02013R1305 — SL — 25.06.2021 — 011.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 1305/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 (UL L 347 20.12.2013, str. 487) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 1305/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. decembra 2013
o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005
NASLOV I
CILJI IN STRATEGIJA
POGLAVJE I
Predmet urejanja in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja
Člen 2
Opredelitev pojmov
Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"programiranje" pomeni večfazni proces organiziranja, odločanja in dodeljevanja finančnih sredstev, v sodelovanju s partnerji, ki je namenjen večletnemu izvajanju skupnih ukrepov Unije in držav članic, da se uresničujejo prednostne naloge Unije za razvoj podeželja;
"regija" pomeni teritorialno enoto, ki ustreza ravni 1 ali 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (ravni NUTS 1 in 2) v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
"ukrep" pomeni sklop operacij, ki prispevajo k izpolnjevanju ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja;
"stopnja podpore" pomeni stopnjo javnega prispevka k operaciji;
"transakcijski stroški" pomeni dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;
"kmetijska površina" pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad, kot je opredeljeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013
"ekonomske izgube" pomeni kakršne koli dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje;
"slabe vremenske razmere" pomeni vremenske razmere, kot so slana, nevihte in toča, zmrzal, močan dež ali huda suša, ki se lahko primerjajo z naravno nesrečo;
"bolezni živali" pomeni bolezni, navedene na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali, ali v Prilogi k Odločbi Sveta 2009/470/ES ( 3 );
"okoljska nesreča" pomeni specifično onesnaženje, kontaminacijo ali poslabšanje kakovosti okolja, ki je povezano s posebnim dogodkom in je geografsko omejeno, vendar ne zajema splošnih okoljskih tveganj, ki niso povezana s posebnim dogodkom, kot so podnebne spremembe ali onesnaženje zraka;
"naravna nesreča" pomeni naravni dogodek biotske ali abiotske vrste, ki povzroči pomembne motnje v kmetijskih proizvodnih sistemih ali gozdnih strukturah, zaradi česar sčasoma nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski ali gozdarski sektor;
"katastrofični dogodek" pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske vrste, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči pomembne motnje v kmetijskih proizvodnih sistemih ali gozdnih strukturah, zaradi česar sčasoma nastane pomembna gospodarska škoda za kmetijski ali gozdarski sektor;
"kratka dobavna veriga" pomeni dobavno verigo, ki vključuje omejeno število gospodarskih subjektov, zavezanih sodelovanju, lokalnemu gospodarskemu razvoju ter tesnim geografskim in socialnim odnosom med proizvajalci, predelovalci in potrošniki;
"mladi kmet" pomeni osebo, ki v času predložitve vloge ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; oseba lahko gospodarstvo vzpostavi sama ali skupaj z drugimi kmeti, ne glede na pravno obliko;
"tematski cilji" pomeni tematske cilje, kot so opredeljeni v členu 9 Uredbe (EU) št. 1303/2013;
"skupni strateški okvir" (SSO) pomeni skupni strateški okvir iz člena 10 Uredbe (EU) št. 1303/2013;
"grozd" pomeni združenje neodvisnih podjetij, tudi novih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi svetovalnih organov in/ali raziskovalnih organizacij, ki je namenjeno pospeševanju gospodarske/inovativne dejavnosti s spodbujanjem intenzivnega sodelovanja, skupno uporabo objektov in naprav, izmenjavo znanja in izkušenj ter z učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mrežnemu povezovanju in razširjanju informacij med podjetji, ki grozd sestavljajo;
"gozd" pomeni zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastrtostjo, večjo od 10 odstotkov, ali drevesi, ki lahko dosežejo ta pragova in situ ter ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi ob upoštevanju odstavka 2;
"datum vzpostavitve" pomeni datum, na katerega vlagatelj začne ali zaključi dejanje(-a), povezano(-a) z vzpostavitvijo iz točke (n).
POGLAVJE II
Poslanstvo, cilji in prednostne naloge
Člen 3
Poslanstvo
EKSRP prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020, tako da spodbuja trajnostni razvoj podeželja po vsej Uniji z dopolnjevanjem ostalih instrumentov SKP, kohezijske politike in skupne ribiške politike. Prispeva k razvoju kmetijskega sektorja Unije, ki je prostorsko in okoljsko bolj uravnotežen, podnebju prijazen in na podnebne spremembe odporen, ter konkurenčen in inovativen. Prispeva tudi k razvoju podeželskih območij.
Člen 4
Cilji
Znotraj skupnega okvira SKP prispeva podpora za razvoj podeželja, tudi za dejavnosti v živilskem, neživilskem in gozdarskem sektorju, k doseganju naslednjih ciljev:
pospeševanja konkurenčnosti kmetijstva;
zagotavljanja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in podnebnih ukrepov;
doseganja uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest.
Člen 5
Prednostne naloge Unije za razvoj podeželja
Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se zasleduje prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, ki ponazarjajo ustrezne tematske cilje SSO:
pospeševanje prenosa znanja ter inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih s poudarkom na naslednjih področjih:
spodbujanju inovacij, sodelovanja in razvoja baze znanja na podeželskih območjih,
krepitvi povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami, tudi zaradi boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti, ter
krepitvi vseživljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju;
krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov s poudarkom na naslednjih področjih:
izboljšanju ekonomske uspešnosti vseh kmetij ter zagotavljanju lažjega prestrukturiranja in posodabljanja kmetij, zlasti z namenom povečanja njihove udeležbe na trgu in tržne usmerjenosti ter kmetijske diverzifikacije, in
zagotavljanju lažjega začetka opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenim kmetom, zlasti pa generacijske pomladitve;
spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobiti živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu s poudarkom na naslednjih področjih:
izboljšanju konkurenčnosti primarnih proizvajalcev z njihovo boljšo vključitvijo v agroživilsko verigo prek shem kakovosti, dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom, pa tudi promociji na lokalnih trgih in v kratkih dobavnih verigah, skupinah in organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah, ter
podpori preprečevanju in obvladovanju tveganja na kmetijah;
obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, s poudarkom na naslednjih področjih:
obnovi, ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti vključno z območji Natura 2000 in območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi,
izboljšanju upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi, ter
preprečevanju erozije tal in izboljšanju upravljanja tal;
spodbujanje učinkovite rabe virov ter podpiranje prehoda v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, s poudarkom na naslednjih področjih:
povečanju učinkovite rabe vode v kmetijstvu,
povečanju učinkovite rabe energije v kmetijstvu in pri predelavi hrane,
olajšanju dobave in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva,
zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in amoniaka v kmetijstvu ter
spodbujanju shranjevanja in sekvestracije ogljika v kmetijstvu in gozdarstvu;
spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij s poudarkom na naslednjih področjih:
spodbujanju diverzifikacije, ustanavljanju in razvoju malih podjetij in ustvarjanju novih delovnih mest,
pospeševanju lokalnega razvoja podeželskih območij ter
spodbujanju dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti.
Vse navedene prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. V programe ni treba vključiti vseh šestih prednostnih nalog, če je to utemeljeno na podlagi analize stanja, kar zadeva prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT), in predhodnega vrednotenja. V posameznem programu so vključene vsaj štiri prednostne naloge. Kadar država članica predloži nacionalni program in več regionalnih programov, so lahko v nacionalnem programu vključene manj kot štiri prednostne naloge.
V programih so lahko vključena druga prednostna področja zaradi izpolnjevanja ene od prednostnih nalog, če je to upravičeno in merljivo.
NASLOV II
PROGRAMIRANJE
POGLAVJE I
Vsebina programiranja
Člen 6
Programi razvoja podeželja
V nacionalne okvire držav članic z regionalnimi programi je lahko vključena tudi preglednica, ki po posameznih regijah in letih povzema celotni prispevek EKSRP za zadevno državo članico za celotno programsko obdobje.
Člen 7
Tematski podprogrami
Države članice lahko v svoje programe razvoja podeželja vključijo tematske podprograme, ki obravnavajo specifične potrebe, s čimer prispevajo k uresničevanju prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja. Takšni tematski podprogrami se lahko med drugim nanašajo na:
mlade kmete;
majhne kmetije iz tretjega pododstavka člena 19(2);
gorska območja iz člena 32(2);
kratke dobavne verige;
ženske na podeželskih območjih;
blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter biotsko raznovrstnost.
Okvirni seznam ukrepov in vrst operacij, posebno pomembnih za posamezen tematski podprogram, je v Prilogi IV.
Člen 8
Vsebina programov razvoja podeželja
Poleg elementov iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1303/2013 vsak program razvoja podeželja vsebuje:
predhodno vrednotenje iz člena 55 Uredbe (EU) št. 1303/2013
SWOT analizo stanja in opredelitev potreb, ki jih je treba obravnavati na geografskem območju, zajetem v programu.
Analiza temelji na prednostnih nalogah Unije za razvoj podeželja. V okviru slednjih se ocenijo specifične potrebe v zvezi z okoljem, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter inovacijami, da se tako opredelijo ustrezni odzivi na ravni prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja na teh treh področjih;
opis strategije, iz katerega je razvidno, da:
so na podlagi skupnih kazalnikov iz člena 69 in po potrebi posebnih kazalnikov za posamezen program določeni ustrezni cilji za vsako od prednostnih področij prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, vključenih v program;
so na podlagi premišljene intervencijske logike, podprte s predhodnim vrednotenjem iz točke (a) in analizo iz točke (b), izbrane ustrezne kombinacije ukrepov za vsako od prednostnih področij prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, vključenih v program;
je dodelitev finančnih sredstev za ukrepe iz programa upravičena in ustrezna za dosego zastavljenih ciljev;
se prek ustrezno oblikovanih kombinacij ukrepov ali tematskih podprogramov upoštevajo in konkretno obravnavajo specifične potrebe, povezane s posebnimi pogoji na regionalni ali podregionalni ravni;
je v program vključen ustrezen pristop k inovacijam zaradi uresničevanja prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, vključno z EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, k okolju, vključno s specifičnimi potrebami območij Natura 2000, ter k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;
so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev, da je na voljo dovolj možnosti za svetovanje glede regulativnih zahtev in ukrepov, povezanih z inovacijami;
za vsako predhodno pogojenost, določeno v skladu s členom 19 in za vsako splošno predhodno pogojenost, določeno v skladu z delom 2 Priloge XI k Uredbi (EU) št. 1303/2013 ter v skladu s Prilogo V k tej uredbi, oceno tega, katera od predhodnih pogojenosti se uporablja za program ter katere od njih so izpolnjene na dan predložitve Sporazuma o partnerstvu in programa. Kadar predhodne pogojenosti, ki se uporabljajo, niso izpolnjene, program vsebuje opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti, pristojne organe in časovni okvir za takšne ukrepe v skladu s povzetkom, predloženim v Sporazumu o partnerstvu;
opis okvira uspešnosti, vzpostavljenega za namene člena 21 Uredbe (EU) št. 1303/2013;
opis vsakega od izbranih ukrepov;
načrt vrednotenja iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Države članice zagotovijo zadostna sredstva za izpolnitev potreb, ki so bile opredeljene, ter zagotovitev ustreznega spremljanja in vrednotenja;
finančni načrt, ki zajema:
preglednico, v kateri je v skladu s členoma 58(4) in 58a(2) te uredbe določen skupni prispevek EKSRP, ki je načrtovan za vsako leto. V tej preglednici so ločeno navedena dodatna sredstva iz člena 58a(2) te uredbe. Po potrebi se v tej preglednici v okviru skupnega prispevka EKSRP ločeno prikažejo tudi odobrena proračunska sredstva, namenjena manj razvitim regijam, in sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Načrtovani letni prispevek EKSRP je skladen z večletnim finančnim okvirom;
preglednico, v kateri sta za vsak ukrep, za vsako vrsto operacije, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, za vrsto operacije iz člena 37(1) in člena 39a, za vrsto operacije iz člena 38(3) in člena 39(1), kadar država članica uporablja odstotek, nižji od 30 %, in za tehnično pomoč določena celoten načrtovani prispevek Unije in veljavna stopnja prispevka EKSRP. Po potrebi se v navedeni preglednici ločeno prikaže stopnja prispevka EKSRP za manj razvite regije in za druge regije;
načrt kazalnikov, ki je razčlenjen na prednostna področja in ga sestavljajo cilji iz točke (i) člena 8(1)(c) ter načrtovani učinki in načrtovani izdatki za vsak ukrep za razvoj podeželja, izbran za ustrezno prednostno področje;
po potrebi preglednico o dodatnem nacionalnem financiranju za posamezen ukrep v skladu s členom 82;
po potrebi, seznam shem pomoči, ki spadajo v člen 81(1) in so namenjene izvajanju programov;
podatke o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz ostalih instrumentov skupne kmetijske politike ter iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI);
ureditve za izvajanje programa, ki vključujejo:
določitev vseh organov iz člena 65(2) s strani države članice ter kratek informativni opis upravljavske in nadzorne strukture za vsakega izmed njih;
opis postopkov za spremljanje in vrednotenje ter sestavo odbora za spremljanje;
določbe za zagotavljanje obveščanja javnosti o programu, tudi prek nacionalne mreže za podeželje iz člena 54;
opis pristopa, s katerim se določijo načela v zvezi z oblikovanjem meril za izbor operacij in strategij lokalnega razvoja ter pri katerem so upoštevani zadevni cilji; v tej zvezi lahko države članice določijo, da se dá prednost MSP, povezanim s kmetijskim in gozdarskim sektorjem;
v zvezi z lokalnim razvojem, če je to ustrezno, opis mehanizmov za zagotavljanje skladnosti med dejavnostmi, predvidenimi v okviru strategijlokalnega razvoja, ukrepom sodelovanja iz člena 35 ter ukrepom osnovnih storitev in obnove vasi na podeželskih območjih iz člena 20, vključno s povezavami med mestom in podeželjem;
ukrepe, sprejete za vključevanje partnerjev iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter povzetek izida posvetovanja s partnerji;
po potrebi, strukturo nacionalne mreže za podeželje iz člena 54(3) ter določbe za njeno upravljanje, na katerih bi temeljili njeni letni akcijski načrti.
Če so v program razvoja podeželja vključeni tematski podprogrami, vsak podprogram vključuje:
posebno analizo stanja, ki temelji na SWOT metodologiji, in opredelitev potreb, ki jih je treba obravnavati v okviru podprograma;
specifične cilje na ravni podprograma in izbor ukrepov na podlagi natančne opredelitve intervencijske logike podprograma, vključno z oceno pričakovanega prispevka ukrepov, izbranih za doseganje ciljev;
ločen poseben načrt kazalnikov z načrtovanimi učinki in načrtovanimi izdatki za vsak ukrep za razvoj podeželja, izbran za ustrezno prednostno področje.
POGLAVJE II
Priprava, odobritev in sprememba programov razvoja podeželja
Člen 9
Predhodne pogojenosti
Poleg splošnih predhodnih pogojenosti iz dela 2 Priloge XI k Uredbi (EU) št. 1303/2013 se za programiranje EKSRP uporabljajo predhodne pogojenosti iz Priloge V k tej uredbi, če so ustrezne in uporabne za specifične cilje, zastavljene v okviru prednostnih nalog programa.
Člen 10
Odobritev programov razvoja podeželja
Člen 11
Sprememba programov razvoja podeželja
Zahteve držav članic za spremembo programov se odobrijo v skladu z naslednjimi postopki:
Komisija z izvedbenimi akti odloči o zahtevah za spremembo programov, ki se nanašajo na:
spremembo strategije programa z več kot 50-odstotno spremembo katerega koli količinsko opredeljenega cilja, povezanega s prednostnim področjem;
spremembo stopnje prispevka EKSRP za enega ali več ukrepov;
spremembo skupnega prispevka Unije ali njegove letne porazdelitve na ravni programa;
Komisija z izvedbenimi akti odobri zahteve za spremembo programa v vseh drugih primerih. Ti vključujejo zlasti:
uvedbo ali umik ukrepov ali vrst operacij;
spremembe opisa ukrepov, vključno s spremembami pogojev za upravičenost;
prenos sredstev med ukrepi, ki se izvajajo z različnimi stopnjami prispevka EKSRP.
Vendar se za namene točk (b) (i) in (ii) ter (b)(iii), kadar prenos sredstev zadeva manj kot 20 % sredstev, dodeljenih za ukrep, in manj kot 5 % skupnega prispevka EKSRP za program, šteje, da je odobritev podana, če Komisija ne sprejme odločitve glede zahteve v 42 delovnih dneh od njenega prejema. Ta rok ne vključuje obdobja, ki se začne na dan po datumu, ko je Komisija poslala svoje pripombe državi članici, in se izteče na dan, ko država članica odgovori na pripombe.
Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje politike in ukrepov. Države članice Komisijo obvestijo o teh spremembah.
Člen 12
Pravila o postopkih in časovnem razporedu
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o postopkih in časovnem razporedu za:
odobritev programov razvoja podeželja in nacionalnih okvirov;
predložitev in odobritev predlogov za spremembe programov razvoja podeželja in predlogov za spremembe nacionalnih okvirov, vključno z začetkom njihove veljavnosti in pogostostjo predložitev teh predlogov v programskem obdobju.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 84.
NASLOV III
PODPORA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
POGLAVJE I
Ukrepi
Člen 13
Ukrepi
Vsak ukrep za razvoj podeželja se programira tako, da izrecno prispeva k izpolnjevanju ene ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja. Okvirni seznam ukrepov, ki so posebno pomembni z vidika prednostnih nalog Unije, je v Prilogi VI.
Člen 14
Prenos znanja in dejavnosti informiranja
Podpora lahko zajema tudi kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske kmetij in gozdov.
Subjekt, ki zagotovi usposabljanje ali izvaja druge dejavnosti prenosa znanja in informiranja, je upravičen do podpore.
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti prenosa znanja in informiranja, so ustrezno usposobljeni v obliki osebja, ki je kvalificirano in se redno usposablja za opravljanje te naloge.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 84.
Člen 15
Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah
Podpora v okviru tega ukrepa se odobri za:
pomoč kmetom, mladim kmetom, kakor so opredeljeni v tej uredbi, gozdnim posestnikom, drugim upravljavcem zemljišč in MSP na podeželskih območjih pri uporabi storitev svetovanja za izboljšanje gospodarske in okoljske učinkovitosti ter zmanjšanje negativnega vpliva njihovega kmetijskega gospodarstva, podjetja in/ali naložbe na podnebje in povečanje odpornosti teh gospodarstev, podjetij in/ali naložb na podnebne spremembe;
spodbujanje vzpostavljanja služb za pomoč pri upravljanju kmetij, služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ter služb za kmetijsko in gozdarsko svetovanje, vključno s sistemom kmetijskega svetovanja iz členov od 12 do 14 Uredbe (EU) št. 1306/2013
spodbujanje usposabljanja svetovalcev.
Službe za svetovanje pri svetovanju upoštevajo obveznosti glede nerazkritja iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Svetovanje posameznim kmetom, mladim kmetom, kakor so opredeljeni v tej uredbi, in drugim upravljavcem zemljišč je povezano z vsaj eno prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja in obsega vsaj enega od naslednjih elementov:
obveznosti na ravni kmetij, ki izhajajo iz ene ali več predpisanih zahtev ravnanja in/ali standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013;
po potrebi, kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot so določene v poglavju 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter vzdrževanje kmetijske površine iz točke (c) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
ukrepe na ravni kmetij, določene v programih razvoja podeželja, katerih cilji so posodobitev kmetij, krepitev konkurenčnosti, sektorsko povezovanje, inovacije, tržna usmerjenost in spodbujanje podjetništva;
zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 11(3) okvirne direktive o vodah;
zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti skladnost s splošnimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi iz člena 14 Direktive 2009/128/ES, ali
če je ustrezno, standarde varstva pri delu ali standarde varstva, povezane s kmetijo;
posebno svetovanje kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo.
►C1 Svetovanje lahko zajema tudi druga vprašanja, zlasti informacije v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, biotsko raznovrstnostjo ter varstvom voda, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1306/2013, ali vprašanja, povezana z gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo kmetijskega gospodarstva, vključno z vidiki konkurenčnosti. ◄ To lahko vključuje svetovanje za razvoj kratkih dobavnih verig, ekološko kmetovanje in zdravstvene vidike živinoreje.
Člen 16
Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila
Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov in skupin kmetov oziroma sodelovanje kmetov ali skupin kmetov v predhodnih petih letih v:
shemah kakovosti, vzpostavljenih na podlagi naslednjih uredb in določb:
Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( 5 );
Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 ( 7 );
oddelka 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013 kar zadeva vino;
shemah kakovosti, vključno s shemami certificiranja kmetij, za kmetijske proizvode, bombaž ali živila, za katere države članice priznavajo, da izpolnjujejo naslednja merila:
posebnost končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takšnimi shemami, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve:
sheme so dostopne vsem proizvajalcem;
shema vključuje obvezujoče specifikacije proizvodov, katerih upoštevanje preverjajo javni organi ali neodvisni kontrolni organ;
shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost proizvodov, ali
prostovoljnih shemah certificiranja kmetijskih proizvodov, za katere države članice priznavajo, da so v skladu s smernicami Unije o najboljših praksah za delovanje prostovoljnih shem certificiranja za kmetijske proizvode in živila.
V primeru prvega sodelovanja pred predložitvijo vloge za podporo v skladu z odstavkom 1 se to petletno obdobje zmanjša za toliko let, kolikor jih je preteklo od prvega sodelovanja v shemi kakovosti do predložitve vloge za podporo.
V tem odstavku „stalni stroški“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v podprto shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v tej shemi, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, potrebne za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme.
V tem členu „kmet“ pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.
Člen 17
Naložbe v osnovna sredstva
Podpora v okviru tega ukrepa zajema naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki:
izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva;
zadevajo predelavo, trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU ali bombaža, razen ribiških proizvodov; rezultat proizvodnega procesa je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi; če se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov, je vložek lahko tudi proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi, pod pogojem, da naložba prispeva k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja;
zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo, ali
so neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko- okoljskih- -podnebnih ciljev iz te uredbe, vključno s stanjem ohranjenosti biotske raznovrstnosti vrst in habitatov ter povečevanjem javne uporabnosti območij Natura 2000 ali drugih sistemov visoke naravne vrednosti, ki se opredelijo v programu.
V primeru naložb za podporo prestrukturiranja kmetij države članice podporo ciljno usmerjajo v kmetije v skladu z analizo SWOT, izvedeno v povezavi s prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja "krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov".
Člen 18
Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov
Podpora v okviru tega ukrepa zajema:
naložbe v preventivne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati posledice verjetnih naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov;
naložbe za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov.
Države članice zagotovijo, da se prepreči preplačilo zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.
Člen 19
Razvoj kmetij in podjetij
Podpora v okviru tega ukrepa zajema:
pomoč za zagon dejavnosti za:
mlade kmete;
nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih in
razvoj majhnih kmetij;
naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti;
letna ali enkratna plačila kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete) in ki trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta.
Podpora iz točke (a)(ii) odstavka 1 se odobri kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, mikro- in malim podjetjem ter fizičnim osebam na podeželskih območjih.
Podpora iz točke (a)(iii) odstavka 1 se odobri majhnim kmetijam, kot jih opredelijo države članice.
Podpora iz točke (b) odstavka 1 se odobri mikro- in malim podjetjem ter fizičnim osebam na podeželskih območjih in kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva.
Podpora iz točke (c) odstavka 1 se odobri kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete in ki so v času predložitve svoje vloge za podporo upravičeni že najmanj eno leto in se zavežejo, da bodo svoje celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne plačilne pravice trajno prenesli na drugega kmeta. Podpora se izplačuje od dne prenosa do 31. decembra 2020 ali izračuna glede na to obdobje in izplača kot enkratno plačilo.
Pogoj za podporo iz točke (a) odstavka 1 je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se začne najpozneje v devetih mesecih od datuma odločitve o odobritvi pomoči. Obdobje trajanja poslovnega načrta je največ pet let.
Poslovni načrt določa, da mora mladi kmet izpolnjevati člen 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici, v 18 mesecih od datuma odločitve o odobritvi pomoči.
Države članice dejanje(-a) iz točke (s) člena 2(1) opredelijo v programih razvoja podeželja.
Države članice določijo zgornji in spodnji prag na upravičenca ali kmetijsko gospodarstvo za omogočanje dostopa do podpore iz točk (a)(i) in (a)(iii) odstavka 1. Spodnji prag za podporo iz točke (a)(i) odstavka 1 je višji od zgornjega praga za podporo iz točke (a)(iii) odstavka 1. Podpora je omejena na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro- in malih podjetij.
Člen 20
Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih
Podpora v okviru tega ukrepa zajema zlasti:
pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj občin in vasi na podeželskih območjih in njihovih osnovnih storitev ter načrtov za varstvo in upravljanje območij Natura 2000 in drugih območij visoke naravne vrednosti;
naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev vseh vrst male infrastrukture, vključno z naložbami v obnovljive vire energije in v varčevanje z energijo;
širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z e-upravo;
naložbe za vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno z dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, in z njimi povezano infrastrukturo;
naložbe v rekreacijsko infrastrukturo za javno uporabo, turistične informacije in malo turistično infrastrukturo;
študije in naložbe, povezane z ohranjanjem, obnovo in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi, podeželskih krajin in območij z veliko naravno vrednostjo, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki, ter dejavnosti okoljskega ozaveščanja;
naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti zgradb ali drugih objektov, ki so v podeželskih naseljih ali blizu njih, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.
Člen 21
Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje
Podpora v okviru tega ukrepa zadeva:
pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč;
vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov;
preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, vključno z napadi škodljivcev in izbruhi bolezni, ter s podnebjem povezanih nevarnosti;
naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov ter njihovega potenciala za blažitev podnebnih sprememb;
naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov.
Za gozdne posesti nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega načrta, ki je v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi leta 1993.
Člen 22
Pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč
S podporo za pogozdovanje zemljišč v javni lasti ali za hitro rastoča drevesa se krijejo le stroški vzpostavitve.
Člen 23
Vzpostavitev, regeneracija ali obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov
Člen 24
Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov
Podpora iz točke (c) člena 21(1) se odobri zasebnim in javnim posestnikom gozdov, drugim subjektom zasebnega prava in javnim organom ter njihovim združenjem, pri čemer zajema stroške za:
vzpostavitev zaščitne infrastrukture. V primeru protipožarnih presek se lahko s podporo krije tudi pomoč, s katero se prispeva k plačilu stroškov vzdrževanja. Podpora se ne odobri za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, zajetih v kmetijsko-okoljskih obveznostih;
lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih nevarnosti naravnih nesreč, vključno z uporabo pašnih živali;
vzpostavitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivcev in bolezni ter opremo za obveščanje ter
obnovo potenciala gozdov, ki je bil poškodovan v požarih in drugih naravnih nesrečah, vključno s škodljivci in boleznimi, ter v katastrofičnih dogodkih in dogodkih, povezanih s podnebnimi spremembami.
Upravičene operacije so skladne z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice. Za gozdne posesti nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v programu, je pogoj za podporo predložitev ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega načrta, ki je v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na Ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi leta 1993, v katerem so podrobno določeni cilji preprečevanja.
Območja gozdov, ki se v skladu z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice, uvrščajo med območja s srednjo ali veliko požarno ogroženostjo, so upravičena do podpore v zvezi s preprečevanjem gozdnih požarov.
Države članice zagotovijo, da se prepreči preplačilo zaradi kombinacije tega ukrepa in drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.
Člen 25
Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov
Člen 26
Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov
Člen 27
Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev
Podpora v okviru tega ukrepa se odobri za lažje ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju za namene:
prilagajanja proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani takšnih skupin ali organizacij, zahtevam trga;
skupnega dajanja blaga v promet, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo trgovcem na debelo;
oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in
drugih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine in organizacije proizvajalcev, na primer razvijanja poslovnih in trženjskih spretnosti ter organiziranja in pospeševanja procesov inovacij.
Države članice preverijo, ali so bili v petih letih po priznanju skupine ali organizacije proizvajalcev izpolnjeni cilji iz poslovnega načrta.
Države članice lahko v prvem letu podporo, ki se izplača skupini ali organizaciji proizvajalcev, izračunajo na podlagi povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje njenih članov v obdobju treh let pred njihovo vključitvijo v skupino ali organizacijo proizvajalcev. V primeru skupin in organizacij proizvajalcev v gozdarskem sektorju se podpora izračuna na podlagi povprečne tržne proizvodnje članov skupine ali organizacije proizvajalcev v obdobju zadnjih petih let pred njenim priznanjem, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.
Člen 28
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.
Če države članice določijo letno podaljševanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let, glede na naravo obveznosti ter želenih okoljskih in podnebnih ciljev.
Države članice pri izračunu plačil iz prvega pododstavka odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevno vrsto operacije.
V ustrezno utemeljenih primerih se lahko za operacije v zvezi z ohranjanjem okolja podpora odobri kot pavšalni znesek ali kot enkratno plačilo na enoto za obveznosti v zvezi z odpovedjo komercialni rabi površin, ki se izračuna na podlagi nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka.
Podpore v okviru tega ukrepa ni mogoče odobriti za obveznosti, ki se krijejo v okviru ukrepa ekološkega kmetovanja.
Da se zagotovi da so kmetijsko-okoljske -podnebne obveznosti opredeljene v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 83 v zvezi s:
pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti glede ekstenzifikacije živinoreje,
pogoji, ki se uporabljajo za obveznosti glede reje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, ali ohranjanja rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, in
opredelitvijo upravičenih operacij iz odstavka 9.
Člen 29
Ekološko kmetovanje
Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.
Če države članice določijo letno podaljševanje za izvajanje ekološkega kmetovanja po koncu začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.
Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, kadar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let.
Države članice pri izračunu plačil iz prvega pododstavka odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevne podukrepe.
Člen 30
Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah
Države članice pri izračunu plačil, povezanih s podporo iz prvega pododstavka, odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevne podukrepe.
Podpora kmetom, povezana z okvirno direktivo o vodah, se odobri le v povezavi s posebnimi zahtevami, ki:
so bile uvedene z okvirno direktivo o vodah, so v skladu s programi ukrepov iz načrtov upravljanja povodja za doseganje okoljskih ciljev iz navedene direktive in presegajo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje drugega prava Unije za varstvo voda;
presegajo predpisane zahteve ravnanja, dobro kmetijsko in okoljsko stanje iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezna merila in minimalne dejavnosti, določene v skladu s točkama (c)(ii) in (c)(iii) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
presegajo raven varstva, določeno s pravom Unije v veljavi ob sprejetju okvirne direktive o vodah, kot je določeno v členu 4(9) navedene direktive, ter
uvajajo bistvene spremembe za vrsto rabe zemljišč in/ali bistvene omejitve v načinu kmetovanja, katerih posledica je velik izpad prihodka.
Do plačil so upravičena naslednja območja:
kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;
druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdovi, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem da ta območja v posameznem programu razvoja podeželja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, zajetih v ozemeljskem območju uporabe navedenega programa;
kmetijske površine, vključene v načrte upravljanja povodja v skladu z okvirno direktivo o vodah.
Člen 31
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
Dodatni stroški in izpad dohodka se izračunajo glede na območja brez naravnih ali drugih posebnih omejitev, pri čemer se upoštevajo plačila v skladu s poglavjem 4 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013.
Države članice lahko, kadar je to ustrezno utemeljeno, pri izračunu dodatnih stroškov in izpada dohodka predvidijo razlike v ravni plačila ob upoštevanju:
V primeru pravne osebe ali skupine fizičnih ali pravnih oseb lahko države članice uporabijo postopno zniževanje plačil na ravni članov teh pravnih oseb ali skupin, pod pogojem, da:
je v nacionalni zakonodaji določeno, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s pravicami in obveznostmi posameznih kmetov, ki imajo status nosilca gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status in
so ti posamezni člani prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.
V letih 2021 in 2022 se za programe, podaljšane v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), kadar države članice niso odobrile plačil, ki se postopno znižujejo, za najdaljše obdobje štirih let do leta 2020, zadevne države članice lahko odločijo, da bodo ta plačila nadaljevale do konca leta 2022, vendar skupno ne več kot štiri leta. V tem primeru plačila v letih 2021 in 2022 ne smejo presegati 25 EUR na hektar.
Po končani razmejitvi upravičenci na območjih, ki so še naprej upravičena do plačil, prejmejo celotno plačilo v okviru tega ukrepa.
Člen 32
Določitev območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami
Države članice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4 določijo območja, ki so upravičena do plačil iz člena 31, v okviru naslednjih kategorij:
gorska območja;
območja, ki niso gorska območja in imajo pomembne naravne omejitve, in
druga območja s posebnimi omejitvami.
Gorska območja so upravičena do plačil iz člena 31, če so možnosti rabe zemljišča močno omejene in so proizvodni stroški občutno višji zaradi:
zelo neugodnih podnebnih razmer, ki so posledica nadmorske višine in bistveno skrajšajo rastno sezono;
na nižji nadmorski višini prestrmih pobočij, ki se raztezajo čez večji del zadevnega območja, zaradi česar ni mogoča uporaba mehanizacije ali je potrebna uporaba zelo drage opreme, ali zaradi kombinacije obeh dejavnikov, če sta vsak zase manj oteževalna, v kombinaciji pa povzročata takšne omejitve.
Območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika, in nekatera sosednja območja se štejejo za gorska območja.
Izpolnjevanje navedenih pogojev se zagotavlja na ravni lokalnih upravnih enot (ravni LAU 2) ali na ravni jasno razmejene lokalne enote, ki obsega enotno, jasno določeno sklenjeno geografsko območje z opredeljivo gospodarsko in upravno identiteto.
Pri razmejevanju območij iz tega odstavka države članice na podlagi objektivnih meril izvedejo natančno prilagoditev, da se izključijo območja, na katerih so bile zabeležene pomembne naravne omejitve iz prvega pododstavka, ki pa so bile odpravljene z naložbami ali gospodarsko dejavnostjo, če je dokazana običajna produktivnost zemljišč ali kadar se izguba dohodka ali dodatni stroški iz člena 31(1) izravnajo z načini proizvodnje ali sistemi kmetovanja.
Območja s posebnimi omejitvami vključujejo kmetijska območja, na katerih veljajo podobne naravne proizvodne danosti, pri čemer njihov skupni obseg ne presega 10 % ozemlja zadevne države članice.
Poleg tega so območja lahko upravičena do plačil iz tega odstavka, kadar:
Izpolnjevanje teh pogojev se zagotavlja na ravni LAU 2 ali na ravni prostorsko jasno razmejene lokalne enote, ki obsega enotno, jasno določeno sklenjeno geografsko območje z opredeljivo gospodarsko in upravno identiteto. Države članice pri razmejevanju območij iz tega pododstavka izvedejo natančno prilagoditev, opisano v členu 32(3). Območja, ki se štejejo za upravičena do plačil v skladu s tem pododstavkom, se upoštevajo pri izračunu 10 % omejitve iz drugega pododstavka.
Z odstopanjem se drugi pododstavek ne uporablja za države članice, katerih celotno ozemlje se šteje za območje s posebnimi omejitvami na podlagi uredb (ES) št. 1698/2005 in (ES) št. 1257/1999.
Države članice svojim programom razvoja podeželja dodajo:
obstoječo ali spremenjeno razmejitev na podlagi odstavkov 2 in 4;
novo razmejitev območij iz odstavka 3.
Člen 33
Dobrobit živali
Navedene obveznosti se prevzemajo za obdobja od enega do sedmih let z možnostjo podaljšanja.
Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.
Če države članice določijo letno podaljševanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu z drugim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let, in sicer glede na naravo obveznosti in želenih koristi za dobrobit živali.
Podpora ne presega najvišjega zneska iz Priloge II.
Člen 34
Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov
Za gozdne posesti nad določeno velikostjo, ki jo določijo države članice v svojih programih razvoja podeželja, je pogoj za podporo iz odstavka 1 predložitev ustreznih informacij iz načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega načrta, ki je v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov, kot je bilo opredeljeno na Ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi leta 1993.
Obveznosti se prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice, če je to potrebno in ustrezno utemeljeno, za določene vrste obveznosti v svojih programih razvoja podeželja določijo daljše obdobje.
V ustrezno utemeljenih primerih se lahko za operacije v zvezi z ohranjanjem okolja podpora odobri kot pavšalni znesek ali kot enkratno plačilo na enoto za obveznosti v zvezi z odpovedjo komercialni rabi dreves in gozdov, ki se izračuna na podlagi nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka.
Člen 35
Sodelovanje
Podpora v okviru tega ukrepa se odobri za spodbujanje oblik sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta, zlasti pa:
pristope sodelovanja med različnimi akterji v kmetijskem sektorju, gozdarskem sektorju in v živilski verigi v Uniji ter drugimi akterji, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog politike razvoja podeželja, vključno s skupinami proizvajalcev, zadrugami in medpanožnimi organizacijami;
vzpostavljanje grozdov in mrež;
ustanovitev in delovanje operativnih skupin EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 56.
Sodelovanje iz odstavka 1 se nanaša zlasti na:
pilotne projekte;
razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;
sodelovanje med malimi izvajalci pri organiziranju skupnih delovnih procesov, skupni uporabi objektov in naprav ter virov, pa tudi pri razvoju in/ali trženju turističnih storitev v povezavi s podeželskim turizmom;
horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;
skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;
skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam, vključno z učinkovitim upravljanjem voda, uporabo obnovljivih virov energije in ohranjanjem kmetijske krajine;
horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi pri trajnostnem zagotavljanju biomase za uporabo v postopkih pridelave hrane in proizvodnje energije ter v industrijskih procesih;
izvajanje lokalnih strategij razvoja, ki niso tiste, opredeljene v členu 2(19) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki zadevajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih, ki so opredeljeni v točki (b) člena 32(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013;
pripravo načrtov za upravljanje gozdov ali enakovrednih načrtov;
diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani.
Podpora za operacije iz točk (a) in (b) odstavka 2 se lahko odobri tudi posameznim akterjem, če je ta možnost predvidena v programu razvoja podeželja.
Do podpore v okviru tega ukrepa so upravičeni naslednji stroški, povezani z oblikami sodelovanja iz odstavka 1:
stroški študij o zadevnem območju, študij izvedljivosti ter priprave poslovnega načrta, načrta za upravljanje gozdov oziroma enakovrednega načrta ali lokalne strategije razvoja, razen strategije lokalnega razvoja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1303/2013
stroški animacije zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta ali projekta, ki ga bo izvedla operativna skupina EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti iz člena 56. V primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi organiziranje usposabljanja, mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;
tekoči stroški sodelovanja;
neposredni stroški posebnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, okoljskega načrta, načrta za upravljanje gozdov ali enakovrednega načrta, lokalne strategije razvoja, razen strategije lokalnega razvoja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali neposrednih stroškov drugih ukrepov, usmerjenih v inovacije, vključno s preskušanjem;
stroški promocijskih dejavnosti.
Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska in je vrsta izvedenega projekta takšna, da jo zajema drug ukrep iz te uredbe, se uporablja ustrezni najvišji znesek ali stopnja podpore.
Člen 36
Obvladovanje tveganj
Podpora v okviru tega ukrepa zajema:
finančne prispevke za premije za zavarovanje pridelka, živali in rastlin pred ekonomskimi izgubami kmetov, nastalimi zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče;
finančne prispevke za vzajemne sklade za plačilo finančnih nadomestil kmetom za ekonomske izgube, nastale zaradi slabih vremenskih razmer, izbruha bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče;
instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom v vseh sektorjih zaradi izrednega zmanjšanja dohodka;
sektorski instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom v določenem sektorju zaradi izrednega zmanjšanja dohodka.
▼M7 —————
Člen 37
Zavarovanje kmetijskih rastlin, živali in rastlin
Meritev obsega povzročene škode se lahko prilagodi posebnostim posamezne vrste proizvoda, pri tem pa se uporabijo:
biološki indeksi (količina izgube biomase) ali enakovredni indeksi izgube pridelka, ki se določijo na ravni kmetije ali na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, ali
vremenski indeksi (vključno s količino padavin in temperaturo), ki se določijo na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.
Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je takšen pojav uradno potrjen.
Države članice lahko omejijo znesek premije, ki je upravičen do podpore, z uporabo ustreznih zgornjih mej.
Člen 38
Vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivcev ter okoljske nesreče
Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:
ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo;
vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega;
ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.
Pojave iz točke (b) člena 36(1) mora kot takšne uradno potrditi pristojni organ zadevne države članice.
Finančni prispevki iz točke (b) člena 36(1) se lahko nanašajo le na:
upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, porazdeljene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;
zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega se lahko finančni prispevki nanašajo na obresti za komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za izplačilo finančnega nadomestila kmetom v primeru krize;
dopolnjevanje letnih plačil v sklad;
začetni kapital vzajemnega sklada.
Podpora iz točke (b) člena 36(1) se lahko odobri le za kritje izgube, nastale zaradi slabih vremenskih razmer, izbruhov bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev oziroma okoljske nesreče, zaradi česar je uničenega več kot 30 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letnega pridelka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube posameznega kmeta v danem letu. Države članice lahko odločijo, da zmanjšajo navedeni odstotek 30 %, a ne na manj kot na 20 %.
▼M7 —————
Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni do podpore, z uporabo:
zgornjih mej za posamezni sklad;
ustreznih zgornjih mej na enoto.
Člen 39
Instrument za stabilizacijo dohodka za kmete v vseh sektorjih
Zadevni vzajemni sklad je upravičen do podpore, če:
ga je akreditiral pristojni organ v skladu z nacionalnim pravom;
vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega;
ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.
Finančni prispevki iz točke (c) člena 36(1) se lahko nanašajo le na:
upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, porazdeljene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;
zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega se lahko finančni prispevki nanašajo na obresti za komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za izplačilo finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.
dopolnjevanje letnih plačil v sklad;
začetni kapital vzajemnega sklada.
Člen 39a
Instrument za stabilizacijo dohodka za kmete v določenem sektorju
Člen 39b
Izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela
Člen 40
Financiranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško
Podpora, ki se kmetom odobri za leta 2014, 2015 in 2016, ne preseže razlike med:
ravnjo neposrednih plačil na Hrvaškem za zadevno leto v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1307/2013 in
45 % ustrezne ravni neposrednih plačil, kot se uporabljajo od leta 2022.
Člen 41
Pravila o izvajanju ukrepov
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o izvajanju ukrepov iz tega oddelka glede:
postopkov za izbiro organov ali subjektov, ki nudijo storitve kmetijskega in gozdarskega svetovanja, pomoč pri upravljanju kmetij in nadomeščanje na kmetijah, ter postopnim zniževanjem pomoči v okviru ukrepa storitev svetovanja iz člena 15;
ocene napredka v zvezi s poslovnim načrtom s strani države članice, plačilnimi možnostmi in načini dostopanja do drugih ukrepov za mlade kmete v okviru ukrepa razvoja kmetij in podjetij iz člena 19;
pretvorbe v enote, ki niso navedene v Prilogi II, in količniki za pretvorbo živali v glave velike živine (GVŽ) v okviru ukrepov iz členov 28, 29, 33 in 34;
možnosti uporabe standardnih predpostavk glede dodatnih stroškov in izpada dohodka v okviru ukrepov iz členov od 28 do 31, 33 in 34 ter merili za njegov izračun;
izračuna zneska podpore, če je dejavnost upravičena do podpore v okviru več kot enega ukrepa.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 84.
LEADER
Člen 42
Lokalne akcijske skupine v okviru pristopa LEADER
Člen 43
Začetno orodje LEADER
Podpora za lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER lahko vključuje tudi "začetno orodje LEADER" za lokalne skupnosti, ki pristopa LEADER niso uveljavile v programskem obdobju 2007–2013. "Začetno orodje LEADER" zajema podporo za krepitev zmogljivosti in male pilotne projekte. Podpora v okviru začetnega orodja LEADER ni pogojena s predložitvijo strategije lokalnega razvoja v okviru pristopa LEADER.
Člen 44
Dejavnosti sodelovanja v okviru pristopa LEADER
Podpora iz točke (c) člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se odobri:
projektom sodelovanja znotraj države članice (medregijsko sodelovanje) ali projektom sodelovanja med območji v različnih državah članicah ali z območji v tretjih državah (transnacionalno sodelovanje);
pripravljalni tehnični podpori za projekte medregijskega in transnacionalnega sodelovanja, če lahko lokalne akcijske skupine dokažejo, da načrtujejo izvedbo konkretnega projekta.
Poleg drugih lokalnih akcijskih skupin sta lahko v okviru EKSRP partnerja lokalne akcijske skupine:
skupina lokalnih javno-zasebnih partnerjev na podeželskem območju, ki izvaja lokalno strategijo razvoja v Uniji ali zunaj nje;
skupina lokalnih javno-zasebnih partnerjev na nepodeželskem območju, ki izvaja lokalno strategijo razvoja.
Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovih programov razvoja podeželja objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izborom projektov transnacionalnega sodelovanja in seznam upravičenih stroškov.
Pristojni organ odobri projekte sodelovanja najpozneje štiri mesece po datumu predložitve vloge za projekt.
POGLAVJE II
Skupne določbe za več ukrepov
Člen 45
Naložbe
Izdatki, upravičeni do podpore EKSRP, so omejeni na:
gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin;
nakup ali zakup nove mehanizacije in opreme do tržne vrednosti blaga;
splošne stroške v zvezi z izdatki iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti. Študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);
naslednje naložbe v neopredmetena sredstva: pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
stroške priprave načrtov za upravljanje gozdov in drugih enakovrednih načrtov.
Člen 46
Naložbe v namakanje
Če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro:
se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe za vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba;
je pri naložbi na posameznem kmetijskem gospodarstvu treba zagotoviti zmanjšanje pri skupni porabi vode zadevnega gospodarstva najmanj v višini 50 % potencialnega prihranka vode, ki je mogoč na ravni naložbe. Skupna poraba vode kmetijskega gospodarstva vključuje tudi vodo, ki jo gospodarstvo proda.
Nobeden od pogojev iz odstavka 4 se ne uporablja za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.
Naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena le, če:
količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro, in
je iz okoljske analize razvidno, da naložba ne bo imela nobenega pomembnega negativnega vpliva na okolje; takšno analizo vplivov na okolje bodisi izvede pristojni organ bodisi jo pristojni organ odobri in se lahko nanaša tudi na skupine kmetijskih gospodarstev.
Območja, ki niso namakana, vendar je na njih nedavno deloval namakalni objekt, kar se ugotovi in utemelji v programu, se lahko štejejo za namakalna območja za namen ugotavljanja neto povečanja namakalnega območja.
Z odstopanjem od točke (a) odstavka 5 je lahko naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, vseeno upravičena do podpore EKSRP, če:
se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da omogoča najmanj 5- do 25-% potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter
se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture.
Poleg tega se z odstopanjem pogoj iz točke (a) odstavka 5 ne uporablja za naložbe v vzpostavitev novega namakalnega objekta in pripadajoče opreme, ki bo oskrbovan z vodo iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Člen 47
Pravila za plačila na površino
Število hektarov, za katero velja obveznost na podlagi členov 28, 29 in 34, se lahko od leta do leta spreminja, če:
je ta možnost predvidena v programu razvoja podeželja,
zadevna obveznost ne velja za fiksne parcele in
doseganje cilja obveznosti ni ogroženo.
Člen 48
Revizijska klavzula
Revizijska klavzula je predvidena za operacije, ki se izvajajo na podlagi členov 28, 29, 33 in 34, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih standardov, zahtev ali obveznosti iz navedenih členov, ki jih morajo obveznosti presegati. Ta revizijska klavzula zajema tudi prilagoditve, ki so potrebne za preprečitev dvojnega financiranja praks iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 v primeru spremembe teh praks.
Operacije, ki se izvajajo na podlagi členov 28, 29, 33 in 34 ter se nadaljujejo po preteku tekočega programskega obdobja, vključujejo revizijsko klavzulo, da se omogoči njihova prilagoditev pravnemu okviru naslednjega programskega obdobja.
Če se upravičenec s takšno prilagoditvijo ne strinja, obveznost preneha in država članica ne zahteva povračila za obdobje, v katerem je obveznost veljala.
Člen 49
Izbor operacij
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko organ upravljanja v izjemnih in utemeljenih primerih, v katerih zaradi narave zadevnih operacij ni mogoče oblikovati meril za izbor, določi drugačno metodo izbire, ki se opiše v programu razvoja podeželja, po posvetovanju z odborom za spremljanje.
Člen 50
Opredelitev podeželskega območja
Organ upravljanja za namene te uredbe opredeli pojem "podeželsko območje" na ravni programa. Države članice lahko takšno opredelitev uvedejo za ukrep ali vrsto operacije, če je to ustrezno utemeljeno.
POGLAVJE III
Tehnična pomoč in mrežno povezovanje
Člen 51
Financiranje tehnične pomoči
EKSRP lahko financira dejavnosti za pripravo izvajanja SKP v naslednjem programskem obdobju.
EKSRP lahko financira tudi ukrepe iz člena 41(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) v zvezi z označbami in simboli sheme kakovosti Unije.
Navedeni ukrepi se izvajajo v skladu s členom 58 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) ter katerimi koli drugimi določbami navedene uredbe in njenimi izvedbenimi določbami, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.
Stroški v zvezi s certifikacijskim organom iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013 niso upravičeni na podlagi tega odstavka.
Znotraj te 4 % omejitve se rezervira znesek za vzpostavitev in delovanje nacionalne mreže za podeželje iz člena 54.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, za katere je skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, kot je določen v Prilogi I k tej uredbi, nižji od 1 800 milijonov EUR, po podaljšanju svojih programov v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2020/2220, odločijo, da se 5 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 59 Uredbe (EU) št. 1303/2013.
Člen 52
Evropska mreža za razvoj podeželja
Cilji mrežnega povezovanja prek Evropske mreže za razvoj podeželja so:
večja vključenost vseh zainteresiranih strani, zlasti tistih v kmetijstvu in gozdarstvu ter na drugih področjih razvoja podeželja, v izvajanje razvoja podeželja;
izboljšanje kakovosti programov razvoja podeželja;
vključenost pri obveščanju širše javnosti o prednostih politike razvoja podeželja;
podpora vrednotenju programov razvoja podeželja.
Naloge mreže so:
zbiranje, analiza in širjenje informacij o ukrepih na področju razvoja podeželja;
zagotavljanje podpore glede postopkov vrednotenja ter zbiranja podatkov in ravnanja z njimi;
zbiranje, usklajevanje in širjenje dobrih praks na področju razvoja podeželja na ravni Unije, tudi glede metodologij in orodij vrednotenja;
vzpostavitev in vodenje tematskih skupin in/ali delavnic z namenom pospeševanja izmenjave strokovnega znanja in izkušenj ter podpore izvajanju, spremljanju in nadaljnjemu razvoju politike razvoja podeželja;
zagotavljanje informacij o dosežkih na podeželskih območjih Unije in v tretjih državah;
organiziranje srečanj in seminarjev na ravni Unije za tiste, ki so dejavno vključeni v razvoj podeželja;
podpiranje nacionalnih mrež in pobud za transnacionalno sodelovanje ter izmenjave, ki zadevajo ukrepe in izkušnje na področju razvoja podeželja z mrežami v tretjih državah;
posebej za lokalne akcijske skupine:
ustvarjanje sinergij z dejavnostmi, ki jih zadevne mreže izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni ali na obeh ravneh v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo izkušenj, ter
sodelovanje z organi za mrežno povezovanje in tehnično podporo za lokalni razvoj, ki jih vzpostavijo ESRR, ESS in ESPR, glede svojih dejavnosti lokalnega razvoja in transnacionalnega sodelovanja.
Člen 53
Mreža Evropskega partnerstva za inovacije
Namen mreže EIP je:
pospeševanje izmenjave strokovnega znanja in izkušenj ter dobrih praks;
vzpostavitev dialoga med kmeti in raziskovalno skupnostjo ter spodbujanje vključevanja vseh zainteresiranih strani v proces izmenjave znanja.
Naloge mreže EIP so:
zagotovitev službe za pomoč in zagotavljanje informacij o EIP ključnim akterjem;
spodbujanje vzpostavitve operativnih skupin in zagotavljanje informacij o priložnostih, ki jih omogočajo politike Unije;
pomoč pri vzpostavljanju pobud za ustanovitev grozdov in pilotnih ali demonstracijskih projektov, ki so med drugim lahko povezani z naslednjimi vprašanji:
povečano kmetijsko produktivnost, ekonomsko uspešnost, trajnost, obseg proizvodnje in učinkovitost rabe virov;
inovacije v podporo gospodarstvu, ki temelji na rabi biomase;
biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve, funkcionalnost tal in trajnostno upravljanje voda;
inovativne proizvode in storitve za integrirano dobavno verigo;
odpiranje možnosti za nove proizvode in novih tržnih priložnosti za primarne proizvajalce;
kakovost in varnost hrane ter zdravo prehrano;
zmanjšanje izgub po spravilu in živilskih odpadkov;
zbiranje in širjenje informacij na področju EIP, vključno z izsledki raziskav in novih tehnologij na področju inovacij in izmenjave znanja, ter izmenjave na področju inovacij s tretjimi državami.
Člen 54
Nacionalna mreža za podeželje
Države članice z regionalnimi programi lahko v odobritev predložijo poseben program za ustanovitev in delovanje svoje nacionalne mreže za podeželje.
Cilji mrežnega povezovanja v okviru nacionalne mreže za podeželje so:
večja vključenost zainteresiranih strani v izvajanje razvoja podeželja;
kakovostnejše izvajanje programov razvoja podeželja;
obveščanje širše javnosti in potencialnih upravičencev o politiki razvoja podeželja in možnostih financiranja;
spodbujanje inovacij v kmetijstvu, proizvodnji hrane, gozdarstvu in na podeželskih območjih.
Podpora EKSRP v skladu s členom 51(2) se uporablja za:
strukture, potrebne za delovanje mreže;
pripravo in izvajanje akcijskega načrta, ki vključuje vsaj:
dejavnosti za zbiranje primerov projektov, ki zajemajo vse prednostne naloge programov razvoja podeželja;
dejavnosti za lažjo tematsko in analitsko izmenjavo med zainteresiranimi stranmi na področju razvoja podeželja ter lažjo izmenjavo in širjenje izsledkov;
dejavnosti za zagotavljanje usposabljanja in mrežnega povezovanja za lokalne akcijske skupine ter zlasti tehnične pomoči za medregijsko in transnacionalno sodelovanje, spodbujanje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami in iskanje partnerjev za ukrep iz člena 53;
dejavnosti za zagotavljanje mrežnega povezovanja za svetovalce in storitve podpore za inovacije;
dejavnosti za izmenjavo in širjenje izsledkov spremljanja in vrednotenja;
komunikacijski načrt, vključno z informiranjem in obveščanjem javnosti v zvezi s programom razvoja podeželja, v soglasju z organi upravljanja ter informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki so namenjene širši javnosti;
dejavnosti za sodelovanje v Evropski mreži za razvoj podeželja in prispevanja k njej.
NASLOV IV
EIP NA PODROČJU KMETIJSKE PRODUKTIVNOSTI IN TRAJNOSTI
Člen 55
Cilji
EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti:
spodbuja z viri gospodaren, ekonomsko upravičen, produktiven, konkurenčen ter podnebju prijazen kmetijski in gozdarski sektor z nizkimi emisijami, ki je odporen na podnebne spremembe in se razvija v smeri kmetijsko - ekoloških proizvodnih sistemov, pri čemer upošteva osnovne naravne vire, od katerih sta kmetijstvo in gozdarstvo odvisna;
pomaga zagotavljati stalno in trajnostno oskrbo s hrano, krmo in biomateriali, kar vključuje obstoječe in nove vrste;
izboljšuje procese za ohranjanje okolja ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;
vzpostavlja povezave med najnovejšimi spoznanji iz raziskav in najsodobnejšo tehnologijo ter kmeti, upravljavci gozdov, podeželskimi skupnostmi, podjetji, nevladnimi organizacijami in službami za svetovanje.
EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti si prizadeva izpolniti svoje cilje:
z ustvarjanjem dodane vrednosti z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijske prakse ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov;
s spodbujanjem hitrejšega in širšega prenosa inovativnih rešitev v prakso ter
z obveščanjem znanstvenikov o potrebah po raziskavah kmetijske prakse.
Člen 56
Operativne skupine
Člen 57
Naloge operativnih skupin
Operativne skupine EIP pripravijo načrt, ki vsebuje:
opis inovativnega projekta, ki se bo razvil, preskusil, prilagodil ali izvedel;
opis pričakovanih rezultatov in prispevka k cilju EIP o večji produktivnosti in trajnostnem upravljanju virov.
Operativne skupine pri izvajanju svojih inovativnih projektov:
odločajo o pripravi in izvedbi inovativnih dejavnosti ter
izvajajo inovativne dejavnosti z ukrepi, ki se financirajo v okviru programov razvoja podeželja.
NASLOV V
FINANČNE DOLOČBE
Člen 58
Sredstva in njihovo razdeljevanje
Brez poseganja v odstavke 5, 6 in 7 je skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2022 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 največ 26 896 831 880 EUR v tekočih cenah.
Člen 58a
Sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije
Ta znesek v višini 8 070 486 840 EUR v tekočih cenah je zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ).
Da se na voljo kot dodatna sredstva za proračunsko obveznost v okviru EKSRP za leti 2021 in 2022, poleg skupnih sredstev iz člena 58 te uredbe, kot sledi:
Za namene te uredbe ter uredb (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 se ta dodatna sredstva štejejo kot zneski za financiranje ukrepov v okviru EKSRP. Štejejo se kot del skupnega zneska podpore Unije za razvoj podeželja iz člena 58(1) te uredbe, kateremu se dodajo, kadar se sklicuje na skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja. Člen 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se ne uporablja za dodatna sredstva iz tega odstavka in odstavka 2 tega člena.
Poleg tega se v vsakem programu razvoja podeželja rezervira najmanj 37 % dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena za ukrepe iz člena 33 ter člena 59(5) in (6), zlasti za:
ekološko kmetovanje;
blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, skupaj z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva;
ohranjanje tal, tudi povečanje rodovitnosti tal s sekvestracijo ogljika;
izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo;
ustvarjanje, ohranjanje in obnovo habitatov, ki ugodno vplivajo na biotsko raznovrstnost;
zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov in antimikrobikov;
dobrobit živali;
dejavnosti sodelovanja v okviru pristopa LEADER.
Najmanj 55 % dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena se v vsakem programu razvoja podeželja rezervira za ukrepe iz členov 17, 19, 20 in 35, če predvidena uporaba teh ukrepov v programih razvoja podeželja spodbuja gospodarski in socialni razvoj na podeželskih območjih ter prispeva k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu gospodarskemu okrevanju, tudi v skladu s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji na podlagi te uredbe, zlasti za:
kratke dobavne verige in lokalne trge;
učinkovito uporabo virov, tudi precizno in pametno kmetovanje, inovacije, digitalizacijo in modernizacijo pridelovalnih strojev in opreme;
varnostne razmere pri delu;
energijo iz obnovljivih virov, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo;
dostop do visokokakovostnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih.
Države članice se lahko pri dodeljevanju dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena odločijo za odstopanje od odstotnega praga iz prvega pododstavka tega odstavka, in sicer v obsegu, ki je potreben za skladnost z načelom o nedopustnosti nazadovanja iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2020/2220. Kljub temu se lahko države članice namesto tega odločijo za odstopanje od tega načela o nedopustnosti nazadovanja, in sicer v obsegu, ki je potreben za uskladitev z odstotnim pragom iz prvega pododstavka tega odstavka.
Člen 59
Prispevki iz Sklada
V programih razvoja podeželja se določi enotna stopnja prispevka EKSRP, ki velja za vse ukrepe. Po potrebi se določi ločena stopnja prispevka EKSRP za manj razvite regije, najbolj oddaljene regije, manjše Egejske otoke v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013 in regije v prehodu. Najvišja stopnja prispevka EKSRP je:
85 % upravičenih javnih izdatkov v manj razvitih regijah, v najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;
75 % upravičenih javnih izdatkov za vse regije, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP v EU-27;
63 % upravičenih javnih izdatkov za regije v prehodu, razen tistih iz točke (b) tega odstavka;
53 % upravičenih javnih izdatkov v drugih regijah.
Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 %.
Z odstopanjem od odstavka 3 je najvišja stopnja prispevka EKSRP:
80 % za ukrepe iz členov 14, 27 in 35, lokalni razvoj LEADER iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in operacije iz točke (a)(i) člena 19(1). Za programe manj razvitih regij, najbolj oddaljenih regij, manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013 in regij v prehodu iz točk (ab) in (ac) odstavka 3 se lahko navedena stopnja poveča na največ 90 %;
75 % za operacije, ki prispevajo k doseganju okoljskih ciljev ter cilju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na podlagi člena 17, točk (a) in (b) člena 21(1), členov 28, 29, 30, 31 ter 34;
100 % za finančne instrumente na ravni Unije iz točke (a) člena 38(1) Uredbe(EU) št. 1303/2013;
stopnja prispevka, ki se uporablja za zadevni ukrep, povečana za dodatnih 10 odstotnih točk za prispevke k finančnim instrumentom iz točke (b) člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013;
100 % za operacije, ki so financirane iz sredstev, prenesenih v EKSRP ob uporabi člena 136a(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 7(2) ter člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
100 % za operacije, ki so financirane iz dodatnih sredstev iz člena 58a(1). Države članice lahko določijo enotno, posebno stopnjo prispevka EKSRP, ki se uporablja za vse te operacije;
100 % za znesek 100 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Irski, za znesek 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Portugalski, in za znesek 7 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Cipru;
za države članice, ki 1. januarja 2014 ali pozneje prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU, se lahko stopnja prispevka EKSPR, ki izhaja iz uporabe člena 24(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 poviša za največ dodatnih 10 odstotnih točk, do največ 95 %, za izdatke, ki jih morajo te države članice plačati v prvih dveh letih izvajanja programa razvoja podeželja. Vendar se stopnja prispevka EKSPR, ki bi se uporabljala brez tega odstopanja, upošteva za skupne javne izdatke v programskem obdobju;
stopnja prispevka iz člena 39a(13) Uredbe (EU) št. 1303/2013 za finančni instrument iz točke (c) člena 38(1) navedene uredbe.
Kadar države članice uporabijo možnost iz šestega oziroma sedmega pododstavka člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se odstotki iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo za skupni prispevek EKSRP k programu razvoja podeželja brez dodatne podpore, dane na voljo v skladu s šestim oziroma sedmim pododstavkom člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.
Prvi pododstavek se ne uporablja za najbolj oddaljene regije in čezmorska ozemlja držav članic.
Člen 60
Upravičenost izdatkov
Razen splošnih stroškov, opredeljenih v točki (c) člena 45(2), se v zvezi z naložbenimi operacijami v okviru ukrepov s področja uporabe člena 42 PDEU za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge pristojnemu organu. Vendar lahko države članice v svojem programu določijo, da so upravičeni tudi izdatki, ki se nanašajo na nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali pa znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji in ki jih je upravičenec imel, potem ko se je zgodil dogodek.
Države članice lahko v svojih programih določijo, da so upravičeni le izdatki, ki so nastali po tem, ko je vlogo za podporo odobril pristojni organ.
Člen 61
Upravičeni izdatki
Če se tekoči stroški krijejo s podporo v skladu s to uredbo, so upravičene naslednje vrste stroškov:
operativni stroški;
stroški za zaposlene;
stroški usposabljanja;
stroški v zvezi z odnosi z javnostmi;
finančni stroški;
stroški mrežnega povezovanja.
Člen 62
Preverljivost in možnost kontrole ukrepov
Člen 63
Predplačila
Instrument, ki ga javni organ da kot jamstvo, se šteje za enakovrednega garanciji iz prvega pododstavka, če se organ zaveže izplačati znesek, krit z navedenim jamstvom, kolikor ni ugotovljena upravičenost do predplačila.
NASLOV VI
UPRAVLJANJE, KONTROLA IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI
Člen 64
Odgovornosti Komisije
Za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja v skladu s členom 317 PDEU Komisija v okviru deljenega upravljanja izvaja ukrepe in kontrole iz Uredbe (EU) št. 1306/2013
Člen 65
Odgovornosti držav članic
Države članice za vsak program razvoja podeželja imenujejo naslednje organe:
organ upravljanja, ki je lahko javni ali zasebni organ, ki deluje na nacionalni ali regionalni ravni, ali pa država članica sama, kadar izvaja to nalogo, je pristojen za upravljanje zadevnega programa;
akreditirano plačilno agencijo v smislu člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013
certifikacijski organ v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Člen 66
Organ upravljanja
Organ upravljanja je odgovoren za uspešno, učinkovito in pravilno upravljanje in izvajanje programa ter zlasti za:
zagotovitev ustreznega in varnega elektronskega sistema za beleženje, vzdrževanje, vodenje in sporočanje statističnih podatkov v zvezi s programom in njegovim izvajanjem, potrebnih za spremljanje in vrednotenje, in zlasti podatkov, ki so potrebni za spremljanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev in prednostnih nalog;
▼M7 —————
zagotovitev, da upravičenci in drugi organi, ki sodelujejo pri izvajanju operacij:
prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali pa ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo;
poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja učinkov in rezultatov;
zagotovitev, da je predhodno vrednotenje iz člena 55 Uredbe (EU) št. 1303/2013 v skladu s sistemom vrednotenja in spremljanja, ter sprejetje tega vrednotenja in njegovo predložitev Komisiji;
zagotovitev, da je načrt vrednotenja iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013 pripravljen, da je naknadno vrednotenje programa iz člena 57 Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvedeno v rokih, določenih v navedeni uredbi, zagotovitev, da so takšna vrednotenja v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja, ter njihovo predložitev odboru za spremljanje in Komisiji;
zagotovitev informacij in dokumentov, potrebnih za spremljanje izvajanja programa glede na njegove posebne cilje in prednostne naloge, odboru za spremljanje;
pripravo letnega poročila o izvajanju, vključno z združenimi preglednicami za spremljanje, in njegovo predložitev Komisiji, potem ko ga odobri odbor za spremljanje;
zagotovitev, da plačilna agencija pred odobritvijo izplačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri operacijah, izbranih za financiranje;
zagotovitev obveščanja javnosti o programu, tudi prek nacionalne mreže za podeželje, in sicer z obveščanjem morebitnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih nudi program, in pravilih glede dostopa do sredstev programa ter z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije, širše javnosti pa o vlogi Unije v programu.
Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so opredeljene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.
Organ upravljanja zagotovi, da se operacije in učinki takšnega tematskega podprograma za namene sistema spremljanja in vrednotenja iz člena 67 opredelijo ločeno.
NASLOV VII
SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 67
Sistem spremljanja in vrednotenja
V skladu s tem naslovom se v sodelovanju med Komisijo in državami članicami pripravi skupni sistem spremljanja in vrednotenja, ki ga Komisija sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 84.
Člen 68
Namen
Namen sistema spremljanja in vrednotenja je:
prikazati napredek in dosežke politike razvoja podeželja ter ocena vpliva, uspešnosti, učinkovitosti in pomembnosti posredovanj v okviru politike razvoja podeželja;
prispevati k bolj ciljno usmerjeni podpori za razvoj podeželja;
podpreti skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj, ki je povezan s spremljanjem in vrednotenjem.
Člen 69
Skupni kazalniki
Člen 70
Elektronski informacijski sistem
Ključne informacije o izvajanju programa, o vsaki operaciji, izbrani za financiranje, in o zaključenih operacijah, ki so potrebne za spremljanje in vrednotenje, vključno s ključnimi informacijami o vsakem upravičencu in projektu, se beležijo in vodijo elektronsko.
Člen 71
Zagotavljanje informacij
Upravičenci do podpore v okviru ukrepov razvoja podeželja in lokalne akcijske skupine se zavežejo, da bodo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, pooblaščenim za opravljanje nalog v njihovem imenu, zagotovili vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti kar zadeva izpolnjevanje opredeljenih ciljev in prednostnih nalog.
POGLAVJE II
Spremljanje
Člen 72
Postopki spremljanja
Člen 73
Odbor za spremljanje
Države članice z regionalnimi programi lahko ustanovijo nacionalni odbor za spremljanje, ki usklajuje izvajanje teh programov glede na nacionalni okvir in črpanje finančnih sredstev.
Člen 74
Odgovornosti odbora za spremljanje
Odbor za spremljanje se prepriča o učinkovitosti programa razvoja podeželja in uspešnosti njegovega izvajanja. V ta namen odbor za spremljanje poleg nalog iz člena 49 Uredbe (EU) št. 1303/2013
pred objavo zadevnega razpisa za zbiranje predlogov in po tem, ko se z njim opravi posvetovanje, izda mnenje v zvezi z merili za izbor financiranih operacij, pri čemer se ta merila pregledajo glede na potrebe programiranja;
preuči dejavnosti in rezultate v zvezi z napredkom pri izvajanju načrta vrednotenja programa;
preuči zlasti ukrepe iz programa v zvezi z izpolnjevanjem predhodnih pogojenosti, ki spadajo v pristojnost organa upravljanja, ter je obveščen o ukrepih v zvezi z izpolnjevanjem drugih predhodnih pogojenosti;
sodeluje v nacionalni mreži za podeželje z namenom izmenjave informacij o izvajanju programa; in
obravnava in odobrava letna poročila o izvajanju, preden se pošljejo Komisiji.
Člen 75
Letno poročilo o izvajanju
POGLAVJE III
Vrednotenje
Člen 76
Splošne določbe
Člen 77
Predhodno vrednotenje
Države članice zagotovijo, da so izvajalci predhodnega vrednotenja že v zgodnji fazi vključeni v proces priprave programa razvoja podeželja, kar vključuje pripravo analize iz točke (b) člena 8(1), zasnovo intervencijske logike in opredelitev ciljev programa.
Člen 78
Naknadno vrednotenje
Države članice leta 2026 pripravijo poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se Komisiji predloži do 31. decembra 2026.
Člen 79
Povzetki vrednotenj
Povzetki poročil o predhodnem in naknadnem vrednotenju na ravni Unije se pripravijo v pristojnosti Komisije.
Povzetki poročil o vrednotenju se dokončajo najpozneje do 31. decembra v letu po predložitvi zadevnih vrednotenj.
NASLOV VIII
DOLOČBE O KONKURENCI
Člen 80
Pravila za podjetja
Kadar je podpora v skladu s to uredbo odobrena za oblike sodelovanja med podjetji, se lahko odobri le za takšne oblike sodelovanja, ki so skladne s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov od 206 do 210 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
Člen 81
Državna pomoč
Člen 82
Dodatno nacionalno financiranje
Plačila, ki jih izvedejo države članice v zvezi z operacijami s področja uporabe člena 42 PDEU in so namenjena dodatnemu financiranju za razvoj podeželja, za katerega se odobri podpora Unije kadar koli med programskim obdobjem, države članice vključijo v program razvoja podeželja, kot je določeno v točki (j) člena 8(1), in kadar izpolnjujejo merila iz te uredbe, jih odobri Komisija.
NASLOV IX
POOBLASTILA KOMISIJE, SKUPNE DOLOČBE TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Pooblastila Komisije
Člen 83
Izvajanje pooblastila
Člen 84
Postopek v odboru
POGLAVJE II
Skupne določbe
Člen 85
Izmenjava informacij in dokumentov
Člen 86
Obdelava in varstvo osebnih podatkov
Člen 87
Splošne določbe SKP
Za ukrepe iz te uredbe se uporabljajo Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe.
POGLAVJE III
Prehodne in končne določbe
Člen 88
Uredba (ES) št. 1698/2005
Uredba (ES) št. 1698/2005 se razveljavi.
Uredba (ES) št. 1698/2005 se še naprej uporablja za operacije, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih Komisija na podlagi navedene uredbe odobri pred 1. januarjem 2014.
Člen 89
Prehodne določbe
Za lažji prehod s sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1698/2005, na sistem, vzpostavljen s to uredbo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 83 v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko podpora, ki jo Komisija odobri v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, vključi v podporo iz te uredbe, tudi za tehnično pomoč in naknadna vrednotenja. V navedenih delegiranih aktih se lahko določijo tudi pogoji za prehod iz podpore za razvoj podeželja za Hrvaško v okviru Uredbe (ES) št. 1085/2006 na podporo, dodeljeno v okviru te uredbe.
Člen 90
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
PRVI DEL: RAZDELITEV PODPORE UNIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA (2014–2020)
(tekoče cene v EUR) |
||||||||
|
2014 |
2015 |
2016 |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
SKUPAJ 2014–2020 |
Belgija |
40 855 562 |
97 243 257 |
109 821 794 |
97 175 076 |
97 066 202 |
102 912 713 |
102 723 155 |
647 797 759 |
Bolgarija |
0 |
502 807 341 |
505 020 057 |
340 409 994 |
339 966 052 |
339 523 306 |
338 990 216 |
2 366 716 966 |
Češka |
0 |
470 143 771 |
503 130 504 |
344 509 078 |
343 033 490 |
323 242 050 |
321 615 103 |
2 305 673 996 |
Danska |
90 287 658 |
90 168 920 |
136 397 742 |
144 868 072 |
153 125 142 |
152 367 537 |
151 588 619 |
918 803 690 |
Nemčija |
664 601 903 |
1 498 240 410 |
1 685 574 112 |
1 404 073 302 |
1 400 926 899 |
1 397 914 658 |
1 394 588 766 |
9 445 920 050 |
Estonija |
103 626 144 |
103 651 030 |
111 192 345 |
122 865 093 |
125 552 583 |
127 277 180 |
129 177 183 |
823 341 558 |
Irska |
0 |
469 633 941 |
469 724 442 |
313 007 411 |
312 891 690 |
312 764 355 |
312 570 314 |
2 190 592 153 |
Grčija |
0 |
907 059 608 |
1 007 736 821 |
703 471 245 |
701 719 722 |
700 043 071 |
698 261 326 |
4 718 291 793 |
Španija |
0 |
1 780 169 908 |
1 780 403 445 |
1 185 553 005 |
1 184 419 678 |
1 183 448 718 |
1 183 394 067 |
8 297 388 821 |
Francija |
4 353 019 |
2 336 138 618 |
2 363 567 980 |
1 665 777 592 |
1 668 304 328 |
1 984 761 729 |
1 987 739 983 |
12 010 643 249 |
Hrvaška |
0 |
448 426 250 |
448 426 250 |
282 342 500 |
282 342 500 |
282 342 500 |
282 342 500 |
2 026 222 500 |
Italija |
0 |
2 223 480 180 |
2 231 599 688 |
1 493 380 162 |
1 495 583 530 |
1 498 573 799 |
1 501 763 408 |
10 444 380 767 |
Ciper |
0 |
28 341 472 |
28 345 126 |
18 894 801 |
18 892 389 |
18 889 108 |
18 881 481 |
132 244 377 |
Latvija |
138 327 376 |
150 968 424 |
153 066 059 |
155 139 289 |
157 236 528 |
159 374 589 |
161 491 517 |
1 075 603 782 |
Litva |
230 392 975 |
230 412 316 |
230 431 887 |
230 451 686 |
230 472 391 |
247 213 599 |
264 151 386 |
1 663 526 240 |
Luksemburg |
0 |
21 385 468 |
21 432 133 |
14 366 484 |
14 415 051 |
14 464 074 |
14 511 390 |
100 574 600 |
Madžarska |
0 |
742 851 235 |
737 099 981 |
488 620 684 |
488 027 342 |
487 402 356 |
486 662 895 |
3 430 664 493 |
Malta |
0 |
20 905 107 |
20 878 690 |
13 914 927 |
13 893 023 |
13 876 504 |
13 858 647 |
97 326 898 |
Nizozemska |
87 118 078 |
87 003 509 |
118 496 585 |
118 357 256 |
118 225 747 |
148 107 797 |
147 976 388 |
825 285 360 |
Avstrija |
557 806 503 |
559 329 914 |
560 883 465 |
562 467 745 |
564 084 777 |
565 713 368 |
567 266 225 |
3 937 551 997 |
Poljska |
1 569 517 638 |
1 175 590 560 |
1 193 429 059 |
1 192 025 238 |
1 190 589 130 |
1 189 103 987 |
1 187 301 202 |
8 697 556 814 |
Portugalska |
577 031 070 |
577 895 019 |
578 913 888 |
579 806 001 |
580 721 241 |
581 637 133 |
582 456 022 |
4 058 460 374 |
Romunija |
0 |
1 723 260 662 |
1 751 613 412 |
1 186 544 149 |
1 184 725 381 |
1 141 925 604 |
1 139 927 194 |
8 127 996 402 |
Slovenija |
118 678 072 |
119 006 876 |
119 342 187 |
119 684 133 |
120 033 142 |
120 384 760 |
120 720 633 |
837 849 803 |
Slovaška |
271 154 575 |
213 101 979 |
215 603 053 |
215 356 644 |
215 106 447 |
214 844 203 |
214 524 943 |
1 559 691 844 |
Finska |
335 440 884 |
336 933 734 |
338 456 263 |
340 009 057 |
341 593 485 |
343 198 337 |
344 776 578 |
2 380 408 338 |
Švedska |
0 |
386 944 025 |
378 153 207 |
249 386 135 |
249 552 108 |
249 710 989 |
249 818 786 |
1 763 565 250 |
Združeno kraljestvo |
475 531 544 |
848 443 195 |
850 859 320 |
754 569 938 |
754 399 511 |
755 442 113 |
756 171 870 |
5 195 417 491 |
EU-28 skupaj |
5 264 723 001 |
18 149 536 729 |
18 649 599 495 |
14 337 026 697 |
14 346 899 509 |
14 656 460 137 |
14 675 251 797 |
100 079 497 365 |
|
||||||||
Tehnična pomoč |
34 130 699 |
34 131 977 |
34 133 279 |
34 134 608 |
34 135 964 |
34 137 346 |
34 138 756 |
238 942 629 |
Skupaj |
5 298 853 700 |
18 183 668 706 |
18 683 732 774 |
14 371 161 305 |
14 381 035 473 |
14 690 597 483 |
14 709 390 553 |
100 318 439 994 |
DRUGI DEL: RAZDELITEV PODPORE UNIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA (2021 IN 2022)
(tekoče cene v EUR)
|
2021 |
►M14 2022 ◄ |
Belgija |
101 120 350 |
►M14 82 800 894 ◄ |
Bolgarija |
276 362 304 |
►M14 284 028 644 ◄ |
Češka |
317 532 230 |
►M14 267 027 708 ◄ |
Danska |
155 064 249 |
►M14 136 972 060 ◄ |
Nemčija |
1 635 145 136 |
►M14 1 387 301 738 ◄ |
Estonija |
107 500 074 |
►M14 88 031 648 ◄ |
Irska |
380 591 206 |
►M14 311 641 628 ◄ |
Grčija |
776 736 956 |
►M14 651 537 600 ◄ |
Španija |
1 320 014 366 |
►M14 1 081 564 825 ◄ |
Francija |
2 342 357 917 |
►M14 2 008 001 070 ◄ |
Hrvaška |
320 884 794 |
►M14 276 679 401 ◄ |
Italija |
1 654 587 531 |
►M14 1 355 921 375 ◄ |
Ciper |
29 029 670 |
►M14 23 770 514 ◄ |
Latvija |
143 740 636 |
►M14 142 745 173 ◄ |
Litva |
238 747 895 |
►M14 195 495 162 ◄ |
Luksemburg |
13 190 338 |
►M14 11 626 644 ◄ |
Madžarska |
476 870 229 |
►M14 384 539 149 ◄ |
Malta |
23 852 009 |
►M14 19 334 497 ◄ |
Nizozemska |
161 088 781 |
►M14 129 378 369 ◄ |
Avstrija |
635 078 708 |
►M14 520 024 752 ◄ |
Poljska |
1 297 822 020 |
►M14 1 004 725 539 ◄ |
Portugalska |
575 185 863 |
►M14 455 640 620 ◄ |
Romunija |
1 181 006 852 |
►M14 967 049 892 ◄ |
Slovenija |
134 545 025 |
►M14 110 170 192 ◄ |
Slovaška |
318 199 138 |
►M14 234 975 909 ◄ |
Finska |
432 995 097 |
►M14 354 551 956 ◄ |
Švedska |
258 770 726 |
►M14 211 889 741 ◄ |
EU skupaj |
15 308 020 100 |
►M14 12 697 426 700 ◄ |
Tehnična pomoč |
36 969 860 |
►M14 30 272 220 ◄ |
Skupaj |
15 344 989 960 |
►M14 12 727 698 920 ◄ |
PRILOGA Ia
RAZDELITEV DODATNIH SREDSTEV PO DRŽAVI ČLANICI IZ ČLENA 58A
(tekoče cene v EUR)
|
2021 |
2022 |
Belgija |
14 246 948 |
33 907 737 |
Bolgarija |
59 744 633 |
142 192 228 |
Češka |
54 879 960 |
130 614 305 |
Danska |
16 078 147 |
38 265 991 |
Nemčija |
209 940 765 |
499 659 020 |
Estonija |
18 636 494 |
44 354 855 |
Irska |
56 130 739 |
133 591 159 |
Grčija |
108 072 886 |
257 213 470 |
Španija |
212 332 550 |
505 351 469 |
Francija |
256 456 603 |
610 366 714 |
Hrvaška |
59 666 188 |
142 005 526 |
Italija |
269 404 179 |
641 181 947 |
Ciper |
3 390 542 |
8 069 491 |
Latvija |
24 878 226 |
59 210 178 |
Litva |
41 393 810 |
98 517 267 |
Luksemburg |
2 606 635 |
6 203 790 |
Madžarska |
88 267 157 |
210 075 834 |
Malta |
2 588 898 |
6 161 577 |
Nizozemska |
15 513 719 |
36 922 650 |
Avstrija |
101 896 221 |
242 513 006 |
Poljska |
279 494 858 |
665 197 761 |
Portugalska |
104 599 747 |
248 947 399 |
Romunija |
204 761 482 |
487 332 328 |
Slovenija |
21 684 662 |
51 609 495 |
Slovaška |
48 286 370 |
114 921 561 |
Finska |
61 931 116 |
147 396 056 |
Švedska |
44 865 170 |
106 779 104 |
EU-27 skupaj |
2 381 748 705 |
5 668 561 918 |
Tehnična pomoč (0,25 %) |
5 969 295 |
14 206 922 |
Skupaj |
2 387 718 000 |
5 682 768 840 |
PRILOGA II
ZNESKI IN STOPNJE PODPORE
Člen |
Predmet |
Najvišji znesek v EUR ali stopnja |
|
15(8) |
Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah |
1 500 |
na nasvet |
200 000 |
na tri leta za usposabljanje svetovalcev |
||
16(2) |
Dejavnosti informiranja in promocije |
70 % |
upravičenih stroškov ukrepa |
16(4) |
Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila |
3 000 |
na kmetijsko gospodarstvo na leto |
17(3) |
Naložbe v osnovna sredstva |
|
Kmetijski sektor |
50 % |
zneska upravičenih naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP v EU-27. |
||
75 % |
zneska upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah |
||
75 % |
zneska upravičenih naložb na Hrvaškem za izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS (1) v obdobju največ štirih let od dneva pristopa v skladu s členoma 3(2) in 5(1) navedene direktive |
||
75 % |
zneska upravičene naložbe na manjših Egejskih otokih |
||
40 % |
►M12
zneska upravičenih naložb v drugih regijah Pod pogojem, da najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %, se lahko navedene stopnje povečajo za dodatnih največ 35 odstotnih točk v primeru operacij, ki so financirane iz sredstev iz člena 58a(1) in ki prispevajo k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva, če taka podpora ne presega 75 %, in za dodatnih 20 odstotnih točk za: — mlade kmete, kot so opredeljeni v tej uredbi ali ki so kmetijsko gospodarstvo ustanovili v petih letih pred vlogo za podporo, — kolektivne naložbe in integrirane projekte, vključno s tistimi, povezanimi z združevanjem organizacij proizvajalcev, — območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz člena 32, — operacije, ki se podpirajo v okviru EIP, — naložbe v zvezi z operacijami iz členov 28 in 29 |
||
|
predelavo in trženje proizvodov, naštetih v Prilogi I k PDEU |
||
50 % |
zneska upravičenih naložb v manj razvitih regijah in vseh regijah, katerih BDP na prebivalca za obdobje 2007–2013 je bil nižji od 75 % povprečja EU-25 za referenčno obdobje, toda katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečnega BDP v EU-27 |
||
75 % |
zneska upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah |
||
75 % |
zneska upravičenih naložb na manjših Egejskih otokih |
||
40 % |
►M12
|
||
17(4) |
Naložbe v osnovna sredstva |
100 % |
Neproizvodne naložbe ter kmetijska in gozdarska infrastruktura |
18(5) |
Obnavljanje potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov |
80 % |
zneska upravičenih naložbenih stroškov za preventivne operacije, ki jih izvajajo posamezni kmetje |
100 % |
zneska upravičenih naložbenih stroškov za preventivne operacije, ki jih skupaj izvaja več upravičencev |
||
100 % |
zneska upravičenih naložbenih stroškov za operacije obnove kmetijskega zemljišča in proizvodnega potenciala, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov |
||
19(6) |
Razvoj kmetij in podjetij |
70 000 |
►M12
|
70 000 |
na upravičenca v skladu s členom 19(1)(a)(ii) |
||
15 000 |
na majhno kmetijo v skladu s členom 19(1)(a)(iii) |
||
23(3) |
Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
80 % |
zneska upravičenih naložb za vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
26(4) |
Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov |
65 % |
zneska upravičenih naložb v manj razvitih regijah |
75 % |
zneska upravičenih naložb v najbolj oddaljenih regijah |
||
75 % |
zneska upravičenih naložb na manjših Egejskih otokih |
||
40 % |
zneska upravičenih naložb v drugih regijah |
||
27(4) |
Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev |
10 % |
Kot odstotni delež tržne proizvodnje v prvih petih letih po priznanju. Podpora se postopno znižuje. |
100 000 |
najvišji znesek na leto v vseh primerih. |
||
28(8) |
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila |
600 (*1) |
na ha na leto za enoletnice |
900 (*1) |
na ha na leto za trajne nasade |
||
450 (*1) |
na ha na leto za drugo rabo zemljišča |
||
200 (*1) |
na glavo velike živine na leto za lokalne pasme, ki jim grozi prenehanje reje |
||
29(5) |
Ekološko kmetovanje |
600 (*1) |
na ha na leto za enoletnice |
900 (*1) |
na ha na leto za trajne nasade |
||
450 (*1) |
na ha na leto za drugo rabo zemljišča |
||
30(7) |
Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah |
500 (*1) |
največ na ha na leto v začetnem obdobju, ki ne presega pet let |
200 (*1) |
največ na ha na leto |
||
50 (*2) |
najmanj na ha na leto za plačila na podlagi okvirne direktive o vodah |
||
31(3) |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
25 |
najmanj na ha na leto v povprečju za površino, za katero upravičenec prejema podporo |
250 (*1) |
največ na ha na leto |
||
450 (*1) |
največ na ha na leto v gorskih območjih iz člena 32(2) |
||
33(3) |
Dobrobit živali |
500 |
na GVŽ |
34(3) |
Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve in ohranjanje gozdov |
200 (*1) |
na ha na leto |
37(5) |
Zavarovanje pridelka, živali in rastlin |
70 % |
zavarovalne premije, ki jo je treba plačati |
38(5) |
Vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivcev ter okoljske nesreče |
70 % |
upravičenih stroškov |
39(5) |
Instrument za stabilizacijo dohodka |
70 % |
upravičenih stroškov |
(1)
Direktiva Sveta z dne 12. decembra 1991, o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih viriv (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
(*1)
Ti zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.
(*2)
Ti zneski se v ustrezno utemeljenih primerih lahko znižajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja. Opomba: Intenzivnosti pomoči ne posegajo v pravila Unije o državni pomoči. |
PRILOGA III
BIOFIZIKALNA MERILA ZA RAZMEJITEV OBMOCIJ Z NARAVNIMI OMEJITVAMI
MERILO |
OPREDELITEV |
MEJNA VREDNOST |
PODNEBJE |
||
Nizka temperatura (*1) |
dolžina obdobja rasti (število dni), ki je določena s številom dni s povprečno dnevno temperaturo > 5° C (LGPt5), ali |
≤ 180 dni |
vsota termalnega časa (stopinjskih dni) za obdobje rasti, določena z vsoto povprečnih dnevnih temperatur > 5° C |
≤ 1 500 stopinjskih dni |
|
Suhost |
razmerje med letno količino padavin (P) in letno potencialno evapotranspiracijo (PET) |
P/PET ≤ 0,5 |
PODNEBJE IN TLA |
||
Prekomerna vlažnost tal |
število dni, ko vlažnost doseže ali preseže 100 % kapacitete tal |
≥ 230 dni |
TLA |
||
Omejeno izsuševanje tal (*1) |
območja, namočena večji del leta |
mokra tla do 80 cm pod površjem več kot 6 mesecev ali mokra tla do 40 cm pod površjem več kot 11 mesecev ali območje s slabim ali zelo slabim odvajanjem vode ali barvni vzorec oglejenih tal do 40 cm pod površjem |
Neugodna tekstura in kamnitost (*1) |
relativna pogostost ilovice, blata, peska, organskih snovi (masa v %) in grobih delcev (prostorninski %) |
≥ 15 % prostornine vrhnje plasti tal je grob material, vključno z osamljenimi skalami in balvani, ali |
tekstura v polovici ali (skupno) več od 100 cm površine tal je pesek, ilovnati pesek, opredeljen kot: % blata + (2 × % ilovice) ≤ 30 % ali |
||
tekstura vrhnje plasti tal je težka ilovica (≥ 60 % ilovice) ali |
||
organska prst (organska snov ≥ 30 %) debeline najmanj 40 cm ali |
||
vrhnja plast tal vsebuje 30 % ali več ilovice in v 100 cm od površine tal obstajajo vertične lastnosti |
||
Plitko koreninjenje |
globina (cm) od površine tal do trdne kamnine ali trdih tal |
≤ 30 cm |
Slabe kemijske lastnosti (*1) |
prisotnost soli, izmenljivega natrija, prekomerne kislosti |
slanost: ≥ 4 decisiemense na meter (dS/m) v vrhnji plasti tal ali |
vsebnost natrija: ≥ 6 odstotkov izmenljivega natrija (ESP) v polovici ali (skupno) več od 100 cm površinske plasti tal ali |
||
kislost tal: pH ≤ 5 (v vodi) v vrhnji plasti tal |
||
ZEMLJIŠČE |
||
Strmo pobočje |
sprememba nadmorske višine glede na planimetrično razdaljo (%) |
≥ 15 % |
(*1)
Države članice morajo izpolnjevanje tega merila preveriti le glede na tiste prage, ki so relevantni za poseben položaj območja. |
PRILOGA IV
OKVIRNI SEZNAM UKREPOV IN OPERACIJ, KI SO POSEBNO POMEMBNIZA TEMATSKE PODPROGRAME IZ ČLENA 7
Mladi kmetje:
Majhne kmetije:
Naložbe v nekmetijske dejavnosti
Gorska območja:
Kratke dobavne verige:
Ženske na podeželju:
Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter biotska raznovrstnost:
PRILOGA V
PREDHODNE POGOJENOSTI ZA RAZVOJ PODEŽELJA
1. POGOJENOSTI V ZVEZI S PREDNOSTNIMI NALOGAMI
Prednostna naloga EU za RP Tematski cilj (TC)SSO |
Predhodna pogojenost |
Merila za izpolnitev |
Prednostna naloga za RP 3: spodbujanje organiziranja živilske verige, vključno s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, dobrobit živali in obvladovanja tveganj v kmetijstvu TC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj |
3.1. Preprečevanje in obvladovanje tveganj: obstoj nacionalnih ali regionalnih ocen tveganja za obvladovanje nesreč, v katerih je upoštevano prilagajanje podnebnim spremembam |
— Uvedeno je nacionalno ali regionalno ocenjevanje tveganj, ki vključuje naslednje elemente: — — opis procesa, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabljajo za ocenjevanje tveganj, ter meril, temelječih na oceni tveganja, za določitev prednostnih naložb; — opis scenarijev z enim tveganjem in scenarijev z več tveganji; — po potrebi upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanja podnebnim spremembam. |
Prednostna naloga za RP 4: obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom |
4.1. Dobri kmetijski in okoljski pogoji (GAEC): standardi za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) 1306/2013 so določeni na nacionalni ravni |
— Standardi ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju so določeni v nacionalnem pravu ter opisani v programih; |
TC 5: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj |
4.2. Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev: minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev iz člena 28 poglavja I naslova III te uredbe so določene na nacionalni ravni |
— minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev iz poglavja I naslova III te uredbe so opisane v programih; |
TC 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov |
4.3. Drugi ustrezni nacionalni standardi: ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni za namene člena 28 poglavja I naslova III te uredbe |
— ustrezni obvezni nacionalni standardi so opisani v programih. |
Prednostna naloga za RP 5: spodbujanje učinkovite rabe virov in podpiranje prehoda na nizkoogljično in podnebju prilagojeno gospodarstvo v sektorjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva TC 4: podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih TC 6: ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov |
5.1. Energetska učinkovitost: Uvedeni so bili ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovitih izboljšav na področju učinkovitosti rabe končne energije in stroškovno učinkovitih naložb v energetsko učinkovitost pri gradnji ali obnovi stavb. |
— Ukrepi vključujejo: — — ukrepe, namenjene zagotavljanju vzpostavitve minimalnih zahtev, povezanih z energetsko učinkovitostjo stavb, v skladu s členi 3, 4 in 5 Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1); — ukrepe, potrebne za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb v skladu s členom 11 Direktive 2010/31/EU; — ukrepe za zagotovitev strateškega načrtovanja na področju energetske učinkovitosti v skladu s členom 3 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2); — ukrepe v skladu s členom 13 Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, da se končnim odjemalcem zagotovijo individualni števci v mejah tehnične izvedljivosti in finančne sprejemljivosti ter sorazmerno z morebitnimi prihranki energije. |
5.2. Vodni sektor: obstoj a) politike določanja cen vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za uporabnike za učinkovito rabo vodnih virov, in b) ustreznega prispevka različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev v višini, ki se določi v odobrenem načrtu upravljanja povodja za naložbe, podprte s programi. |
— V sektorjih, podprtih v okviru EKSRP, je država članica zagotovila prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev glede na sektor v skladu s prvo alineo drugega pododstavka člena 9(1) okvirne direktive o vodah, pri čemer se po potrebi upoštevajo družbeni, okoljski in gospodarski vplivi povračila ter geografske in podnebne razmere ene ali več prizadetih regij. |
|
5.3. Energija iz obnovljivih virov: Izvedeni so bili ukrepi za spodbujanje proizvodnje in distribucije obnovljivih virov energije (4). |
— Vzpostavljeni so pregledni programi podpore, prednostni dostop do omrežja ali zajamčeni dostop in prednostno odpremljanje ter standardna pravila za prevzemanje in delitev stroškov tehnične prilagoditve, ki so bila objavljena, v skladu s členi 14(1) ter 16(2) in (3) Direktive 2009/28/ES; — država članica je sprejela nacionalni akcijski načrt za energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/ES. |
|
Prednostna naloga za RP 6: spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij TC 2: povečanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti (cilj širokopasovne povezave) |
6.3. Infrastruktura omrežja naslednje generacije: obstoj nacionalnih ali regionalnih načrtov za dostopovna omrežja naslednje generacije, v katerih so upoštevani regionalni ukrepi, da bi se dosegli cilji Unije glede visokohitrostnega internetnega dostopa, s poudarkom na področjih, na katerih trg ne zagotavlja dovolj kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili Unije o konkurenci in državni pomoči, ter da bi se zagotovile dostopne storitve za ranljive skupine. |
— Oblikovan je nacionalni ali regionalni načrt za omrežja naslednje generacije, ki zajema: — — načrt naložb v infrastrukturo na podlagi ekonomske analize, v kateri se upoštevajo obstoječa zasebna in javna infrastruktura ter načrtovane naložbe; — modele trajnostnih naložb, s katerimi se krepi konkurenca ter zagotavlja dostop do odprtih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih infrastrukture in storitev, ki bodo ustrezne tudi v prihodnosti; — ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb. |
(1)
Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
(2)
Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1)
(3)
Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L 114, 27.4.2006, str. 64)
(4)
Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16). |
PRILOGA VI
OKVIRNI SEZNAM UKREPOV, KI SO POMEMBNI ZA ENO ALI VEČ PREDNOSTNIH NALOG UNIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Člen 15 |
Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah |
Člen 17 |
Naložbe v osnovna sredstva |
Člen 19 |
Razvoj kmetij in podjetij |
Člen 35 |
Sodelovanje |
Členi 42 - 44 |
LEADER |
Člen 14 |
Prenos znanja in dejavnosti informiranja |
Člen 26 |
Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov |
Člen 16 |
Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila |
Člen 18 |
Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ter uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov |
Člen 24 |
Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov |
Člen 27 |
Ustanovitev skupin proizvajalcev |
Člen 33 |
Dobrobit živali |
Člen 36 |
Obvladovanje tveganj |
Člen 37 |
Zavarovanje pridelka, živali in rastlin |
Člen 38 |
Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče |
Člen 39 |
Instrument za stabilizacijo dohodka |
Člen 21(1)(a) |
Pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih zemljišč |
Člen 21(1)(b) |
Vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov |
Člen 21(1)(d) |
Naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti ter blažitev potencialnih gozdnih ekosistemov |
Člen 28 |
Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila |
Člen 29 |
Ekološko kmetovanje |
Člen 30 |
Plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah |
Člena 31 in 32 |
Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami |
Člen 34 |
Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov |
Člen 20 |
Osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih |
Členi 42–44 |
LEADER |
( 1 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 549 tega Uradnega lista).
( 2 ) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1)
( 3 ) Odločba Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (UL L 155, 18.6.2009, str. 30).
( 4 ) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
( 5 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).
( 6 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89.
( 7 ) Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1).
( 8 ) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).
( 9 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
( 10 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (Glej stran 671 tega Uradnega lista)
( 11 ) Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).
( 12 ) Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1). ◄
( 13 ) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).
( 14 ) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
( 15 ) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433, 22.12.2020, str. 23).
( 16 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).