

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi sistem za poročanje o cenah na trgu za sladkor, tudi ureditev za objavo ravni cen na tem trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Sistem iz prvega pododstavka temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije so tajne.

Komisija zagotovi, da posebne cene ali imena posameznih gospodarskih izvajalcev niso objavljena.

▼M7 —————

Oddelek 2

Vino

Člen 145

Države članice vodijo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o pridelovalni zmogljivosti. Od 1. januarju 2016 ta obveznost velja samo, če države članice uporabljajo sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz poglavja III naslova I ali nacionalne podporne programe.

Za države članice, v katerih je skupna površina, zasajena s sortami vinske trte, ki so razvrščene v skladu s členom 81(2), manjša od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 tega člena ne velja do 31. decembra 2015.

►M7 Države članice, ki v svojih strateških načrtih SKP predvidijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 58(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, na podlagi registra vinogradov pripravijo posodobljeno preglednico svoje proizvodne zmogljivosti in jo vsako leto do 1. marca predložijo Komisiji. ◄ Od 1. januarja 2016 podrobnosti o obveščanju Komisije o vinorodnih površinah določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Da države članice lažje spremljajo in preverjajo pridelovalno zmogljivost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede pravil o vsebini registra vinogradov in izjemah.

Člen 146

Pristojni nacionalni organi za vinski sektor

Države članice brez poseganja v druge določbe te uredbe o določitvi pristojnih nacionalnih organov imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev upoštevanja predpisov Unije v vinskem sektorju. Imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija objavi te informacije in jih redno posodablja.

Člen 147

Spremni dokumenti in register

Proizvodi vinskega sektorja se dajo v promet v Uniji skupaj z uradno odobrenim spremnim dokumentom.

Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti proizvajalci, polnilnici, predelovalci in trgovci, morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

►C3 3.

Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in njihovo preverjanje s strani držav članic, ◄ se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a)

pravilih o spremnem dokumentu in njegovi uporabi;

(b)

pogojih, pod katerimi se spremni dokument šteje za dokument, ki potrjuje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;

(c)

obveznosti vodenja registra in njegovi uporabi;

(d)

tem, kdo mora voditi register in kdo je oproščen te obveznosti;

(e)

dejavnostih, ki morajo biti vključene v register.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)

pravila o sestavi registra, proizvodih, ki morajo biti vključeni vanj, rokih za vnos v registre in zaprtju registrov;

(b)

ukrepe, ki od držav članic zahtevajo, da določijo najvišji sprejemljiv odstotek izgub;

(c)

splošne in prehodne določbe za vodenje registrov;

(d)

pravila, ki določajo, kako dolgo se hranijo spremni dokumenti in registri.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 147a

Zamude pri plačilih za prodajo neustekleničenega vina

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive (EU) 2019/633 lahko države članice na zahtevo medpanožne organizacije, ki je priznana na podlagi člena 157 te uredbe in deluje v vinskem sektorju, določijo, da se prepoved iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a), Direktive (EU) 2019/633 ne uporablja za plačila na podlagi dogovorov o dobavi med proizvajalci ali preprodajalci vina in njihovimi neposrednimi kupci za prodajne transakcije v zvezi z neustekleničenim vinom, pod pogojem, da:

(a)

so posebni pogoji, ki omogočajo izvedbo plačil po 60 dneh, vključeni v standardne pogodbe za prodajne transakcije v zvezi z neustekleničenim vinom, ki jih je država članica na podlagi člena 164 te uredbe pred 30. oktobrom 2021 določila za zavezujoče, in da država članica to podaljšanje standardnih pogodb od tega datuma podaljšajo brez kakršnih koli znatnih sprememb plačilnih pogojev, ki bi bili v škodo dobaviteljev neustekleničenega vina, ter

(b)

da so dogovori o dobavi med dobavitelji neustekleničenega vina in njihovimi neposrednimi kupci večletni ali postanejo večletni.

Oddelek 3

Mleko in mlečni proizvodi

Člen 148

Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

▼C2

Kadar država članica odloči, da morata za vsako oddajo surovega mleka na njenem ozemlju, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, in/ali določi, da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe o dobavi surovega mleka, ki jo zagotovi kmet, taka pogodba in/ali taka ponudba pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.

Kadar država članica odloči, da morata za oddaje surovega mleka, ki jih kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, določi tudi, katero fazo ali faze oddaje zajema taka pogodba, če oddaja surovega mleka poteka prek enega ali več zbiralcev.

V tem členu „zbiralec“ pomeni podjetje, ki izvaja prevoz surovega mleka od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.

1a.

Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo surovega mleka predelovalcu surovega mleka skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena.

Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.

Pogodba in/ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:

(a)

se pripravi pred oddajo;

(b)

se pripravi v pisni obliki in

(c)

vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i)

ceno, ki se plača za oddajo ter je:

—

nespremenljiva in določena v pogodbi ali

—

izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki lahko vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, oddane količine in kakovost ali sestavo oddanega surovega mleka; ti kazalniki lahko temeljijo na ustreznih cenah, proizvodnji in tržnih stroških; države članice lahko v ta namen v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji verigi in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, določijo kazalnike; pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere druge kazalnike, za katere menijo, da so relevantni;

(ii)

količino surovega mleka, ki se lahko odda in/ali se mora oddati, in časovni razpored takih oddaj;

(iii)

trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen ali nedoločen čas z določbami o odpovedi;

(iv)

podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;

(v)

načine zbiranja ali oddaje surovega mleka ter

(vi)

pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.

Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba in/ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda surovo mleko zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.

Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za oddajo surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralci ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz točke (c) odstavka 2.

Ne glede na prvi pododstavek se uporablja ena ali več od naslednjih točk:

(a)

kadar se država članica odloči, da je v skladu z odstavkom 1 pisna pogodba za oddajo surovega mleka obvezna, lahko določi:

(i)

obveznost strank, da se morajo dogovoriti o razmerju med določeno dobavljeno količino in ceno, ki se plača za to dobavo;

(ii)

minimalno trajanje, ki se uporablja samo za pisne pogodbe med kmetom in prvim kupcem surovega mleka; tako minimalno trajanje je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;

(b)

kadar država članica odloči, da mora prvi kupec surovega mleka pripraviti pisno ponudbo pogodbe za kmeta v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je določeno v nacionalni zakonodaji za ta namen; tako minimalno trajanje znaša vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

Drugi pododstavek ne posega v pravico kmeta, da zavrne tako minimalno trajanje, pod pogojem, da to stori pisno. V takem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 2.

Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, o načinu njihove uporabe uradno obvestijo Komisijo.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 2 in odstavka 3 tega člena, in ukrepe za uradna obvestila držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 149

Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Organizacija proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 161(1), se lahko pogaja v imenu kmetov, ki so njeni člani, v zvezi z njihovo celotno skupno proizvodnjo ali njenim delom, o pogodbah za oddajo surovega mleka, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka ali zbiralcu v smislu drugega pododstavka člena 148(1).

Organizacije proizvajalcev se lahko pogajajo:

(a)

ne glede na to, ali so kmetje nanjo prenesli lastništvo nad surovim mlekom ali ne;

(b)

ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka, kar zadeva skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh kmetov, ki so njeni člani, ali ne;

(c)

pod pogojem, da za to posamezno organizacijo proizvajalcev izpolnjeni vsi od naslednjih pogojev:

(i)

količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja, ne presega 4% celotne proizvodnje Unije;

(ii)

količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je proizvedena v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice ter

(iii)

količina surovega mleka, o kateri se tako pogaja in ki je oddana v kateri koli posamezni državi članici, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice;

(d)

če zadevni kmetje niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, ki se tudi pogaja o takih pogodbah v njihovem imenu; vendar lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih odstopajo od tega pogoja, kadar imajo kmetje ločena proizvodna obrata na različnih geografskih območjih;

(e)

če zaradi članstva kmeta v zadrugi za surovo mleko ne velja obveznost oddaje v skladu s pogoji, določenimi v statutu te zadruge ali v pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ter

(f)

če organizacija proizvajalcev pristojne organe države članice ali držav članic, v katerih deluje, uradno obvesti o količini surovega mleka, o kateri se tako pogaja.

Ne glede na pogoje, določene v točki (c)(ii) in (iii) odstavka 2, se lahko organizacija proizvajalcev pogaja v skladu z odstavkom 1, pod pogojem, da za to organizacijo proizvajalcev količina surovega mleka, o kateri se pogaja, ki se proizvede ali odda v državi članici, v kateri znaša celotna letna proizvodnja surovega mleka manj kot 500 000 ton, ne presega 45 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice.

Za namene tega člena navajanje organizacij proizvajalcev vključuje združenja takih organizacij proizvajalcev.

Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 in odstavka 3 objavi količine surovega mleka, ki se proizvedejo v Uniji in državah članicah, na način, ki se ji zdi ustrezen, pri čemer uporabi najnovejše razpoložljive podatke.

Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2 in odstavka 3, tudi če tam določeni pragi niso bili preseženi, lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da bi morala organizacija proizvajalcev bodisi ponoviti posamezna pogajanja ali jih sploh ne bi smelo biti, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali resna škoda za mala in srednje velika podjetja, ki na ozemlju, za katerega je navedeni organ pristojen, predelujejo mleko.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih to odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne se ne začnejo uporabljati pred datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.

V tem členu:

(a)

„nacionalni organ za konkurenco“ pomeni organ iz člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 ( 18 );

(b)

„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES.

Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (f) odstavka 2 in odstavka 6.

▼M7 —————

Člen 151

Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Prvi kupci surovega mleka pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki so jim bile oddane vsak mesec, in povprečno plačano ceno. Razlikuje se med ekološkim in neekološkim mlekom.

Za namene tega člena in člena 148„prvi kupec“ pomeni podjetje ali skupino, ki od proizvajalcev kupuje mleko, z namenom da ga:

(a)

zbira, pakira, skladišči, hladi ali predela, vključno na podlagi pogodbe;

(b)

proda enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne proizvode.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o količinah surovega mleka in povprečnih cenah iz prvega odstavka.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o vsebini, obliki in časovnem razporedu takih prijav ter ukrepe glede uradnih obvestil držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE III

Organizacije proizvajalcev in združenja ter medpanožne organizacije

Oddelek 1

Opredelitev in priznanje

Člen 152

Organizacije proizvajalcev

Države članice lahko na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

(a)

jih sestavljajo in v skladu s točko (c) člena 153(2) nadzorujejo proizvajalci v določenem sektorju iz člena 1(2);

(b)

so ustanovljene na pobudo proizvajalcev in opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

(i)

skupna predelava;

(ii)

skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;

(iii)

skupno pakiranje, označevanje ali promocija;

(iv)

skupna organizacija nadzora kakovosti;

(v)

skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;

(vi)

skupno ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri proizvodnji;

(vii)

skupno javno naročanje vložkov;

(viii)

vse druge skupne dejavnosti storitev, ki si prizadevajo za enega od ciljev iz točke (c) tega odstavka;

(c)

si prizadevajo za specifični cilj, ki lahko vključuje vsaj enega od naslednjih ciljev:

(i)

zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii)

koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani, vključno z neposrednim trženjem;

(iii)

optimizacija proizvodnih stroškov in donosnosti naložb zaradi uporabe okoljskih standardov in standardov glede dobrobiti živali ter stabilizacija cen proizvajalcev;

(iv)

raziskovanje in oblikovanje pobud na področju trajnostnih načinov pridelave, inovativnih praks, gospodarske konkurenčnosti in tržnih trendov;

(v)

spodbujanje uporabe okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave ter postopkov in tehnik, ki zagotavljajo dobre razmere za živali, in nudenje tehnične pomoči zanje;

(vi)

spodbujanje uporabe proizvodnih standardov, izboljšanja kakovosti proizvodov in razvijanja proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov z nacionalnim znakom kakovosti ter zagotavljanje ustrezne tehnične pomoči;

(vii)

ravnanje s stranskimi proizvodi, tokovi ostankov in odpadki ter njihovo vrednotenje, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine, ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti ter krožnega gospodarstva;

(viii)

prispevanje k trajnostni rabi naravnih virov in blaženju podnebnih sprememb;

(ix)

oblikovanje pobud na področju promocije in trženja;

(x)

upravljanje vzajemnih skladov;

(xi)

zagotavljanje potrebne tehnične pomoči za uporabo terminskih trgov in zavarovalnih shem;

1a.

Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

(a)

če se ena ali več dejavnosti iz točk (b)(i) do (vii) odstavka 1 dejansko izvaja, s čimer se prispeva k izpolnitvi ciljev iz člena 39 PDEU;

(b)

če organizacija proizvajalcev koncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg, ne glede na to, ali so proizvajalci na organizacijo proizvajalcev prenesli lastništvo nad kmetijskimi proizvodi ali ne;

(c)

ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka za skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;

(d)

če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, kar zadeva proizvode, zajete v dejavnostih iz prvega pododstavka;

(e)

če za kmetijski proizvod v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ne velja obveznost dobave na podlagi članstva kmeta v zadrugi, ki sama ni članica zadevnih organizacij proizvajalcev.

Vendar pa lahko države članice odstopijo od pogoja iz točke (d) drugega pododstavka v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci ločena proizvodna obrata, ki sta na različnih geografskih območjih;

1b.

Za namene tega člena sklicevanje na organizacije proizvajalcev vključuje tudi združenja organizacij proizvajalcev, ki so priznana v skladu s členom 156(1), če ta združenja izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena.

1c.

Nacionalni organ za konkurenco iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1/2003 lahko v posameznem primeru odloči, da se v prihodnje ena ali več dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a spremeni, preneha izvajati ali sploh ne začne izvajati, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če meni, da so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka.

Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pred prvim uradnim preiskovalnim ukrepom ali takoj po njegovem začetku pisno obvesti Komisijo in jo tudi brez odlašanja uradno obvesti o odločitvah.

Odločitve iz tega odstavka se začnejo izvajati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.

Organizacija proizvajalcev, priznana v skladu z odstavkom 1, lahko ostane priznana, če trži proizvode pod oznako KN ex 22 08 , razen proizvodov iz Priloge I k Pogodbama, pod pogojem, da delež teh proizvodov ne presega 49 % skupne vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev in da za te proizvode ne prejema podpora Unije. Ti proizvodi se v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ne upoštevajo pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje za namene člena 34(2).

▼M5 —————

Člen 153

Statut organizacij proizvajalcev

V statutu organizacije proizvajalcev se od članov proizvajalcev zlasti zahteva, da:

(a)

uporabljajo pravila, ki jih je organizacija proizvajalcev sprejela v zvezi s poročanjem o proizvodnji, proizvodnjo, trženjem in varstvom okolja;

(b)

so člani le ene organizacije proizvajalcev za kateri koli proizvod podjetja; vendar lahko države članice odstopajo od tega pogoja v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci dva ločena proizvodna obrata, ki se nahajata na različnih geografskih območjih;

(c)

zagotavljajo informacije, ki jih v statistične namene zahteva organizacija proizvajalcev.

V statutu organizacij proizvajalcev so določeni tudi:

(a)

postopki za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz točke (a) odstavka 1;

(b)

finančni prispevki članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

(c)

pravila, ki članom proizvajalcem omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve ter njene računovodske izkaze in proračune;

(d)

kazni za kršitev obveznosti iz statuta, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;

(e)

pravila o sprejemanju novih članov in zlasti minimalno trajanje članstva, ki ne more biti krajše od enega leta;

(f)

računovodska in proračunska pravila, nujna za delovanje organizacije.

2a.

V statutu organizacije proizvajalcev se lahko določi možnost, da so člani proizvajalci v neposrednem stiku s kupci, pod pogojem, da tak neposredni stik ne ogroža koncentracije ponudbe in dajanja proizvodov na trg s strani organizacije proizvajalcev. Koncentracija ponudbe se šteje za zagotovljeno, če se organizacija proizvajalcev pogaja o bistvenih elementih prodaje, kot so cena, kakovost in obseg, ter jih opredeli.

Odstavki 1, 2 in 2a se ne uporabljajo za organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Člen 154

Priznanje organizacij proizvajalcev

Da država članica prizna organizacijo proizvajalcev, mora biti organizacija proizvajalcev, ki zaprosi za tako priznanje, pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, ki:

(a)

izpolnjuje zahteve iz točk (a), (b) in (c) člena 152(1);

(b)

ima na območju, na katerem deluje, minimalno število članov in/ali minimalni obseg ali vrednost tržne proizvodnje, ki jih določi zadevna država članica; takšne določbe ne preprečujejo priznavanja organizacij proizvajalcev, ki so namenjene proizvodnji majhnega obsega;

(c)

zadostno dokaže, da lahko svoje dejavnosti izvaja pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti, zagotavljanja človeške, tehnične in materialne pomoči članom oziroma koncentracije ponudbe;

(d)

ima statut, ki je skladen s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.

1a.

Države članice lahko na zahtevo odločijo, da organizaciji proizvajalcev, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija proizvajalcev izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.

Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018 in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s členom 152.

Za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo priznanje najpozneje do 31. decembra 2020.

Države članice:

(a)

v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;

(b)

v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;

(c)

v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri uporabi ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d)

Komisijo do 31. marca vsako leto, obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Člen 155

Zunanje izvajanje

Države članice lahko dovolijo, da katero koli dejavnost (razen proizvodnje) priznane organizacije proizvajalcev ali priznanega združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki jih določi Komisija v skladu s točko (f) člena 173(1), izvajajo zunanji izvajalci tudi podružnice, pod pogojem, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev še naprej odgovorno za izvajanje dejavnosti, prenesene na zunanjega izvajalca, ter splošni upravljavski nadzor in nadziranje komercialne ureditve za izvajanje dejavnosti.

Člen 156

Združenja organizacij proizvajalcev

Države članice lahko na zahtevo priznajo združenja organizacij proizvajalcev v določenem sektorju iz člena 1(2), ki so ustanovljena na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev.

Ob upoštevanju pravil, sprejetih v skladu s členom 173, lahko združenja organizacij proizvajalcev izvajajo katere koli dejavnosti ali naloge organizacij proizvajalcev.

Država članica lahko z odstopanjem od odstavka 1 na podlagi zahtevka prizna združenje priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, če meni, da je združenje sposobno učinkovito opravljati vse dejavnosti priznane organizacije proizvajalcev in da izpolnjuje pogoje iz člena 161(1).

Člen 157

Medpanožne organizacije

Države članice lahko na zahtevo priznajo medpanožne organizacije na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni gospodarskih območij iz člena 164(2) v specifičnem sektorju, navedenem v členu 1(2), ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in vsaj eno od naslednjih faz dobavne verige: predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev ali trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo;

(b)

se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

(c)

imajo poseben namen glede na interese članov in potrošnikov, ki lahko vključuje zlasti enega od naslednjih ciljev:

(i)

izboljšanje znanja in preglednosti proizvodnje in trga, vključno z objavo združenih statističnih podatkov o proizvodnih stroških, cenah, po potrebi vključno z indeksi cen, količinah in trajanju predhodno sklenjenih pogodb, pa tudi z zagotavljanjem analiz o možnem prihodnjih tržnih trendih na regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni;

(ii)

napovedovanje proizvodnih zmogljivosti in beleženje cen na javnih trgih;

(iii)

pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja proizvodov na trg, zlasti z raziskavami in analizami trga;

(iv)

raziskovanje potencialnih izvoznih trgov;

(v)

brez poseganja v člena 148 in 168 priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Unije, za prodajo kmetijskih proizvodov kupcem in/ali dobavo predelanih proizvodov distributerjem in prodajalcem na drobno, ob upoštevanju potrebe po doseganju pravičnih konkurenčnih pogojev in preprečevanju izkrivljanja trga;

(vi)

boljša izraba potenciala proizvodov, tudi na ravni prodajnih možnosti, in oblikovanje pobud za krepitev gospodarske konkurenčnosti in inovativnosti;

(vii)

zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za inovativnost, racionalizacijo, izboljšanje in prilagajanje proizvodnje ter po potrebi predelave in trženja, tako da bodo proizvodi bolj ustrezali zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov, vključno s posebnimi značilnostmi proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, in varstva okolja, podnebnega ukrepanja ter zdravja in dobrobiti živali;

(viii)

iskanje načinov za omejitev uporabe sredstev za zaščito zdravja živali in fitofarmacevtskih sredstev, boljše upravljanje drugih vložkov v proizvodnjo, zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstva tal in vode, spodbujanje varnosti hrane, predvsem s sledljivostjo proizvodov, ter izboljšanje zdravja in dobrobiti živali;

(ix)

razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov v vseh fazah proizvodnje ter predelave in trženja, kadar je to ustrezno;

(x)

kakršno koli ukrepanje za zaščito, varstvo in spodbujanje ekološkega kmetovanja ter označb porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(xi)

spodbujanje in raziskovanje integrirane, trajnostne pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;

(xii)

spodbujanje zdrave in odgovorne potrošnje proizvodov na notranjem trgu in/ali obveščanje o škodljivosti nezdravih vzorcev uživanja;

(xiii)

spodbujanje potrošnje proizvodov na notranjem in na zunanjem trgu in/ali zagotavljanje informacij o njih;

(xiv)

prispevanje k upravljanju in razvoju pobud za vrednotenje stranskih proizvodov ter zmanjšanje količine odpadkov in ravnanje z njimi;

(xv)

uvedbo standardnih klavzul o porazdelitvi vrednosti v smislu člena 172a, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi;

(xvi)

spodbujanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje, nadzor in obvladovanje tveganj v zvezi z zdravjem živali ter fitosanitarnih in okoljskih tveganj, vključno z ustanovitvijo in upravljanjem vzajemnih skladov ali prispevanjem k takšnim skladom z namenom plačila finančnega nadomestila kmetom za stroške in ekonomske izgube, nastale zaradi spodbujanja in izvajanja takšnih ukrepov;

1a.

Države članice lahko na zahtevo odločijo, da medpanožni organizaciji, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo, da je pogoj iz točke (c) člena 158(1) izpolnjen z omejitvijo števila medpanožnih organizacij na regionalni ali nacionalni ravni, če je tako določeno z nacionalnimi predpisi, veljavnimi pred 1. januarjem 2014, in to ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

▼M7 —————

Člen 158

Priznavanje medpanožnih organizacij

Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki to zahtevajo, pod pogojem, da:

(a)

izpolnjujejo zahteve iz člena 157;

(b)

izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(c)

predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz točke (a) člena 157(1);

(ca)

si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost organizacij iz stopenj dobavne verige iz člena 157(1), točka (a), ki sestavljajo medpanožno organizacijo;

(d)

se z izjemo primerov iz člena 162 same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trgovino.

Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije v skladu s členom 157.

Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, lahko svoje dejavnosti izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo še do 1. januarja 2015.

Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v vseh sektorjih, ki so obstajale pred 1. januarjem 2014 in so bile priznane bodisi na zahtevo ali ustanovljene z zakonom, čeprav ne izpolnjujejo pogoja iz člena 157(1), točka (b).

Kadar države članice priznajo medpanožno organizacijo v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a)

v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; ta zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija sedež;

(b)

v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane z njihovim priznanjem;

(c)

v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz te uredbe naložijo tem organizacijam veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d)

prekličejo priznanje, če zahteve in pogoji za priznanje, določeni v tem členu, niso več izpolnjeni;

(e)

Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Oddelek 2

Dodatna pravila za posebne sektorje

Člen 159

Obvezno priznanje

Z odstopanjem od členov od 152 do 158 države članice na zahtevo priznajo:

(a)

organizacije proizvajalcev v:

(i)

sektorju sadja in zelenjave za enega ali več proizvodov iz navedenega sektorja in/ali takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(ii)

sektorju oljčnega olja in namiznih oljk;

(iii)

sektorju sviloprejk;

(iv)

sektorju hmelja;

(b)

medpanožne organizacije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter sektorju tobaka.

Člen 160

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo vsaj enega od ciljev iz točk (c)(i), (ii) in (iii) člena 152(1).

V statutu organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave je določeno, da morajo proizvajalci, ki so njeni člani, svojo celotno proizvodnjo tržiti prek organizacije proizvajalcev.

Šteje se, da organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah v skladu s pristojnostmi delujejo v imenu svojih članov in za njih.

Člen 161

Priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Države članice na zahtevo priznajo vse pravne subjekte ali jasno opredeljene dele takih subjektov kot organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, pod pogojem, da:

(a)

jih sestavljajo proizvajalci v sektorju mleka in mlečnih izdelkov in so ustanovljeni na njihovo pobudo ter si prizadevajo za specifičen cilj, ki lahko vključuje enega ali več od naslednjih ciljev:

(i)

zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii)

koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njihovi člani;

(iii)

optimizacijo proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev;

(b)

imajo na območju, na katerem delujejo, minimalno število članov in/ali minimalni obseg tržne proizvodnje, ki jo določi zadevna država članica;

(c)

je zadostno dokazano, da lahko svoje dejavnosti izvajajo pravilno z vidika trajanja, učinkovitosti in koncentracije ponudbe;

(d)

imajo statute, ki so skladni s točkami (a), (b) in (c) tega odstavka.

Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalnega prava in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, šteje, da so priznane organizacije proizvajalcev.

Države članice:

(a)

v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev; zahtevek se vloži v državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;

(b)

v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spoštujejo določbe tega poglavja;

(c)

v primeru nespoštovanja ali nepravilnosti pri izvajanju ukrepov iz tega poglavja naložijo tem organizacijam in združenjem veljavne kazni, ki so jih določile, ter po potrebi odločijo, ali je treba priznanje preklicati;

(d)

Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Člen 162

Medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka

Za medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka lahko specifični cilj iz točke (c) člena 157(1) vključuje tudi najmanj enega od naslednjih ciljev:

(a)

koncentracijo in usklajevanje ponudbe ter trženje proizvodov članov;

(b)

skupno prilagajanje proizvodnje in predelave zahtevam trga ter izboljšanje proizvoda;

(c)

spodbujanje racionalizacije in izboljšanja proizvodnje in predelave.

Člen 163

Priznanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, pod pogojem, da te organizacije:

(a)

izpolnjujejo zahteve iz člena 157;

(b)

izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(c)

predstavljajo pomemben delež gospodarskih dejavnosti iz člena 157(1), točka (a);

(d)

same ne proizvajajo, predelujejo ali tržijo proizvodov v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalnega prava in izpolnjujejo pogoje iz tega člena, odstavek 1, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije na podlagi člena 157(1).

Kadar države članice uporabijo možnost za priznanje medpanožne organizacije v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a)

v štirih mesecih po vložitvi zahtevka, ki so mu priložena vsa ustrezna dokazila, odločijo, ali bodo priznale medpanožno organizacijo; zahtevek se vloži pri državi članici, v kateri ima organizacija svoj sedež;

(b)

v časovnih obdobjih, ki jih določijo same, opravljajo preglede, s katerimi preverijo, ali medpanožne organizacije spoštujejo pogoje, povezane za njihovim priznanjem;

(c)

(d)

prekličejo priznanje, če zahteve in pogoji za priznanje iz tega člena niso več izpolnjeni;

(e)

Komisijo vsako leto do 31. marca obvestijo o vsaki odločitvi o odobritvi, zavrnitvi ali preklicu priznanja, sprejeti v predhodnem koledarskem letu.

Oddelek 3

Razširitev pravil in obveznih prispevkov

Člen 164

Razširitev pravil

Kadar se priznana organizacija proizvajalcev, priznano združenje organizacij proizvajalcev ali priznana medpanožna organizacija, ki deluje na določenem gospodarskem območju ali določenih območjih države članice, šteje za reprezentativno glede proizvodnje ali predelave določenega proizvoda ali trgovanja z njim, lahko zadevna država članica na zahtevo te organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti v okviru te organizacije, za omejeno obdobje zavezujoči za druge izvajalce, ki delujejo na zadevnem gospodarskem območju ali zadevnih gospodarskih območjih, ne glede na to, ali so izvajalci posamezniki ali skupine, in ki niso vključeni v navedeno organizacijo oziroma združenje.

V tem oddelku „gospodarsko območje“ pomeni geografsko cono, ki jo sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so pogoji proizvodnje in tržni pogoji homogeni, ali, za proizvode z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, priznano na podlagi prava Unije, geografsko cono, opredeljeno v specifikaciji proizvoda.

Organizacija ali združenje se šteje za reprezentativno, kadar na zadevnem gospodarskem območju oziroma območjih države članice:

(a)

njen oziroma njegov delež obsega proizvodnje, trgovine ali predelave za zadevni proizvod ali zadevne proizvode znaša:

(i)

v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave najmanj 60 % ali

(ii)

v drugih primerih vsaj dve tretjini ter

(b)

v primeru organizacij proizvajalcev zajema več kot 50 % zadevnih proizvajalcev.

Kadar pa ugotavljanje deleža obsega proizvodnje ali predelave zadevnega proizvoda ali zadevnih proizvodov ali trgovine z njimi povzroča praktične težave, lahko država članica za medpanožne organizacije določi nacionalne predpise za ugotavljanje določene ravni reprezentativnosti iz točke (a)(ii) prvega pododstavka.

Kadar se zahtevek za razširitev pravil na druge izvajalce nanaša na več kot eno gospodarsko območje, organizacija oziroma združenje dokaže minimalno raven reprezentativnosti, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, za vsako od pridruženih panog v vsakem zadevnem gospodarskem območju.

Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge izvajalce v skladu z odstavkom 1, so povezana z enim od naslednjih namenov:

(a)

poročanje o proizvodnji in razmerah na trgu;

(b)

strožja pravila glede proizvodnje od veljavnih nacionalnih pravil ali pravil Unije;

(c)

priprava standardnih pogodb, usklajenih s pravili Unije;

(d)

trženj;

(e)

varstvo okolja;

(f)

ukrepi za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;

(g)

ukrepi za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(h)

raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;

(i)

študije za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(j)

raziskave, zlasti na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito zdravja živali ter zagotavljajo ohranjanje tal in ohranjanje ali izboljšanje stanja okolja;

(k)

opredelitev najnižje zahtevane kakovosti ter minimalnih standardov za pakiranje in predstavitev;

(l)

uporaba certificiranega semena, razen če se uporablja za ekološko pridelavo v smislu Uredbe (EU) 2018/848, in spremljanje kakovosti proizvodov;

(m)

preprečevanje in obvladovanje fitosanitarnih tveganj ter tveganj za zdravje živali, varnost hrane ali okolje;

(n)

ravnanje s stranskimi proizvodi in njihovo vrednotenje.

Ta pravila ne škodujejo drugim gospodarskim subjektom, ne preprečujejo vstopa novim gospodarskim subjektom v zadevni državi članici ali Uniji in ne smejo imeti nobenega od učinkov, navedenih v členu 210(4), ali biti drugače neskladna z veljavnim pravom Unije ali veljavnimi nacionalnimi pravili.

Razširitev pravil iz odstavka 1 se v celoti objavi v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci obveščeni o njej.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi tega člena.

Člen 165

Finančni prispevki nečlanov

Kadar se pravila priznane organizacije proizvajalcev, priznanega združenja organizacij proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije na podlagi člena 164 razširijo in so dejavnosti, ki jih navedena pravila zajemajo, v splošnem gospodarskem interesu gospodarskih subjektov, katerih dejavnosti zadevajo te proizvode, lahko država članica, ki je priznala organizacijo, po posvetovanju z ustreznimi deležniki odloči, da posamezni gospodarski subjekti ali skupine, ki niso člani organizacije, a imajo od teh dejavnosti korist, organizaciji plačajo celoto ali del finančnega prispevka, ki ga plačujejo njeni člani, do višine, do katere so takšni prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov iz izvajanja ene ali več zadevnih dejavnosti. Katera koli organizacija, ki prejme prispevke od nečlanov na podlagi tega člena, če to zahteva član ali nečlan, ki finančno prispeva k dejavnostim organizacije, da na voljo tiste dele svojega letnega proračuna, ki zadevajo opravljanje dejavnosti, navedenih v členu 164(4).

Oddelek 4

Prilagoditev ponudbe

Člen 166

Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Da se spodbudi ukrepanje organizacij iz členov od 152 do 163 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanja v zvezi z umikom proizvodov s trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede ukrepov v sektorjih, navedenih v členu 1(2), za:

(a)

izboljšanje?kakovosti;

(b)

spodbujanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

(c)

lažje beleženje gibanja tržnih cen;

(d)

omogočanje oblikovanja kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

Člen 166a

Uravnavanje ponudbe kmetijskih proizvodov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

Na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, priznanega v skladu s členom 152(1) ali 161(1) te uredbe, medpanožne organizacije, priznane na podlagi člena 157(1) te uredbe, skupine gospodarskih subjektov iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali skupine proizvajalcev iz člena 95(1) te uredbe, lahko države članice, brez poseganja v člena 167 in 167a te uredbe, za omejeno obdobje določijo zavezujoča pravila o uravnavanju ponudbe kmetijskih proizvodov iz člena 1(2) te uredbe z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo na podlagi člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali na podlagi člena 93(1), točki (a) in (b), te uredbe.

Pravila iz odstavka 1 tega člena so odvisna od obstoja predhodnega dogovora, ki se sklene med vsaj dvema tretjinama proizvajalcev proizvoda iz odstavka 1 tega člena ali njihovih zastopnikov, kar predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje tega proizvoda na geografskem območju iz člena 7(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali člena 93(1), točki (a)(iii) in (b)(iv), te uredbe za vino. Kadar proizvodnja proizvoda iz odstavka 1 tega člena vključuje predelavo in specifikacijo proizvoda iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ali člena 94(2) te uredbe omejuje pridobivanje surovin na določeno geografsko območje, za namene pravil, ki se določijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, države članice zahtevajo:

(a)

da se pred sklenitvijo dogovora iz tega odstavka opravi posvetovanje s proizvajalci navedenih surovin na določenem geografskem območju, ali

(b)

da so vsaj dve tretjini proizvajalcev surovin ali njihovih zastopnikov, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje surovin, uporabljenih pri predelavi na določenem geografskem območju, tudi podpisniki dogovora iz tega odstavka.

Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena so pravila iz odstavka 1 tega člena za proizvodnjo sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo odvisna od obstoja predhodnega dogovora med vsaj dvema tretjinama proizvajalcev mleka, ki predstavljajo vsaj dve tretjini surovega mleka, ki se uporablja za proizvodnjo tega sira, ali njihovih zastopnikov in, kadar je ustrezno, vsaj dvema tretjinama proizvajalcev tega sira, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje tega sira na geografskem območju iz člena 7(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012, ali njihovih zastopnikov.

Za namen prvega pododstavka tega odstavka je za sir, zaščiten z zaščiteno geografsko označbo, geografsko območje porekla surovega mleka, določenega v specifikaciji proizvoda za sir, enako kot geografsko območje iz člena 7(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1151/2012 v zvezi s tem sirom.

Pravila iz odstavka 1:

(a)

se nanašajo le na uravnavanje ponudbe zadevnega proizvoda in, kadar je ustrezno, surovine ter prilagajajo ponudbo tega proizvoda povpraševanju po njem;

(b)

vplivajo le na zadevni proizvod in po potrebi zadevno surovino;

(c)

so lahko zavezujoča največ tri leta, vendar se lahko po tem obdobju obnovijo na podlagi nove zahteve iz odstavka 1;

(d)

ne škodujejo trgovini s proizvodi, ki jih navedena pravila ne zadevajo;

(e)

ne zadevajo kakršnih koli poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(f)

ne omogočajo določanja cen, vključno kadar so cene določene kot okvirne cene ali priporočene cene;

(g)

ne povzročajo, da prekomeren delež zadevnega proizvoda, ki bi sicer bil na voljo, ne bi bil več na voljo;

(h)

ne povzročajo diskriminacije, ovirajo dostopa novih udeležencev do trga ali škodujejo malim proizvajalcem;

(i)

prispevajo k ohranjanju kakovosti zadevnega proizvoda ali razvoju zadevnega proizvoda;

(j)

ne posegajo v člen 149 in člen 152(1a).

Pravila iz odstavka 1 se objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice.

Države članice izvajajo preglede za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odstavka 4. Kadar pristojni nacionalni organi ugotovijo neizpolnjevanje teh pogojev, države članice razveljavijo pravila iz odstavka 1.

Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1, ki so jih sprejele. Komisija druge države članice obvesti o vseh uradnih obvestilih o takšnih pravilih.

Komisija lahko kadar koli sprejme izvedbene akte, s katerimi se zahteva, naj država članica razveljavi pravila, ki jih je ta država članica določila v skladu z odstavkom 1 tega člena, če Komisija ugotovi, da ta pravila niso skladna s pogoji iz odstavka 4 tega člena, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na znatnem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) in (3) te uredbe.

Člen 167

Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino

Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih se to vino pridobiva, zlasti s sklepi, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členoma 157 in 158, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:

(a)

zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)

omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;

(c)

omogočati zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d)

omogočati zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Unije, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

Pravila iz odstavka 1 se v celoti objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci o njih obveščeni.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o kakršnih koli odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.

▼M6

Člen 167a

Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje

Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje, vključno z oljkami, iz katerih se to olje pridobiva, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:

(a)

zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)

omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;

(c)

omogočati zadrževanja prevelikega deleža pridelka v tržnem letu, ki bi sicer bil na voljo.

Pravila iz odstavka 1 se v celoti objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci o njih obveščeni.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o kakršnih koli odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.

Oddelek 5

Sistemi sklepanja pogodb

Člen 168

Pogodbeni odnosi

Če država članica brez poseganja v člen 148 o sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter člen 125 o sektorju sladkorju v zvezi s kmetijskimi proizvodi iz sektorja, navedenega v členu 1(2), ki ni sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sladkorja, odloči da:

(a)

mora obstajati pisna pogodba med strankama za vsako dobavo teh proizvodov na njenem ozemlju s strani proizvajalca predelovalcu ali distributerju in/ali

(b)

morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo za pogodbo o dobavi na njenem ozemlju teh proizvodov s strani proizvajalcev,

takšna pogodba ali takšna ponudba za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in 6 tega člena.

1a.

Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev za kmetijske proizvode v sektorju iz člena 1(2), razen sektorjev mleka in mlečnih izdelkov ter sladkorja, zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo proizvodov predelovalcu ali distributerju skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz odstavka 4 in prvega pododstavka odstavka 6 tega člena.

Kadar država članica odloči, da mora biti med strankama sklenjena pisna pogodba, kadar proizvajalec predelovalcu dobavi proizvode iz tega člena, odloči tudi, katero stopnjo ali stopnje dobave zajema taka pogodba, če dobava zadevnih proizvodov poteka prek enega ali več posrednikov.

Države članice zagotovijo, da določbe, sprejete na podlagi tega člena, ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

V primeru iz odstavka 2 lahko država članica vzpostavi mehanizem za mediacijo, ki bo zajemal primere, ko ni sporazuma o sklenitvi takšne pogodbe, da se tako zagotovijo pravični pogodbeni odnosi.

Vsaka pogodba ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:

(a)

se pripravi pred oddajo;

(b)

se pripravi v pisni obliki in

(c)

vsebuje zlasti naslednje elemente:

(i)

ceno, ki se plača za oddajo ter je:

—

nespremenljiva in določena v pogodbi in/ali

—

izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki lahko vključujejo objektivne kazalnike, ki lahko temeljijo na ustreznih cenah, proizvodnih in tržnih stroških, kot tudi indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, oddane količine in kakovost ali sestavo oddanih kmetijskih proizvodov; ti kazalniki lahko temeljijo na ustreznih cenah, proizvodnji in tržnih stroških; države članice lahko v ta namen v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, določijo kazalnike; pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike, za katere menijo, da so relevantni.

(ii)

količino in kakovost zadevnih proizvodov, ki se lahko dobavijo ali se morajo dobaviti, in čas teh dobav;

(iii)

trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter določbe o odpovedi;

(iv)

podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;

(v)

načine zbiranja ali dobave kmetijskih proizvodov ter

(vi)

pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile.

Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda zadevne proizvode zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4.

Stranke se prosto pogajajo o vseh elementih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, ki jih sklenejo proizvajalci, zbiralci, predelovalci ali distributerji, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

Ne glede na prvi pododstavek se uporabljata ena ali obe točki:

(a)

kadar država članica odloči, da so pisne pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov obvezne v skladu z odstavkom 1, lahko določi minimalno trajanje pogodbe, ki velja samo za pisne pogodbe med proizvajalcem in prvim kupcem kmetijskih proizvodov. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;

(b)

kadar država članica odloči, da mora prvi kupec kmetijskih proizvodov proizvajalcu dati pisno ponudbo za sklenitev pogodbe v skladu z odstavkom 1, lahko določi, da mora ponudba vsebovati minimalno trajanje pogodbe, ki je za ta namen določeno v nacionalni zakonodaji. Tako minimalno trajanje pogodbe je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

Drugi pododstavek ne posega v pravico proizvajalca, da tako minimalno trajanje pogodbe zavrne, pod pogojem, da to stori pisno. V tem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, zagotovijo, da sprejete določbe ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

Države članice Komisijo obvestijo o tem, kako uporabljajo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 4 ter odstavka 5 tega člena, in ukrepe v zvezi z uradnim obveščanjem, ki ga države članice izvedejo v skladu s tem členom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M5 —————

▼M7 —————

Oddelek 5a

Klavzule o porazdelitvi vrednosti

Člen 172a

Porazdelitev vrednosti

Brez poseganja v kakršne koli posebne klavzule o porazdelitvi vrednosti v sektorju sladkorja se lahko kmetje, vključno z združenji kmetov, z gospodarskimi subjekti na poznejših stopnjah prodajne verige dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se vsak razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.

Člen 172b

Usmerjanje s strani medpanožnih organizacij za prodajo grozdja za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157 te uredbe, ki delujejo v vinskem sektorju, zagotovijo neobvezne kazalnike usmerjanja cen v zvezi s prodajo grozdja za pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, pod pogojem, da takšno usmerjanje ne izključuje konkurence glede znatnega deleža zadevnih proizvodov.

Oddelek 6

Postopkovna pravila

Člen 173

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili jasno določene cilje in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez povzročanja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takih organizacij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede naslednjih zadev v zvezi z organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami za enega ali več sektorjev iz člena 1(2) ali posebne proizvode teh sektorjev:

(a)

posebnih ciljev, za katere si takšne organizacije in združenja morajo prizadevati oziroma si zanje ne smejo prizadevati ali ne ter ki po potrebi dopolnjujejo cilje, ki so določeni v členih od 152 do 163;

(b)

pravil takšnih organizacij in združenj, statutov organizacij, ki niso organizacije proizvajalcev, posebnih pogojev, veljavnih za statute organizacij proizvajalcev v določenih sektorjih, vključno z odstopanji od obveznosti trženja celotne proizvodnje prek organizacije proizvajalcev iz drugega pododstavka člena 160, strukture, trajanja članstva, velikosti, odgovornosti in dejavnosti teh organizacij in združenj, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica priznanja in združitev;

(c)

pogojev za priznanje, preklic in začasno prekinitev priznanja, učinkov, ki izhajajo iz priznanja, preklica in začasne prekinitve priznanja, ter glede zahtev za takšne organizacije in združenja, da sprejmejo popravne ukrepe v primeru nespoštovanja meril za priznanje;

(d)

nadnacionalnih organizacij in združenj, vključno s pravili iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka;

(e)

pravil o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

►C3 (f)

sektorjev, za katere se uporablja člen 155, ◄ pogojev za oddajanje dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem, narave dejavnosti, ki se lahko dajo v izvajanje zunanjim izvajalcem, in zagotavljanja tehničnih sredstev s strani organizacij ali združenj;

(g)

osnove za izračun minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje organizacij in združenj;

(h)

sprejema članov, ki niso proizvajalci, v organizacije proizvajalcev in članov, ki niso organizacije proizvajalcev, v združenja organizacij proizvajalcev;

(i)

razširitve nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznega plačila članarine za nečlane v skladu s členom 165, vključno z uporabo in dodelitvijo tega plačila s strani teh organizacij ter seznamom strožjih pravil v zvezi s proizvodnjo, ki se lahko razširijo v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 164(4), pri čemer se zagotovi, da so takšne organizacije v odnosu do nečlanov transparentne in odgovorne ter da člani tovrstnih organizacij niso ugodneje obravnavani kot nečlani, zlasti glede obveznega plačila članarine;

(j)

dodatnih zahtev glede reprezentativnosti organizacij iz člena 164, zadevnih gospodarskih območij, vključno s preverjanjem njihove opredelitve s strani Komisije, minimalnih obdobij, v katerih se morajo pravila uporabljati, preden se razširijo, oseb ali organizacij, za katere se pravila ali prispevki lahko uporabljajo, in okoliščin, v katerih lahko Komisija zahteva, naj se razširitev pravil ali obveznih prispevkov zavrne ali odpravi.

Da se zagotovijo jasno določeni cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki prispevajo k učinkovitosti njihovih ukrepov brez povzročanja nepotrebnih bremen, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a)

pogoje za priznanje nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev;

(b)

pravila o vzpostavitvi in pogojih upravne pomoči, ki jo organizacijam proizvajalcev, vključno z združenji organizacij proizvajalcev, pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

(c)

dodatna pravila za izračun količine surovega mleka, o kateri potekajo pogajanja iz točke (c) člena 149(2) in člena 149(3);

(d)

pravila o razširitvi nekaterih pravil organizacij v skladu s členom 164 na nečlane in obveznem plačilu članarine za nečlane iz člena 165.

Člen 174

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, zlasti:

(a)

ukrepe za izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, določenih v členih 154 in 158;

(b)

postopke v primeru združitve organizacij proizvajalcev;

(c)

postopke, ki jih določijo države članice v zvezi z minimalno velikostjo in minimalnim trajanjem članstva;

(d)

postopke za razširitev pravil in finančne prispevke iz členov 164 in 165, zlasti glede uresničevanja koncepta „gospodarskega območja“ iz člena 164(2);

(e)

postopke v zvezi z upravno pomočjo;

(f)

postopke v zvezi z oddajanjem dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem;

(g)

postopke in tehnične pogoje glede izvajanja ukrepov iz člena 166.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija, kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila, potrebna za:

(a)

izvajanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev, njihovih združenj ter medpanožnih organizacij, določenih v členih 161 in 163;

(b)

uradno obvestilo iz točke (f) člena 149(2);

(c)

uradna obvestila držav članic Komisiji v skladu s členi 161(3)(d), 163(3)(e), 149(8) in 150(7);

(d)

postopke v zvezi z upravno pomočjo pri nadnacionalnem sodelovanju.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 175

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posamezne sklepe o:

(a)

priznanju organizacij, ki izvajajo dejavnosti v več kot eni državi članici, v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 173(1);

(b)

ugovoru zoper priznanje ali preklicu priznanja medpanožne organizacije s strani države članice;

(c)

seznamu gospodarskih območij, ki jih države članice priglasijo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (i) člena 173(1) in točke (d) člena 173(2);

(d)

zahtevi, naj država članica zavrne ali prekliče razširitev pravil ali plačilo finančnih prispevkov nečlanov, za katere se je zadevna država članica odločila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 176

Splošna pravila

Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev v Unijo ali iz nje:

(a)

žit;

(b)

riža;

(c)

sladkorja;

(d)

semen;

(e)

oljčnega olja in namiznih oljk, kar zadeva proizvode, ki spadajo pod oznake KN 1509 , 1510 00 , 0709 92 90 , 0711 20 90 , 2306 90 19 , 1522 00 31 in 1522 00 39 ;

(f)

lana in konoplje, kar zadeva konopljo;

(g)

sadja in zelenjave;

(h)

predelanega sadja in zelenjave;

(i)

banan;

(j)

vina;

(k)

živih rastlin;

(l)

govejega in telečjega mesa;

(m)

mleka in mlečnih proizvodov;

(n)

prašičjega mesa;

(o)

ovčjega in kozjega mesa;

(p)

jajc;

(q)

perutnine;

(r)

etilnega alkohola kmetijskega porekla.

Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače z aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) PDEU, in brez poseganja v uporabo členov 177, 178 in 179 te uredbe.

Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

Člen 177

Prenos pooblastila

Da se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije ter veljavni socialni in okoljski standardi Unije in standardi Unije glede dobrega počutja živali, dejstvo, da je treba spremljati trgovinske in tržne trende, uvoz in izvoz proizvodov, ter dejstvo, da je treba trg učinkovito upravljati in zmanjšati upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a)

seznam proizvodov sektorjev iz člena 176(1), za katere je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje;

(b)

primere in okoliščine, v katerih se predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja ne zahteva, ob upoštevanju carinskega statusa zadevnih proizvodov, trgovinskih ureditev, ki jih je treba spoštovati, namena dejavnosti, pravnega statusa vlagatelja in zadevnih količin.

Da se zagotovijo dodatni elementi sistema dovoljenj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

(a)

pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dovoljenja, njegovih pravnih učinkih in primerih, v katerih je dovoljeno odstopanje od izpolnjevanja obveznosti uvoza ali izvoza količine, navedene v dovoljenju, ali primerih, v katerih je treba v dovoljenju navesti poreklo;

(b)

izdaji uvoznega dovoljenja ali sprostitvi v prost promet, za kar je treba predložiti dokument, ki ga izda tretja država ali subjekt in ki med drugim potrjuje poreklo, pristnost in kakovostne lastnosti proizvodov;

(c)

prenosu dovoljenja ali omejitvah takšne prenosljivosti;

(d)

dodatnih pogojih za uvozna dovoljenja za konopljo v skladu s členom 189 ter načelu upravne pomoči med državami članicami za preprečevanje ali obravnavo goljufij in nepravilnosti;

(e)

primerih in okoliščinah, v katerih se zahteva ali ne zahteva polog varščine, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz proizvodov opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja.

Člen 178

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, vključno s pravili o:

(a)

obliki in vsebini dovoljenja;

(b)

predložitvi vloge ter izdaji dovoljenj in njihovi uporabi;

(c)

obdobju veljavnosti dovoljenja;

(d)

postopkih za polog varščine in njeni višini;

(e)

dokazilih, da so izpolnjene zahteve za uporabo dovoljenj;

(f)

ravni dovoljenega odstopanja pri obveznosti izvoza ali uvoza količine, navedene v dovoljenju;

(g)

izdaji nadomestnih dovoljenj in dvojnikov dovoljenj;

(h)

obravnavi dovoljenj s strani držav članic in izmenjavi informacij, potrebnih za upravljanje sistema, vključno s postopki v zvezi s posebno upravno pomočjo med državami članicami.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 179

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a)

omeji količine, za katere se lahko izdajo dovoljenja;

(b)

zavrne zaprošene količine ter

(c)

začasno ustavi predložitev zahtevkov, da lahko upravlja trg, kadar se predlagajo zahtevki za velike količine.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE II

Uvozne dajatve

Člen 180

Izvajanje mednarodnih sporazumov in določenih drugih aktov

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni v skladu s PDEU, ali iz katerega koli drugega ustreznega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU ali skupno carinsko tarifo, v zvezi z izračunom uvoznih dajatev za kmetijske proizvode. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 181

Sistem vhodne cene za nekatere proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina

Za uporabo stopnje dajatve skupne carinske tarife za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ter za grozdni sok in grozdni mošt je vhodna cena pošiljke enaka njeni carinski vrednosti, izračunani v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 ( 19 ) (carinski zakonik) in Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 20 ).

Da se upoštevajo potrebe po zagotavljanju učinkovitosti sistema, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi, da se natančnost deklarirane vhodne cene zadevne pošiljke preveri z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, in določi pogoje, v katerih se zahteva polog varščine.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izračun pavšalne uvozne vrednosti iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 182

Dodatne uvozne dajatve

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan ter za proizvode iz grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere se pri uvozu poleg stopnje dajatve, določene v skupni carinski tarifi, uporabi dodatna uvozna dajatev za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

(a)

je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Unija prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji (sprožitvena cena), ali

(b)

količina uvoza v katerem koli letu presega določeno raven (sprožitvena količina).

Sprožitvena količina je enaka 125 %, 110 % ali 105 %, odvisno od tega, ali so možnosti dostopa do trga, opredeljene kot uvoz, izražen kot odstotni delež ustrezne domače porabe v predhodnih treh letih, manjše od ali enake 10 %, večje od 10 %, vendar manjše od ali enake 30 %, oziroma večje od 30 %.

Kadar se domača poraba ne upošteva, je sprožitvena količina enaka 125 %.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

Za namen točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke. Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Unije.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 183

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

(a)

določi stopnjo uporabljene uvozne dajatve v skladu s pravili, določenimi v katerem od mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, skupni carinski tarifi in izvedbenih aktih iz člena 180;

(b)

določi reprezentativne cene in sprožitvene količine za namene uporabe dodatnih uvoznih dajatev v okviru pravil, sprejetih na podlagi člena 182(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE III

Upravljanje tarifnih kvot in posebna obravnava pri uvozu v tretje države

Člen 184

Tarifne kvote

Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji ali njihov del ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 186 te uredbe ter izvedbenimi akti na podlagi člena 187 te uredbe.

Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršna diskriminacija med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

(a)

metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vloženih zahtevkov (načelo „prvi prispe, prvi dobi“);

(b)

metoda razdelitve sorazmerno z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);

(c)

metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalnih/novih izvajalcev“).

Sprejeta metoda upravljanja:

(a)

v primeru uvoznih tarifnih kvot ustrezno upošteva zahteve po preskrbi obstoječih in rastočih trgov proizvodnje, predelave in potrošnje v Uniji, kar zadeva konkurenčnost, zanesljivost in trajnost preskrbe, ter potrebo po ohranjanju ravnovesja na teh trgih, in

(b)

v primeru izvoznih tarifnih kvot dovoljuje polno izrabo možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote.

Člen 185

Posebne tarifne kvote

Da se uveljavijo tarifne kvote za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo ter tarifne kvote za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi potrebne določbe za uvoz v okviru tarifne kvote ter, če je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo odpremo na trgu teh držav članic.

Člen 186

Prenos pooblastila

Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enaka obravnava izvajalcev v okviru tarifne kvote, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

(a)

določi pogoje in zahteve za upravičenost, ki jih mora izvajalec izpolniti za vložitev zahtevka v okviru tarifne kvote; zadevne določbe lahko predpisujejo minimalne izkušnje pri trgovanju s tretjimi državami in pridruženimi ozemlji ali izkušnje s predelovanjem, izražene z minimalno količino in obdobjem v določenem tržnem sektorju; navedene določbe lahko vključujejo posebna pravila, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in veljavnim praksam v zadevnem sektorju ter uporabam in potrebam predelovalne industrije;

(b)

oblikuje pravila o prenosu pravic med izvajalci in po potrebi o omejitvah za prenos v okviru upravljanja tarifne kvote;

(c)

pogoji sodelovanje pri tarifni kvoti s pologom varščine;

(d)

uredi, kadar je to potrebno, vsake posamezne posebnosti, zahteve ali omejitve, ki se uporabljajo za tarifno kvoto in so določene v mednarodnem sporazumu ali drugem aktu iz člena 184(1).

Da se zagotovi, da so izvoženi proizvodi pod določenimi pogoji na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija v skladu s PDEU, lahko upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 te uredbe v zvezi s pravili, ki od pristojnih organov držav članic zahtevajo, naj na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdajo dokument, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev za proizvode, ki so lahko, če se izvozijo, upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Člen 187

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)

letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati;

(b)

postopke za uporabo posebnih določb, opredeljenih v sporazumu ali aktu, s katerim se sprejme uvozni ali izvozni režim, zlasti glede:

(i)

jamstev, ki zajemajo vrsto, izvor in poreklo proizvoda;

(ii)

priznanja dokumenta, ki se uporabi za preveritev jamstev iz točke (i);

(iii)

predložitve dokumenta, ki ga izda država izvoznica;

(iv)

namembnega kraja in uporabe proizvodov;

(c)

obdobje veljavnosti dovoljenj ali odobritev;

(d)

postopke za polog varščine in njeno višino;

(e)

uporabo dovoljenj in po potrebi posebne ukrepe, zlasti v zvezi s pogoji, pod katerimi se vložijo zahtevki za uvoz in odobrijo dovoljenja, ki se izdajo v okviru tarifnih kvot;

(f)

postopke in tehnična merila za uporabo člena 185;

(g)

potrebne ukrepe v zvezi z vsebino, obliko, izdajanjem in uporabo dokumenta iz člena 186(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 188

Postopek dodelitve tarifnih kvot

Komisija prek ustrezne spletne publikacije objavi rezultate o dodelitvi tarifnih kvot za priglašene zahtevke ob upoštevanju razpoložljivih tarifnih kvot in priglašenih zahtevkov.

V publikaciji iz odstavka 1 je, če je to ustrezno, navedena tudi potreba po zavrnitvi nerešenih zahtevkov, po začasni ustavitvi vlaganja zahtevkov ali po dodelitvi neporabljenih količin.

Države članice uvozna in izvozna dovoljenja izdajo za količine, zaprošene v okviru uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere veljajo ustrezni koeficienti dodelitve, po objavi s strani Komisije v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE IV

Posebne določbe za uvoz določenih proizvodov

Člen 189

Uvoz konoplje

Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

surova prava konoplja, ki spada pod oznako KN 5302 10 00 , ki izpolnjuje pogoje iz člena 32(6) in člena 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

semena sort konoplje za setev, ki spadajo pod oznako KN ex 1207 99 20 , ki jih spremlja dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola zadevne sorte ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 32(6) in členom 35(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)

semena konoplje, ki niso namenjena setvi in spadajo pod oznako KN 1207 99 91 ter jih uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da se zagotovi, da takšna semena niso namenjena za setev.

Ta člen se uporablja brez poseganja v bolj omejevalna pravila, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo PDEU in obveznostmi iz Sporazuma STO o kmetijstvu.

Člen 190

Uvoz hmelja

Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, pridelane v Uniji ali pridobljene iz takih proizvodov.

Za proizvode velja, da ustrezajo standardom iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 77.

Za hmelj v prahu, „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovredno certifikatu samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

Da bi zmanjšali upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi ne veljajo obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem embalaže.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila, potrebna za uporabo tega člena, vključno s pravili o priznanju potrdil o enakovrednosti in preverjanju uvoza hmelja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 191

Odstopanja za uvožene proizvode in posebna varščina v vinskem sektorju

Na podlagi mednarodnih obveznosti Unije se lahko v skladu s členom 43(2) PDEU sprejmejo odstopanja od točke 5 oddelka B ali oddelka C dela II Priloge VIII za uvožene proizvode.

V primeru odstopanj od točke 5 oddelka B dela II Priloge VIII uvozniki za te proizvode ob sprostitvi v prosti promet položijo varščino pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, ko uvoznik carinskim organom države članice sprostitve v prosti promet predloži zadovoljiv dokaz, da:

(a)

za proizvode niso bila uporabljena odstopanja ali,

(b)

če so bila zanje uporabljena odstopanja, da proizvodi niso bili vinificirani, ali če so bili vinificirani, da so tako pridobljeni proizvodi ustrezno označeni.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za zagotovitev enotne uporabe tega člena, vključno z zneski varščine in ustreznim označevanjem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M7 —————

Člen 193a

Opustitev uvoznih dajatev za melase

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, s katerimi v celoti ali delno opusti uvozne dajatve za melase, ki se uvrščajo pod oznako KN 1703 .

Komisija lahko z uporabo pravil iz odstavka 1 tega člena sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uvozne dajatve za melase, ki se uvrščajo pod oznako KN 1703 , ne da bi uporabila postopek iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 194

Zaščitni ukrepi

Komisija sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 260/2009 ( 21 ) in (ES) št. 625/2009 ( 22 ).

Če ni drugače določeno v katerem koli drugem aktu Evropskega parlamenta in Sveta ter katerem koli drugem aktu Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s PDEU.

Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 195

Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

POGLAVJE VI

Izvozna nadomestila

▼M7 —————

POGLAVJE VII

Pasivno oplemenitenje

Člen 205

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutninskega mesa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

DEL IV

PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I

Pravila za podjetja

Člen 206

Smernice Komisije za uporabo pravil konkurence v kmetijstvu

Razen če je v tej uredbi določeno drugače in v skladu s členom 42 PDEU se členi 101 do 106 PDEU in njihove izvedbene določbe ob upoštevanju členov 207 do 210a te uredbe uporabljajo za vse dogovore, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, ki zadevajo proizvodnjo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.

Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in enotno uporabo pravil Unije na področju konkurence, Komisija in organi držav članic za konkurenco v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila Unije na področju konkurence.

Komisija poleg tega po potrebi objavi smernice v pomoč nacionalnim organom za konkurenco ter podjetjem.

Člen 207

Upoštevni trg

Na podlagi opredelitve upoštevnega trga je mogoče opredeliti in določiti območje konkurence med podjetji; opredelitev upoštevnega trga temelji na dveh kumulativnih elementih:

(a)

upoštevni proizvodni trg: v tem poglavju „proizvodni trg“ pomeni trg z vsemi proizvodi, ki jih potrošnik zaradi njihove značilnosti, cene in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive;

(b)

upoštevni geografski trg: v tem poglavju „geografski trg“ pomeni trg, ki zajema območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo zadevnih proizvodov in na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni ter ki ga je mogoče ločiti od sosednjih območij, zlasti zato, ker so pogoji konkurence v teh območjih občutno drugačni.

Člen 208

Prevladujoč položaj

Za namene tega poglavja „prevladujoč položaj“ pomeni, da je podjetje v položaju ekonomske moči, ki mu omogoča, da preprečuje vzdrževanje učinkovite konkurence na zadevnem trgu, saj ima možnost, da v veliki meri deluje neodvisno od svojih konkurentov, dobaviteljev, kupcev in nazadnje potrošnikov.

Člen 209

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.

Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.

Vendar lahko kmetje, združenja kmetov, združenja teh združenj, organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenja organizacij proizvajalcev, priznana na podlagi člena 156 te uredbe, od Komisije zahtevajo mnenje o združljivosti teh sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.

Komisija zahteve za mnenje obravnava hitro in vlagatelju mnenje posreduje v štirih mesecih po prejetju popolne zahteve. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice spremeni vsebino mnenja, zlasti če je vlagatelj podal nenatančne informacije ali zlorabil mnenje.

V vseh nacionalnih postopkih ali postopkih Unije za uporabo člena 101 PDEU nosi breme dokazovanja kršitve člena 101(1) PDEU organ, ki kršitev domneva. Stranka, ki zahteva, naj zanjo veljajo izjeme, določene v odstavku 1 tega člena, nosi breme dokazovanja, da izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka.

Člen 210

Sporazumi in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za dogovore, sklepe in usklajena ravnanja medpanožnih organizacij, priznanih na podlagi člena 157 te uredbe, ki so potrebni za izpolnjevanje ciljev iz člena 157(1), točka (c), te uredbe ali, kar zadeva sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka, ciljev iz člena 162 te uredbe, in ki niso nezdružljivi s pravili Unije na podlagi odstavka 4 tega člena.

Dogovori, sklepi in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.

Priznane medpanožne organizacije lahko od Komisije zahtevajo mnenje o združljivosti dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 s tem členom. Komisija medpanožni organizaciji, ki je vložila zahtevek, pošlje svoje mnenje v štirih mesecih po prejemu popolne vloge.

Če Komisija kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 tega člena niso več izpolnjeni, razglasi, da se za zadevni dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje v prihodnje uporablja člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti medpanožno organizacijo.

Komisija lahko spremeni vsebino mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, zlasti če je medpanožna organizacija, ki je vložila zahtevek, podala netočne informacije ali zlorabila mnenje.

▼M7 —————

Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za nezdružljive s pravili Unije, če:

(a)

bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Unije;

(b)

bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c)

bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni nujno potrebno za dosego ciljev SKP, za katere si prizadeva medpanožna organizacija s svojim delovanjem;

(d)

pomenijo določanje cen ali določanje kvot;

(e)

bi lahko povzročili diskriminacijo ali izključili konkurenco za znaten delež zadevnih proizvodov.

▼M7 —————

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 210a

Vertikalne in horizontalne pobude za trajnostnost

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za dogovore, sklepe in usklajena ravnanja proizvajalcev kmetijskih proizvodov, ki zadevajo proizvodnjo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi ter katerih cilj je uporaba standarda trajnostnosti, ki je višji od tistega, ki ga predpisuje pravo Unije ali nacionalno pravo, pod pogojem, da ti dogovori, sklepi in usklajena ravnanja nalagajo le omejitve konkurence, ki so nujne za doseganje tega standarda.

Odstavek 1 se uporablja za dogovore, sklepe in usklajena ravnanja proizvajalcev kmetijskih proizvodov, v katerih je udeleženih več proizvajalcev ali v katerih so udeleženi en ali več proizvajalcev in en ali več gospodarskih subjektov na različnih ravneh proizvodnje, predelave in trgovine v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, vključno z distribucijo.

Za namene odstavka 1 „standard trajnostnosti“ pomeni standard, katerega cilj je prispevati k enemu ali več od naslednjih ciljev:

(a)

okoljskim ciljem, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, trajnostni rabi in varstvu krajine, vode in tal, prehodu na krožno gospodarstvo, vključno z zmanjšanjem živilskih odpadkov, preprečevanju onesnaževanja in nadzoru nad njim ter varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

(b)

proizvodnji kmetijskih proizvodov na načine, ki zmanjšujejo uporabo pesticidov in tveganja zaradi take uporabe ali ki zmanjšujejo nevarnost protimikrobne odpornosti v kmetijski proizvodnji, ter

(c)

zdravju in dobrobiti živali.

Dogovori, sklepi in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.

Komisija izda smernice za gospodarske subjekte v zvezi s pogoji za uporabo tega člena do 8. decembra 2023.

Proizvajalci iz odstavka 1 lahko od 8. decembra 2023 Komisijo zaprosijo za mnenje o združljivosti dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 s tem členom. Komisija vlagatelju pošlje svoje mnenje v štirih mesecih po prejemu popolne vloge.

Če Komisija kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da pogoji iz odstavkov 1, 3 in 7 tega člena niso več izpolnjeni, razglasi, da se za zadevni dogovor, sklep ali usklajeno ravnanje v prihodnje uporablja člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti proizvajalce.

Komisija lahko spremeni vsebino mnenja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice, zlasti če je vlagatelj podal netočne informacije ali zlorabil mnenje.

Nacionalni organ za konkurenco iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1/2003, lahko v posameznih primerih odloči, da se v prihodnje eden ali več dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 spremeni, preneha izvajati ali sploh ne začne izvajati, če meni, da je taka odločitev potrebna za preprečevanje izključevanja konkurence, ali če meni, da so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

V primeru dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki zadevajo več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopkov iz člena 229(2) in (3) sprejme sklep iz prvega pododstavka tega odstavka.

Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, po začetku prvega uradnega preiskovalnega ukrepa pisno obvesti Komisijo in jo uradno obvesti o vseh sklepih, ki iz tega izhajajo, nemudoma po njihovem sprejetju.

Sklepi iz tega odstavka se začnejo uporabljati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih obveščena.

POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

Člen 211

Uporaba členov od 107 do 109 PDEU

Členi od 107 do 109 PDEU se uporabljajo za pridelavo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi.

Z odstopanjem od odstavka 1 se členi od 107 do 109 PDEU ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi in v skladu s:

(a)

ukrepi iz te uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija;

(b)

členi od 213 do 218 te uredbe.

▼M6

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za nacionalne davčne ukrepe, s katerimi se države članice odločijo za odstopanje od splošnih davčnih pravil in dovolijo izračun osnove za davek od dohodkov, ki se uporablja za kmete, na podlagi večletnega obdobja, da se na določeno število let izravna davčna osnova.

▼M7 —————

Člen 213

Nacionalna plačila za severne jelene na Finskem in Švedskem

Na podlagi dovoljenja, ki ga izda Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), lahko Finska in Švedska izplačujeta nacionalna plačila za proizvodnjo in trženje severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov (oznaka KN ex 02 08 in ex 02 10 ), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 214

Nacionalna plačila za sektor sladkorja na Finskem

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila v višini do 350 EUR na hektar za tržno leto.

Člen 214a

Nacionalna plačila za nekatere sektorje na Finskem

Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2023–2027 še naprej dodeljuje državne pomoči, ki jih je leta 2022 odobrila proizvajalcem na podlagi tega člena, pod pogojem, da:

(a)

se znesek dohodkovne pomoči v celotnem obdobju postopno znižuje in v letu 2027 ne presega 67 % zneska, odobrenega leta 2022, in

(b)

so bile pred morebitno uporabo te možnosti za zadevne sektorje v celoti uporabljene sheme podpore v okviru SKP.

Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe.

Člen 215

Nacionalna plačila za čebelarstvo

Države članice lahko izplačujejo nacionalna plačila za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen tistih, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.

Člen 216

Nacionalna plačila za destilacijo vina v kriznih primerih

Države članice lahko pridelovalcem vina izplačujejo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

Ta plačila so sorazmerna in ustrezna za premagovanje kriznih razmer.

Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za takšna plačila, ne presega 15 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi VI.

Države članice, ki želijo uporabiti nacionalna plačila iz odstavka 1, Komisiji predložijo ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) odloči, ali je ukrep odobren in ali se plačila lahko izplačajo.

Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči vsako izkrivljanje konkurence.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 217

Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

Člen 218

Nacionalna plačila za oreške

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

(a)

mandlje, ki spadajo pod oznaki KN 0802 11 in 0802 12 ;

(b)

lešnike, ki spadajo pod oznaki KN 0802 21 in 0802 22 ;

(c)

orehe, ki spadajo pod oznaki KN 0802 31 00 in 0802 32 00 ;

(d)

pistacije, ki spadajo pod oznaki KN 0802 51 00 in 0802 52 00 ;

(e)

rožiče, ki spadajo pod oznako KN 1212 92 00 .

Nacionalna plačila iz odstavka 1 se lahko izplačajo samo za največjo površino:

Država članica	Največja površina (v ha)
Belgija	100
Bolgarija	11 984
Nemčija	1 500
Grčija	41 100
Španija	568 200
Francija	17 300
Italija	130 100
Ciper	5 100
Luksemburg	100
Madžarska	2 900
Nizozemska	100
Poljska	4 200
Portugalska	41 300
Romunija	1 645
Slovenija	300
Slovaška	3 100
▼M7 —————
▼B

Države članice lahko dodelitev nacionalnih plačil iz odstavka 1 pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana po členu 152.

DEL V

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Izredni ukrepi

Oddelek 1

Motnje na trgu

Člen 219

Ukrepi proti motnjam na trgu

Za učinkovit in uspešen odziv na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili zadevni trg, kadar obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer se upoštevajo vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da drugi ukrepi na podlagi te uredbe niso zadostni ali primerni.

Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.

Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.

Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takšnih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih na podlagi te uredbe, delno ali v celoti prilagodi ali začasno ustavi uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za določene količine ali obdobja, takšni ukrepi pa imajo lahko tudi obliko prostovoljne sheme zmanjšanja proizvodnje, zlasti v primerih prekomerne ponudbe.

Ukrepi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za proizvode iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

Vendar lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, določi, da se ukrepi iz odstavka 1 uporabljajo za en ali več proizvodov iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopkovna pravila in tehnična merila, ki so potrebna za uporabo ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali in škodljivimi organizmi rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin;

Člen 220

Ukrepi v zvezi z boleznimi živali in rastlin ter izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin;

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme izredne podporne ukrepi za prizadeti trg, da se upoštevajo:

(a)

trgovinske omejitve znotraj Unije in s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali ali širjenju škodljivih organizmov rastlin, ter;

(b)

resne motnje na trgu, ki so neposredno povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin in nevarnosti bolezni.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za katerega koli od naslednjih sektorjev:

(-a)

sadja in zelenjave;

(a)

govejega in telečjega mesa;

(b)

mleka in mlečnih proizvodov;

(c)

prašičjega mesa;

(d)

ovčjega in kozjega mesa;

(e)

jajc;

(f)

perutnine.

Ukrepi iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 v zvezi z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi ali rastlin se uporabljajo tudi za vse druge kmetijske proizvode, razen proizvodov, ki so navedeni v oddelku 2 dela XXIV Priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, s katerimi razširi seznam proizvodov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka.

Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice.

Ukrepi iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), se lahko sprejmejo samo, če zadevna država članica hitro sprejme zdravstvene, veterinarske ali fitosanitarne ukrepe za zajezitev bolezni ali za spremljanje, nadzor in izkoreninjenje ali zadrževanje škodljivih organizmov, ter samo v obsegu in za obdobje, ki sta nujno potrebna za podporo zadevnemu trgu.

Unija zagotovi delno financiranje v višini 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje v višini 60 % takih stroškov.

Države članice zagotovijo, da primeri, ko proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, ne povzročajo izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

Oddelek 3

Specifični problemi

Člen 221

Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme potrebne in upravičene nujne ukrepe za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe samo toliko, kolikor je nujno potrebno, in za nujno potrebno obdobje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Komisija za reševanje specifičnih problemov in v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na razmere, zaradi katerih bi se pogoji v proizvodnji in na trgu zelo verjetno hitro poslabšali in bi jih bilo težko izboljšati, če bi se sprejetje ukrepov zavleklo, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Komisija ukrepe iz odstavka 1 ali 2 sprejme le, če ni mogoče sprejeti potrebnih nujnih ukrepov v skladu s členom 219 ali 220.

Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 1 ali 2, veljajo največ dvanajst mesecev. Če se po tem obdobju posebni problemi, ki so privedli do sprejetja teh ukrepov, nadaljujejo, lahko Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 227 da se poišče trajna rešitev za te probleme ali pa predstavi ustrezne zakonodajne predloge.

Komisija v dveh delovnih dneh po sprejetju vsakega ukrepa, sprejetega na podlagi odstavka 1 ali 2, obvesti Evropski parlament in Svet o takem sprejetju.

Oddelek 4

Sporazumi in odločitve v obdobjih hudih neravnovesij na trgih

Člen 222

Uporaba člena 101(1) PDEU

Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj teh združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:

(a)

umik s trga ali brezplačna distribucija njihovih proizvodov;

(b)

predelava in obdelava;

(c)

skladiščenje s strani zasebnih izvajalcev;

(d)

ukrepi skupne promocije;

(e)

sporazumi o zahtevah glede kakovosti;

(f)

skupni nakup vložkov, potrebnih za preprečevanje širjenja škodljivcev in bolezni živali in rastlin v Uniji, ali vložkov, potrebnih za odpravo posledic naravnih nesreč v Uniji;

(g)

začasno načrtovanje proizvodnje, ob upoštevanju posebne narave proizvodnega ciklusa.

Komisija v izvedbenih aktih navede vsebinsko in geografsko področje uporabe tega odstopanja in glede na odstavek 3 obdobje trajanja odstopanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M5 —————

Sporazumi in odločitve iz odstavka 1 veljajo največ šest mesecev.

Vendar lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri veljavnost takih sporazumov in odločitev največ za nadaljnjih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Poglavje Ia

Preglednost trgov

Člen 222a

Observatoriji Unije za trge

Komisija za izboljšanje preglednosti v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, obveščanje o odločitvah gospodarskih subjektov in javnih organov ter lažje spremljanje razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu ustanovi observatorije Unije za trge.

Komisija lahko odloči za katere kmetijske sektorje od tistih, ki so navedeni v členu 1(2), se vzpostavijo observatoriji Unije za trge.

Observatoriji Unije za trge dajo na voljo statistične podatke in informacije, potrebne za spremljanje razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu, zlasti:

(a)

proizvodnje, dobave in zalog;

(b)

cen, stroškov in, kolikor je mogoče, profitnih marž na vseh stopnjah verige preskrbe z živilskimi proizvodi;

(c)

kratkoročnih in srednjeročnih napovedih tržnih gibanj;

(d)

uvoza in izvoza kmetijskih proizvodov, zlasti stopnje izkoriščenosti kvot za uvoz kmetijskih proizvodov v Unijo.

Observatoriji Unije za trge pripravijo poročila, ki vsebujejo elemente iz prvega pododstavka.

Države članice zbirajo informacije iz odstavka 3 in jih zagotovijo Komisiji.

Člen 222b

Poročanje Komisije o razvoju trga

Observatoriji Unije za trge, ustanovljeni na podlagi člena 222a, v svojih poročilih ugotovijo nevarnosti motenj na trgu, ki so povezane zlasti z znatnimi zvišanji ali znižanji cen na notranjih ali zunanjih trgih ali z drugimi dogodki ali okoliščinami s podobnimi učinki.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predstavlja informacije o razmerah na trgih kmetijskih proizvodov, vzroke za motnje na trgu in morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v odziv na te motnje na trgih, zlasti ukrepe iz dela II, naslov I, poglavje I, ter členov 219, 220, 221 in 222, pa tudi utemeljitev za te ukrepe.

POGLAVJE II

Obveščanje in poročanje

Člen 223

Zahteve glede obveščanja

Komisija lahko za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga kmetijskih proizvodov, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP in izpolnjevanja zahtev iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov, v skladu s postopkom iz odstavka 2 sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obveščanjem s strani podjetij, držav članic in tretjih držav. Pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

Pridobljene informacije se lahko posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam, organu Unije in nacionalnim organom za finančne trge ter pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in pravnega interesa podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti, vključno s cenami.

Komisija sodeluje in izmenjuje informacije s pristojnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 596/2014, ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), da bi jim pomagala izpolniti njihove naloge na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014.

Da se zagotovi celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih podatkov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

(a)

naravo in vrsto informacij, ki se uradno sporočajo;

(b)

kategorije podatkov, ki se obdelujejo, in najdaljša obdobja hrambe ter namen obdelave, zlasti v primeru objave teh podatkov in njihovega posredovanja tretjim državam;

(c)

pravice dostopa do razpoložljivih informacij ali informacijskih sistemov;

(d)

pogoje objavljanja informacij.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena, vključno z:

(a)

metodami uradnega obveščanja;

(b)

pravili o informacijah, ki se uradno sporočajo;

(c)

ureditvami za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter za vsebino, obliko, časovni okvir, pogostnost in roke za uradna obvestila;

(d)

ureditvami za posredovanje ali dajanje na voljo informacij in dokumentov državam članicam, mednarodnim organizacijam in pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in zakonitega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 224

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene iz člena 223(1) in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s temi nameni.

Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in ocenjevanja, kot je določeno v členu 223(1), se spremenijo v anonimne in se obdelajo le v zbirni obliki.

Osebni podatki se obdelujejo v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se še dodatno obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije.

Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi tega pravice, določene v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

Člen 225

Obveznost poročanja Komisije

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:

▼M7 —————

(d)

do 31. decembra 2025 in vsakih sedem let po tem v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, kot so določena v tej uredbi, za kmetijski sektor v vseh državah članicah;

(da)

do 31. decembra 2023 v zvezi z observatoriji Unije za trge, vzpostavljenimi v skladu s členom 222a;

(db)

do 31. decembra 2023 in vsaka tri leta po tem v zvezi z uporabo kriznih ukrepov, zlasti tistih, sprejetih na podlagi členov 219 do 222;

(dc)

do 31. decembra 2024 v zvezi z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zagotovitev boljše preglednosti trga iz člena 223;

(dd)

do 30. junija 2024 v zvezi s prodajnimi označbami in razvrščanjem trupov v sektorju ovčjega in kozjega mesa;

(e)

do 31. julija 2023 o uporabi meril za dodelitev iz člena 23a(2);

(f)

do 31. julija 2023 o učinku prenosov iz člena 23a(4) na učinkovitost šolske sheme v zvezi z razdeljevanjem šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka.

▼M7 —————

DEL VI

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 227

Izvajanje pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembrom 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Pooblastilo iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 228

Postopek v nujnih primerih

Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu, sprejetem v skladu s tem členom, v skladu s postopkom iz člena 227(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 229

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor v primeru aktov iz člena 80(5), točk (c) in (d) člena 91, člena 97(4), člena 99, člena 106 ter člena 107(3) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 230

Razveljavitve

Uredba (ES) št. 1234/2007 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporabljajo naslednje določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007:

(a)

za sistem omejevanja proizvodnje mleka: oddelek III poglavja III naslova I dela II, člen 55, člen 85 ter prilogi IX in X do 31. marca 2015;

(b)

za sektor vina:

(i)

členi od 85a do 85e za površine iz člena 85a(2), ki še niso bile izkrčene, in za površine iz člena 85b(1), ki še niso bile urejene, dokler se take površine ne izkrčijo ali uredijo in člena 188a(1) in (2);

(ii)

prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve iz pododdelka II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II do 31. decembra 2015;

(iii)

člen 118m(5) do izčrpanja zalog vin, poimenovanih „Mlado vino portugizac“, ki obstajajo na dan 1. julija 2013;

(iv)

člen 118s(5) do 30. junija 2017;

▼M1

(ba)

člen 111 do 31. marca 2015;

►C3 (c)

člen 113a(4), členi 114, 115 in 116, člen 117(1) do (4) ter točka (e)(iv) člena 121, pa tudi točka IV dela A, točke I(2) in (3) ter III(1) dela B in del C Priloge XIV ter točke 1, 3, 5 in 6 dela II in točka 2 dela IV Priloge XV za namen uporabe teh členov ◄ do datuma začetka uporabe ustreznih pravil o trženju, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz člena 75(2), člena 76(4), člena 78(3) in (4), člena 79(1), člena 80(4), člena 83(4), člena 86, člena 87(2), člena 88(3) in člena 89 te uredbe;

▼M1

(ca)

člen 125a(1)(e) in (2) ter, v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, Priloga XVIa do datuma začetka uporabe ustreznih pravil, ki se določijo na podlagi delegiranih aktov iz točk (b) in (i) člena 173(1);

(d)

člena 133a(1) in člena 140a do 30. septembra 2014;

▼M1

(da)

členi 136, 138 in 140 ter Priloga XVIII za namene uporabe navedenih členov do datuma začetka uporabe pravil, ki se določijo na podlagi izvedbenih aktov iz členov 180 in točke (a) člena 183, ali do 30. junija 2014, karkoli nastopi prej;

(e)

prvi in drugi pododstavek člena 182(3) do konca tržnega leta 2013/2014 za sladkor, ki se izteče 30. septembra 2014;

(f)

člen 182(4) do 31. decembra 2017;

(g)

člen 182(7) do 31. marca 2014;

(h)

točka 3 dela III Priloge XV do 31. decembra 2015;

(i)

Priloga XX do datuma začetka veljavnosti zakonodajnega akta, ki bo nadomestil Uredbo (ES) št. 1216/2009 in Uredbo Sveta (ES) št. 614/2009 ( 23 ).

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in Uredbo (EU) št. 1306/2013 ter se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV k tej uredbi.

Uredbe Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1601/96 in (ES) št. 1037/2001 se razveljavijo.

Člen 231

Prehodne določbe

Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditve, določene v tej uredbi, je Komisija v skladu s členom 227 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in upravičenih pričakovanj podjetij.

Za vse večletne programe, sprejete pred 1. januarjem 2014, se po začetku veljavnosti te uredbe in do izteka teh programov še naprej uporabljajo zadevne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 232

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se:

(a)

člen 181 uporablja od 1. oktobra 2014;

(b)

točka II(3) dela VII Priloge VII uporablja od 1. januarja 2016.

▼M5 —————