Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 1 ) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke ( 2 ) in zlasti člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) ( 3 ) je bila bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji ( 4 ), jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izvajanje svojih nalog zahteva pripravo konsolidirane bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (MFI). Glavni namen teh informacij je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti celovito statistično sliko denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje. Ti statistični podatki zajemajo agregirana finančna sredstva in obveznosti v obliki stanj in transakcij, ki temeljijo na celotnem in homogenem sektorju MFI in poročevalski populaciji, ter se pripravljajo redno. Zadostno podrobni statistični podatki so potrebni tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti denarnih agregatov in protipostavk euroobmočja.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 129(4) Pogodbe.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Člen 6(4) določa, da ECB lahko sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavita pravici do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(6)	Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(7)

Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(8)

Statistične zahteve so najbolj podrobne, kadar so nasprotne stranke del sektorja imetnikov denarja. Podrobni podatki se zahtevajo o: (a) obveznostih iz naslova vlog po podsektorjih in zapadlosti ter nadalje razvrščenih po valutah, da bi se omogočila natančna analiza gibanja komponent tujih valut, vključenih v denarni agregat M3, in olajšalo preučevanje stopnje zamenljivosti med komponentami M3 v tuji valuti in tistimi, izraženimi v eurih; (b) posojilih po podsektorjih, zapadlosti, namenu, spremembi obrestne mere in valutah, ker je to pomembno za namene denarne analize; (c) pozicijah do drugih MFI, če je to potrebno za izravnavo pozicij med MFI ali za izračun osnove za obvezne rezerve; (d) pozicijah do rezidentov zunaj euroobmočja (tujina) za „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“, da bi se izračunala osnova za obvezne rezerve ob upoštevanju pozitivne stopnje obveznih rezerv; (e) pozicijah do tujine za skupne obveznosti iz naslova vlog, da bi se pripravile zunanje protipostavke; (f) obveznostih iz naslova vlog in posojilih do tujine s prvotno zapadlostjo pod in nad enim letom za namene plačilne bilance in finančnih računov.

(9)

NCB za namene zbiranja statističnih informacij o portfeljih vrednostnih papirjev MFI na podlagi Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) ( 5 ) poročajo četrtletno po posameznih vrednostnih papirjih. NCB lahko združijo zahteve za poročanje po tej uredbi in po Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), če bi to zmanjšalo breme poročanja kreditnih institucij. NCB lahko skladom denarnega trga (SDT) dovolijo, da poročajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. Oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) ( 6 ), tako da se ublaži breme upraviteljev skladov.

(10)

ECB izračunava finančne transakcije kot razliko med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu meseca, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij. Zahteva, naslovljena na poročevalske enote, ne obsega tečajnih sprememb, ki jih izračuna ECB ali NCB po posvetovanju z ECB na podlagi podatkov o stanjih po posameznih valutah, ki jih zagotovijo poročevalske enote, ali prerazvrstitvenih popravkov, ki jih zbirajo NCB same z uporabo različnih virov informacij, ki so že na voljo.

(11)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 2531/98 pooblašča ECB, da sprejme uredbe ali sklepe, s katerimi institucije oprosti zahtev glede obveznih rezerv, določi pogoje za izključitev ali odštetje iz osnove za obvezne rezerve za obveznosti do katere koli druge institucije in določi različne stopnje obveznih rezerv za posamezne kategorije obveznosti. Po členu 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 ima ECB pravico, da od institucij zbira podatke, ki so potrebni za uporabo obveznih rezerv, ter preveri natančnost in kvaliteto podatkov, ki jih zagotovijo institucije kot dokaz izpolnjevanja zahtev do obveznih rezerv. Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je zaželeno, da se statistične informacije o mesečni bilanci stanja uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) ( 7 ).

(12)	Treba je določiti posebne postopke v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije, da se pojasnijo obveznosti teh institucij v zvezi z zahtevami po obveznih rezervah.

(13)

ECB zahteva informacije o dejavnosti listinjenja MFI, da bi lahko razložila gibanja na področju kreditov in posojil v euroobmočju. Te informacije tudi dopolnjujejo podatke, ki se poročajo po Uredbi (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) ( 8 ).

(14)

Čeprav je priznano, da uredbe, ki jih sprejme ECB v skladu s členom 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(15)	Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(16)	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Kot SDT se obravnavajo kolektivni naložbeni podjemi, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo MFI, rezidenčne na ozemlju držav članic euroobmočja (v skladu z delom 1 Priloge II).

2. Za MFI iz dejanske poročevalske populacije veljajo zahteve za statistično poročanje v polnem obsegu, razen če velja odstopanje, odobreno po členu 9.

3. Subjekti, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, sodijo na področje uporabe te uredbe, četudi so izvzeti s področja uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013.

4. Za namen zbiranja statističnih informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, kakor je določeno v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I, sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo tudi drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP), ob upoštevanju odstopanj po členu 9(2)(c). Za namen te uredbe lahko NCB sestavijo in vodijo seznam DFP, ki so del dejanske poročevalske populacije, v skladu z načeli, določenimi v oddelku 5.7 dela 2 Priloge I.

1. Izvršilni odbor sestavi in vodi seznam MFI za statistične namene, ob upoštevanju zahtev glede frekvence in rokov, ki izhajajo iz njegove uporabe v kontekstu sistema obveznih rezerv ECB. Seznam MFI za statistične namene vključuje podatek o tem, ali zanje velja sistem obveznih rezerv ECB. Seznam MFI mora biti ažuren, točen, kolikor je mogoče homogen in dovolj stabilen za statistične namene.

2. NCB in ECB omogočijo, da so seznam MFI za statistične namene in njegove posodobitve poročevalskim enotam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo poročevalskih enot, v papirni obliki.

3. Seznam MFI za statistične namene je samo informativen. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ECB ne naloži sankcij tistemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

1. Dejanska poročevalska populacija poroča NCB države članice, katere rezident je konkretna MFI: (a) mesečna stanja, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu meseca; in (b) mesečne agregirane prevrednotovalne popravke. Agregirani prevrednotovalni popravki se poročajo v zvezi z odpisi in delnimi odpisi posojil, ki ustrezajo posojilom in zajemajo cenovna prevrednotenja vrednostnih papirjev. Nadaljnje podrobnosti o nekaterih postavkah bilance stanja se poročajo četrtletno ali letno. NCB lahko zbirajo četrtletne podatke mesečno, če to olajša postopek priprave podatkov. Zahtevane statistične informacije so določene v Prilogi I.

2. NCB lahko zbirajo zahtevane statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki so jih izdale in jih imajo MFI, po posameznih vrednostnih papirjih, kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, izpeljejo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi IV.

3. MFI poročajo v skladu z minimalnimi zahtevami, določenimi v tabeli 1A v delu 4 Priloge I, mesečne prevrednotovalne popravke glede celotnega niza podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko zbirajo dodatne podatke, ki niso zajeti z minimalnimi zahtevami. Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, označene v tabeli 1A, ki niso „minimalne zahteve“.

4. ECB lahko zahteva pojasnila o popravkih v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“, ki jih zbirajo NCB.

5. ECB lahko naloži sankcije poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, v skladu s Sklepom ECB/2010/10 z dne 19. avgusta 2010 o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje ( 12 ).

Dodatne zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

1. NCB odločijo, kdaj in s kakšno periodičnostjo morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, da bi lahko spoštovale spodaj določene roke, pri čemer, kjer je primerno, upoštevajo zahteve, ki jih glede rokov določa sistem obveznih rezerv ECB, in o tem ustrezno obvestijo poročevalske enote.

2. NCB pošljejo ECB mesečne statistične podatke do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

3. NCB pošljejo ECB četrtletne statistične podatke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

1. Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo MFI za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ( 13 ), in v katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih standardih.

2. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu meseca. Odpisi in delni odpisi, kot so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz tega zneska. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4. NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote.

3. Odstopanja se lahko odobrijo MFI v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, kot sledi:

4. MFI se lahko odobrijo odstopanja v zvezi s statističnim poročanjem o posojilih, ki so bila odsvojena pri listinjenju.

NCB lahko svojim MFI, ki uporabljajo Mednarodni računovodski standard 39 (MRS 39), Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 (MSRP 9) ali podobna nacionalna računovodska pravila, dovoli, da iz stanj, ki se zahtevajo po delih 2 in 3 Priloge I, izvzamejo vsa posojila, odsvojena pri listinjenju, v skladu z nacionalno prakso in pod pogojem, da to prakso uporabljajo vse rezidenčne MFI.

5. NCB lahko odobrijo odstopanja MFI v zvezi s poročanjem o nekaterih četrtletnih stanjih, ki se nanašajo na države članice zunaj euroobmočja.

Če iz številk, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v posamezni državi članici zunaj euroobmočja, ali postavke v razmerju do valute države članice zunaj euroobmočja nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.

1. Poročevalske enote morajo izpolniti zahteve po statističnem poročanju, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Dejanska poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

1. Kreditne institucije uporabljajo statistične informacije, ki jih poročajo v skladu s to uredbo, za izračun svoje osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Te informacije uporabijo zlasti za preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve glede obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja.

2. Podatki za osnovo za obvezne rezerve institucij „na repu“ za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv temeljijo na podatkih ob koncu četrtletja, ki jih NCB zberejo v 28 delovnih dneh po koncu četrtletja, na katero se nanašajo.

3. V primeru kolizije posebna pravila o uporabi sistema obveznih rezerv ECB, kot so določena v Prilogi III, prevladajo nad določbami Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

4. Da bi se ECB in kreditnim institucijam olajšalo upravljanje z likvidnostjo, je treba zahteve po obveznih rezervah potrditi najkasneje na prvi dan obdobja izpolnjevanja; vendar pa se lahko izjemoma pojavi potreba, da kreditne institucije poročajo popravke osnove za obvezne rezerve ali zahtev po obveznih rezervah, ki so že bile potrjene. Postopki potrjevanja ali priznavanja zahtev po obveznih rezervah ne posegajo v obveznost poročevalskih enot, da vedno poročajo pravilne statistične podatke in da, kakor hitro je to mogoče, popravijo nepravilne statistične informacije, ki so jih že sporočile.

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

2. Prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam euroobmočja, v tabeli 3 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu, ko so sprejele euro.

3. Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam zunaj euroobmočja, v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k Uniji. Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala, da se prvo poročanje za nepomembne podatke začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k Uniji, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.

1. Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

Statistični sistem držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki obsega bilanco stanja v sektorju denarnih finančnih institucij (MFI), vsebuje naslednja glavna elementa:

Z namenom pridobivanja popolnih informacij o bilancah stanja MFI je treba, da se nekatere zahteve za statistično poročanje naložijo tudi investicijskim skladom razen skladov denarnega trga (IS) ter drugim finančnim posrednikom razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (v nadaljnjem besedilu: DFP), kadar delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote skladov denarnega trga (SDT). Nacionalne centralne banke (NCB) zbirajo te statistične informacije od MFI ter od IS in DFP v skladu z delom 2 in v skladu z nacionalnimi ureditvami, ki se opirajo na usklajene opredelitve in razvrstitve, določene v členu 1 in Prilogi II.

Stanje denarja vključuje bankovce in kovance v obtoku ter druge denarne obveznosti MFI (vloge in drugi finančni instrumenti, ki so bližnji substituti za vloge). Protipostavke denarnih stanj vsebujejo vse druge postavke v bilanci stanja MFI. ECB pripravi tudi finančne transakcije, izpeljane iz stanj in drugih podatkov, vključno s podatki o prevrednotovalnih popravkih, ki jih poročajo MFI (glej del 5).

ECB za pripravo denarnih agregatov in protipostavk za euroobmočje zahteva podatke v tabeli 1, kot sledi:

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina v obtoku, obveznosti iz naslova vlog, izdane delnice/enote SDT, izdani dolžniški vrednostni papirji, kapital in rezerve ter preostale obveznosti. Da bi ločili denarne in nedenarne obveznosti, so tudi obveznosti iz naslova vlog razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji (repo). Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina, posojila, imetja dolžniških vrednostnih papirjev, lastniški kapital, delnice investicijskih skladov, osnovna sredstva in preostala sredstva. Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

Ločitev po prvotni zapadlosti predstavlja substitut za podrobnosti o instrumentih, kadar finančni instrumenti na različnih trgih niso popolnoma primerljivi.

Ločnice za razrede zapadlosti ali za obdobja odpoklica so: za vezane vloge pri zapadlosti eno leto in dve leti od izdaje; in za vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri odpovednem roku tri mesece in dve leti. Repo posli niso razčlenjeni po zapadlosti, ker so to običajno zelo kratkoročni instrumenti, tj. običajno z zapadlostjo do treh mesecev od izdaje. Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo MFI, so razčlenjeni po zapadlosti pri enem letu in dveh letih. Za delnice/enote, ki jih izdajo SDT, razčlenitev po zapadlosti ni potrebna.

Ločnice za razrede zapadlosti so: za posojila MFI rezidentom euroobmočja (razen MFI) po podsektorjih in nadalje za posojila MFI gospodinjstvom po namenu, po razredu zapadlosti eno leto in pet let; in za imetja MFI dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge MFI v euroobmočju, po razredu zapadlosti eno in dve leti, da bi se pri izračunu denarnih agregatov omogočila izravnava imetij tega instrumenta med MFI.

3. Razčlenitev po namenu in ločena opredelitev posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa

Posojila gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, se nadalje razčlenijo po namenu posojila (posojila za potrošnjo, posojila za nakup hiše, druga posojila). Znotraj kategorije „druga posojila“ je treba posojila, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, posebej opredeliti (glej opredelitve kategorij instrumentov v delu 2 Priloge II in opredelitve sektorjev v delu 3 Priloge II). NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločeni opredelitvi posojil individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, če ta predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v državi članici euroobmočja.

Za bilančne postavke, ki se lahko uporabijo pri urejanju denarnih agregatov, morajo biti stanja v eurih opredeljena ločeno, tako da ima ECB možnost opredelitve denarnih agregatov glede stanj, denominiranih v vseh valutah združeno ali samo v eurih.

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Euroobmočje razen domači

C. Tujina

D. Skupaj

Skupaj

MFI (3)

Ne-MFI

Skupaj

MFI (3)

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

od tega: kreditne institucije

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

od tega: kreditne institucije

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

od tega: DPFS

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

od tega: DPFS

(a)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

(g)

(h)

(i)

(j)

(k)

(l)

OBVEZNOSTI

8 Gotovina v obtoku

9 Vloge

do 1 leta

nad 1 letom

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: prenosljive vloge

od tega: do 2 let

od tega: sindicirana posojila

9e Euro

9.1e Čez noč

od tega: prenosljive vloge

9.2e Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3e Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega: nad 2 letoma (1)

9.4e Repo

9x Tuje valute

9.1x Čez noč

9.2x Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3x Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega: nad 2 letoma (2)

9.4x Repo

10 Delnice/enote SDT (3)

11 Izdani dolžniški vrednostni papirji

11e Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

nad 2 letoma

11x Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

nad 2 letoma

12 Kapital in rezerve

13 Preostale obveznosti

(1) Polja, označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi ECB. Polja z vzorcem poročajo samo kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve. Glej tudi posebna pravila o uporabi obveznih rezerv v Prilogi III.

(3) Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov statističnega zbiranja, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz dela 2 Priloge I.

Da bi lahko naprej analizirala denarna gibanja in zadostila drugim statističnim namenom, ECB zahteva v zvezi s ključnimi postavkami naslednje:

Tabela 2

Četrtletna stanja (sektorska razčlenitev)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Euroobmočje razen domači

C. Tujina

D. Skupaj

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Regionalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Skupaj

Regionalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

8. Gotovina v obtoku

9. Vloge

9.1 Čez noč

9.2 Vezane

9.3 Na odpoklic z odpovednim rokom

9.4 Repo

10. Delnice/enote SDT

11. Izdani dolžniški vrednostni papirji

12. Kapital in rezerve

13. Preostale obveznosti

od tega: izvedeni finančni instrumenti

od tega: obračunane obresti na vloge

SREDSTVA

1. Gotovina

2. Posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 leti

2e Euro

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo 1 leto ali manj

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma

od tega: posojila s preostalo zapadlostjo 2 leti ali manj

Od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

3. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

do 1 leta

nad 1 letom

4. Lastniški kapital

5. Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice/enote SDT

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

6. Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

7. Preostala sredstva

od tega: izvedeni finančni instrumenti

od tega: obračunane obresti na posojila

M	Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 1.

Za urejanje transakcij v zvezi z denarnimi agregati in protipostavkami za euroobmočje ECB zahteva prevrednotovalne popravke v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil in cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev:

Popravek v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil se poroča zato, da lahko ECB ureja finančne transakcije iz stanj, sporočenih v dveh zaporednih poročevalskih obdobjih. Popravek odraža vsakršne spremembe v sporočenem stanju posojil v skladu z deloma 2 in 3, ki so nastale zaradi delnih odpisov, vključno z odpisovanjem celotnega neporavnanega zneska posojila (odpis). Popravek bi moral odraziti tudi spremembe rezervacij za posojila, če NCB določi, da so stanja v bilanci stanja evidentirana v neto zneskih brez rezervacij. Vključeni so tudi odpisi/delni odpisi posojil, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, če jih je mogoče opredeliti.

Popravek v zvezi s cenovnim prevrednotenjem vrednostnih papirjev se nanaša na nihanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so vrednostni papirji evidentirani ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj v bilanci stanja na koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so vrednostni papirji evidentirani, tj. potencialne dobičke/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, tj. realizirane dobičke/izgube.

Minimalne zahteve za cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev so določene v tabeli 1A.

Za poročanje na strani obveznosti v bilanci stanja ni minimalnih zahtev. Če pa imajo običajni postopki vrednotenja, ki jih poročevalske enote uporabljajo za izdane dolžniške vrednostne papirje, za posledico spremembe v stanjih le-teh na koncu obdobja, lahko NCB zbirajo podatke, povezane s temi spremembami. Ti podatki se poročajo kot popravki v okviru kategorije „druga prevrednotenja“.

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Euroobmočje razen domači

C. Tujina

D. Skupaj

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

od tega: centralna banka (S.121)

od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

od tega: centralne nasprotne stranke ()

od tega: DPFS

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

od tega: centralne nasprotne stranke ()

od tega: DPFS

Skupaj

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

od tega: IL/PP ()

SREDSTVA

1 Gotovina

1e od tega: euro

2 Posojila

MINIMUM

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

od tega: postavke znotraj skupine

od tega: sindicirana posojila

MINIMUM

od tega: povratni repo posli

2e od tega: euro

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah

3 Imetja dolžniških vrednostnih papirjev

MINIMUM

od tega: nad 2 letoma ()

MINIMUM

3e Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

3x Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

4 Lastniški kapital

MINIMUM

5 Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice/enote SDT

MINIMUM

Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

MINIMUM

6 Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

7 Preostala sredstva

(1) Skupine, ki so označene z besedo „MINIMUM“, poročajo MFI. NCB lahko razširijo to zahtevo tako, da zajamejo tudi skupine, ki so brez označbe (tj. ne vsebujejo besede „MINIMUM“).

Neoznačena polja in polja, označena z „MINIMUM“, poročajo NCB Evropski centralni banki.

Za neoznačena polja z zvezdico na strani obveznosti se predpostavlja, da znašajo nič, razen če obstajajo dokazi o nasprotnem.

(2) NCB lahko zahtevajo od MFI, da poročajo to postavko četrtletno namesto mesečno.

Zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

Podatki se poročajo v skladu s členom 8(2) z dodatnimi zahtevami iz člena 8(4), kadar to pride v poštev. Vse postavke podatkov se razčlenijo glede na rezidenčnost in podsektor dolžnikov iz posojila, kakor je nakazano v naslovih stolpcev tabele 5. Posojila, odsvojena med fazo skladiščenja pri listinjenju, se obravnavajo, kot da bi že bila olistinjena.

2. Zahteve za poročanje neto tokov olistinjenih ali drugače prenesenih posojil

3. Zahteve za poročanje o servisiranih olistinjenih posojilih, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

4. Zahteve za poročanje neporavnanih zneskov posojil, servisiranih pri listinjenju

5. Zahteve za statistično poročanje za MFI, ki uporabljajo MRS 39, MSRP 9 ali podobna nacionalna računovodska pravila

Tabela 5b

Listinjenje in drugi prenosi posojil: četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Euroobmočje razen domači

C. Tujina

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Zavarovalne družbe (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Ostali sektor država (S.1312+S.1313+S.1314)

Skupaj

Investicijski skladi razen SDT (S.124)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125+S.126+S.127)

Zavarovalne družbe (S.128)

Pokojninski skladi (S.129)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15)

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

Posojila za potrošnjo

Posojila za nakup hiše

Ostala posojila

IL/PP (4)

1. Neto tokovi olistinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije z učinkom na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

1.1 Nasprotna stranka pri prenosu je DPFS

Namen posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

1.1.1 od tega: nasprotna stranka pri prenosu je DPFS euroobmočja

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

1.2 Druge nasprotne stranke pri prenosu

Namen posojila

1.2.1 od tega: nasprotna stranka pri prenosu je nedomača MFI euroobmočja

Namen posojila

2. Neto tokovi olistinjenih ali drugače prenesenih posojil: transakcije brez učinka na poročana stanja posojil, izračunana kot odsvojitve minus pridobitve

2.1. Vse nasprotne stranke pri prenosu

3. Olistinjena posojila, katerih pripoznanje je odpravljeno in jih servisira MFI (1)

3.1 Neporavnani zneski

Namen posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

3.2 Finančne transakcije brez odsvojitev in pridobitev posojil

Namen posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

4. Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju

4.1 Servisirana posojila: vsi DPFS

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

4.1.1 Servisirana posojila: od tega DPFS DPFS euroobmočja

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

(1) Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov statističnega zbiranja, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz oddelka 3 dela 5 Priloge I.

(2) Ta postavka se zahteva samo četrtletno, glej tabelo 5(b) za shemo poročanja.

(3) Glede obveznosti poročanja iz oddelka 5.2 dela 5 Priloge I se poroča samo vrstica „Skupaj“, in to samo četrtletno.

Kreditne institucije, na katere se nanašajo odstopanja iz člena 9(1)(d), se lahko izvzamejo iz naslednjih zahtev:

Poleg tega lahko te kreditne institucije izpolnijo zahteve za statistično poročanje, navedene v delih 2, 5 in 6, s poročanjem podatkov samo četrtletno in v rokih, določenih za četrtletno statistiko v členu 7(3).

(1) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na posojila glavnim rezidenčnim sektorjem razen MFI in državi držav članic euroobmočja. Ustrezna razčlenitev po zapadlosti za posojila državi razen centralni državi držav članic euroobmočja, je četrtletna.

(2) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz euroobmočja. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ne-MFI iz euroobmočja, razdeljena v „do enega leta“ in „nad enim letom“.

(4) Poročanje o postavki „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(6) Za posojila je vključena nadaljnja razčlenitev po namenu za podsektor S.14 + S.15. Dodatno se za omejeno število instrumentov zahtevajo nadaljnje pozicije „od tega“ za nekatere podsektorje: „od tega centralne nasprotne stranke“ in „od tega družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev“ za podsektor S.125; „od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“ za posojila podsektorju S.14; „od tega nepremičninsko zavarovanje“ za posojila podsektorjem S.11 in S.14 + S.15 (zahteva se samo četrtletno).

(7) Četrtletna razčlenitev po valuti vsake druge države članice se zahteva le za izbrane postavke.

3. Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela

Kategorije instrumentov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija	Opis glavnih značilnosti
1. Gotovina	Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.
2. Posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom do vključno petih let/nad petimi leti	Imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana z dokumenti ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti. Ta postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog poročevalskih enot. Za to postavko lahko NCB zahtevajo tudi polno sektorsko razčlenitev. 1. Ta postavka vključuje: (a) posojila, odobrena gospodinjstvom in nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, razčlenjena na: (i) posojila za potrošnjo (posojila, odobrena predvsem za namene osebne potrošnje blaga in storitev). Posojila za potrošnjo, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so vključena v to kategorijo, če MFI poročevalka ve, da so posojila namenjena pretežno osebni potrošnji; (ii) posojila za nakup hiše (posojila, dana za namene vlaganja v hiše za osebno rabo ali oddajo, vključno z gradnjo in prenavljanjem). Ta posojila zajemajo s stanovanjskimi nepremičninami zavarovana posojila, namenjena za nakup hiše, in druga posojila za nakup hiš, odobrena na osebni podlagi ali zavarovana z drugimi oblikami sredstev. Posojila za nakup hiše, odobrena individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa, so zajeta v tej kategoriji, razen če MFI poročevalka ve, da se hiša uporablja za pretežno poslovne namene, v tem primeru pa se ta posojila poročajo pod „druga posojila, od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“; (iii) ostala posojila (posojila, dana za druge namene kot potrošnjo in nakup hiše, na primer za poslovne namene, konsolidacijo dolgov, izobraževanje itd.). Ta kategorija lahko vključuje posojila individualnim lastnikom/partnerskim podjetjem brez pravnega statusa za namene potrošnje (glej del 3 Priloge II), če le-ta niso sporočena pod kategorijo „posojila za potrošnjo“. Poroča se postavka „od tega“, ki znotraj te kategorije ločeno izkazuje posojila, dana individualnim lastnikom (glej del 3 Priloge II), razen če se uporabijo pogoji za zmanjšano poročanje; (b) dolgove po kreditnih karticah. Za namene te uredbe ta kategorija zajema kredite, odobrene gospodinjstvom ali nefinančnim družbam bodisi preko kartic z odloženim plačilom, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom, kakor je opredeljeno spodaj, bodisi preko kreditnih kartic, tj. kartic, ki omogočajo posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovana posojila po kreditnih karticah. Dolg po kreditnih karticah se evidentira na namenskih računih za kreditne kartice in zato ni razviden iz tekočega računa ali računa s prekoračitvijo stanja. Posojilo po kreditni kartici z odloženim brezobrestnim plačilom je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po obrestni meri 0 % v obdobju med plačilnimi transakcijami, izvršenimi s kartico v času enega obračunskega obdobja, in datumom, ko negativna stanja iz tega določenega računskega obdobja zapadejo v plačilo. Obrestovano posojilo po kreditni kartici je opredeljeno kot posojilo, ki je odobreno po izteku rokov za plačilo za prejšnja obračunska obdobja, tj. dolgovani zneski na računu za kreditno kartico, ki še niso bili poravnani, ko je bilo to najprej mogoče, za katere se zaračuna obrestna mera ali progresivna obrestna mera, ki je običajno višja od 0 %. Pogosto morajo biti na mesec poplačani minimalni obroki, da se obrestovano posojilo vsaj delno odplača. Nasprotna stranka pri teh oblikah kreditov je subjekt, ki odgovarja za vračilo neporavnanih zneskov v skladu s pogodbo, in ki se ujema z imetnikom kartice v primeru kartic za zasebno uporabo, ne pa tudi v primeru poslovnih kartic; (c) posojila revolving in prekoračitve stanja na računih. Posojila revolving so posojila, ki imajo vse od naslednjih lastnosti: (i) posojilojemalec lahko uporabi ali dvigne sredstva do vnaprej odobrenega kreditnega limita brez poprejšnjega obvestila posojilodajalcu; (ii) glede na črpanje in vračanje sredstev se znesek razpoložljivega kredita lahko povečuje in zmanjšuje; (iii) kredit se lahko ponovno uporabi; (iv) ni obveznosti rednega vračanja sredstev. Posojila revolving vključujejo zneske, ki so pridobljeni s kreditno linijo in še niso vrnjeni (neporavnani zneski). Kreditna linija je sporazum med posojilodajalcem in posojilojemalcem, ki posojilojemalcu dovoljuje, da črpa posojilo znotraj določenega obdobja in do določene meje ter da po lastni presoji vrne posojilo pred določenim datumom. Razpoložljivi zneski na kreditni liniji, ki niso bili dvignjeni ali pa so že bili vrnjeni, se ne obravnavajo pod nobeno kategorijo postavk bilance stanja. Prekoračitve stanja na računih so negativna stanja na tekočih računih. Tako posojila revolving kot prekoračitve stanja na računih ne zajemajo posojil po kreditnih karticah. Poroča se skupni znesek, ki ga dolguje posojilojemalec, ne glede na to, ali je znotraj ali zunaj omejitve glede višine in/ali najdaljšega obdobja posojila, predhodno dogovorjene med posojilodajalcem in posojilojemalcem; (d) sindicirana posojila (ena posojilna pogodba, pri kateri kot posojilodajalec sodeluje več institucij). Sindicirana posojila zajemajo le tiste posle, pri katerih je posojilojemalec v posojilni pogodbi seznanjen s tem, da posojilo daje več posojilodajalcev. Za statistične namene se za sindicirana posojila štejejo le zneski, ki jih posojilodajalci dejansko izplačajo (ne pa celotne kreditne linije). Sindicirano posojilo običajno organizira in koordinira ena institucija (pogostokrat imenovana „vodilna banka“), dejansko pa ga da več udeležencev v sindikatu. Vsi udeleženci, vključno z vodilno banko, poročajo svoje deleže v posojilu do posojilojemalca, tj. ne do vodilne banke, med sredstvi svoje bilance stanja; (e) vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 9; (f) finančni leasing, odobren tretjim osebam. Finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljnjem besedilu: leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (v nadaljnjem besedilu: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne evidentirajo v bilanci stanja; (g) slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana. Skupni znesek posojil, katerih vračilo zamuja ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013; (h) imetja netržnih vrednostnih papirjev. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; (i) posojila, s katerimi se trguje. Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji (kategorija 3); (j) podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil. Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom, npr. vloge/posojila, poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo MFI, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila; (k) terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju. Protipostavka gotovine, plačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (glej kategorijo obveznosti 9.4). Za namene te sheme poročanja razčlenitev posojil glede na nepremičninsko zavarovanje vključuje skupni znesek neporavnanih posojil, ki so zavarovana v skladu z odstavki 2 do 4 člena 199 Uredbe (EU) št. 575/2013, s količnikom neporavnana posojila/zavarovanje 1 ali pod 1. Če poročevalska enota ne uporabi teh pravil, se posojila, ki se vključijo v to razčlenitev, določijo na podlagi pristopa, izbranega za izpolnitev kapitalskih zahtev. 2. Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo: posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja. Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja, tj. skrbniška posojila ali fiduciarna posojila, so posojila, ki jih najame ena oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v imenu tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnika, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo, tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila; ali (b) je upravičenčeva naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo, tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja.
3. Dolžniški vrednostni papirji	Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje: (a) imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji; (b) posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če so na voljo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2i); (c) podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2j). Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.
3a/3b/3c Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma	Te postavke vključujejo: (a) imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; (b) posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, ki so razvrščena kot dolžniški vrednostni papirji, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; (c) podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.
4. Lastniški kapital	Lastniški kapital predstavlja lastniške pravice do družb ali nepravih družb; je terjatev za preostalo vrednost subjekta po odplačilu terjatev vseh upnikov. Ta postavka vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.
5. Delnice/enote investicijskih skladov	Delnice ali enote, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so kolektivni naložbeni podjemi, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti. Ta postavka vključuje delnice/enote SDT, ki jih izdajo SDT po členu 2 te uredbe, in delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT (kakor so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).
6. Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)	Opredmetena ali neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev. Ta postavka vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.
7. Preostala sredstva	Postavka „preostala sredstva“ je rezidualna postavka na strani sredstev v bilanci stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo sporočanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko. Preostala sredstva lahko vključujejo: (a) postavke izvedenih finančnih instrumentov s pozitivno bruto tržno vrednostjo. Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“ s sektorsko (MFI/ne-MFI) in geografsko (domači/euroobmočje razen domači/tujina) razčlenitvijo; (b) bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami. Postavke aktivnih časovnih razmejitev so terjatve v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo na naložbo, prenos ali poravnavo; (c) bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami. Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam, in ki so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo čeke in druge oblike plačila, ki so poslani v unovčenje drugim MFI; (d) terjatve iz obračunanih obresti na posojila. V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva je treba terjatve iz obresti na posojila evidentirati v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko prejete, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na posojila se razvrstijo v kategorijo „preostala sredstva“ na bruto osnovi. Obračunane obresti so izločene iz posojila, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“; (e) obračunane obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev; (f) dividende, ki bodo še prejete; (g) terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI; (h) protipostavka na strani sredstev za kovance, ki jih izda država (samo v bilancah stanja NCB). „Preostala sredstva“ izključujejo finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih sredstev (vključenih v druge postavke bilance stanja), nekatere finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih sredstev, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirana zunaj bilance stanja), ter nefinančna sredstva (ki so vključena v kategorijo 6).

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija	Opis glavnih značilnosti
8. Gotovina v obtoku	Kategorija obveznosti „gotovina v obtoku“ so bankovci in kovanci v obtoku, ki jih izdajajo ali odobrijo denarne oblasti. Ta kategorija vključuje bankovce, ki jih izdajo ECB in NCB. Kovanci v obtoku niso obveznost MFI v državah članicah euroobmočja, temveč obveznost centralne države. Vendar pa so kovanci del denarnih agregatov in se zato vnesejo pod kategorijo „gotovina v obtoku“. Protipostavko te obveznosti je treba vključiti pod „preostala sredstva“.
9. Vloge	Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v oddelku 1 dela 1 Priloge I, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji. (a) vloge in posojila „Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo MFI in nimajo oblike „vlog“. ESR 2010 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo: če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če posojilodajalec, pa za vlogo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila denarnim finančnim institucijam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja, tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti. Sindicirana posojila, ki jih prejmejo poročevalske enote, sodijo v to kategorijo. (b) netržni dolžniški instrumenti Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote, ter ki naknadno postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“; (c) vloge za kritja Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri MFI, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Načeloma bi bilo treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“, v kolikor dobi MFI sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje; kadar mora biti del kritij, ki jih prejme MFI, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti, npr. klirinški hiši, je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo MFI, razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“. (d) namenska stanja obveznosti Glede na nacionalno prakso se „namenska stanja obveznosti“ v zvezi z npr. pogodbami o leasingu razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe. (e) delnice, ki jih izdajajo MFI Delnice, ki jih izdajo MFI, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (i) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med MFI izdajateljico in imetnikom, ne glede na kakršne koli lastninske pravice na teh delnicah; in če (ii) je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev. Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje: — zadevne nacionalne regulativne določbe MFI izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic, — delnice imajo „določeno vrednost“, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po nominalni vrednosti, — v primeru insolventnosti MFI imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic, tj. udeležbe delničarjev v vpisanem kapitalu, krijejo neporavnane obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda MFI, ne pomeni velike dodatne obveznosti. Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov „vloge“. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv po členu 4 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse namenske delnice, povezane s posojili MFI, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot pri osnovnem posojilu, tj. kot „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe o zapadlosti. Kadar so v imetništvu MFI, razvrsti MFI imetnica take delnice, ki jih izdajo MFI in so razvrščene kot vloge in ne kot kapital in rezerve, kot posojila na strani sredstev v svoji bilanci stanja. (f) obveznosti iz listinjenja Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja. Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga: Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja MFI (glej tudi „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ pod kategorijo 2).
9.1. Vloge čez noč	Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje: (a) stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva, (b) stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ ali „na podlagi programske opreme“, npr. predplačilne kartice, (c) posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila.
9.1a Prenosljive vloge	Prenosljive vloge so tiste vloge znotraj kategorije „vloge čez noč“, ki so na zahtevo neposredno prenosljive za plačila ostalim gospodarskim subjektom z običajnimi plačilnimi sredstvi, kot so kreditni prenosi, direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, posli z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.
9.2. Vezane vloge	Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno; te se razvrstijo v razred zapadlosti „nad dvema letoma“. Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.
9.2a/9.2b/9.2c Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma	Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo: (a) stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino; (b) stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, se ta stanja razvrstijo v 9.3a ali 9.3b, kjer je to primerno; (c) stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni; (d) plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se iztečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma/nad dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe; (e) posojila, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti ali niso evidentirana z dokumenti, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; (f) netržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo MFI, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; (g) podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; (h) obveznosti iz listinjenja. Protipostavka posojil in/ali drugih sredstev, odsvojenih pri listinjenju, a še vedno pripoznanih v statistični bilanci stanja. Po dogovoru se te obveznosti pripišejo k razčlenitvi po zapadlosti med „vezane vloge nad dvema letoma“. Poleg tega vezane vloge nad dvema letoma vključujejo: Stanja obveznosti (ne glede na zapadlost), za katera so obrestne mere in/ali pogoji določeni v nacionalni zakonodaji in ki so namenjena za posebne namene, npr. financiranje nepremičnin, ki se sprostijo po dveh letih, tudi če jih je formalno mogoče dvigniti na zahtevo.
9.3. Vloge na odpoklic z odpovednim rokom	Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je pravno morda mogoče dvigniti na zahtevo, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).
9.3a/9.3b Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma	Te postavke vključujejo: (a) stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev/nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni; in (b) stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev/daljši od treh mesecev, od tega nad dvema letoma. Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni. Vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad tremi meseci, od tega nad dvema letoma (kadar to pride v poštev), vključujejo investicijske račune brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig.
9.4. Repo	Protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po določeni ceni na podlagi trdne zaveze k ponovnemu odkupu istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo, tj. začasnega pridobitelja, je treba razvrstiti med „repo“, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev. Naslednje oblike operacij vrste repo se vse razvrstijo med „repo“: (a) zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju; in (b) zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu. Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „dolžniški vrednostni papirji“. Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko.
10. Delnice/enote SDT	Delnice ali enote, ki jih izdajajo SDT. Glej opredelitev v oddelku 2 v delu 1 Priloge I.
11. Izdani dolžniški vrednostni papirji	Vrednostni papirji, razen lastniških instrumentov, ki so jih izdale poročevalske enote in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje: (a) vrednostne papirje, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih izplačil in/ali določene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji. (b) netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni, je treba ponovno razvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“ (glej tudi kategorijo 9). (c) podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, je treba za namene denarne in finančne statistike obravnavati na enak način kakor drug dolg, ki ga prevzamejo MFI. Zato je treba podrejeni dolg, ki je izdan v obliki vrednostnih papirjev, razvrstiti med „izdane dolžniške vrednostne papirje“, medtem ko je treba podrejeni dolg, ki so ga izdale MFI v obliki vlog ali posojil, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Kadar so vse oblike podrejenega dolga, ki jih izda MFI, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti pod postavko „izdani dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in manj iz posojil. Podrejeni dolg se ne sme razvrstiti med postavke obveznosti „kapital in rezerve“. (d) hibridne instrumente. Tržni instrumenti s kombinacijo dolžniških in izvedenih komponent, ki vključujejo: (i) tržne dolžniške instrumente, ki vsebujejo vgrajene izvedene instrumente; (ii) tržne instrumente, katerih odkupna cena in/ali kupon je povezan z gibanjem osnovnih referenčnih sredstev, cen sredstev ali drugih referenčnih pokazateljev ob zapadlosti instrumenta.
11a/11b/11c Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma	Te postavke za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujejo: (a) tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo MFI s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma; ter (b) podrejeni dolg, ki ga izdajo MFI, v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let/nad dvema letoma.
11.d Od tega dolžniški vrednostni papirji do vključno dveh let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %	Hibridni instrumenti s prvotno zapadlostjo do vključno dveh let, ki jih izdajo MFI in ki imajo lahko ob zapadlosti pogodbeno odkupno vrednost v valuti izdaje nižjo od prvotno vloženega zneska zaradi kombinacije dolžniških in izvedenih komponent.
12. Kapital in rezerve	Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v MFI in dajejo na splošno pravico do udeležbe v njenem dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključeni so tudi dobiček (ali izguba), kot je izkazan v izkazu poslovnega izida, sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem, ali sredstva, ki jih poročevalske enote namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Podrobneje, kategorija načeloma vključuje: (a) lastniški kapital, vključno z vplačanim presežkom kapitala; (b) dobiček (ali izgubo), kot je izkazan v izkazu poslovnega izida; (c) prihodke in odhodke, pripoznane neposredno v kapitalu; (d) sredstva iz dohodka, ki se ne razdeli delničarjem; (e) posebne ali splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev, npr. popravke za slabitve in izgube iz posojil (lahko se evidentirajo v skladu z računovodskimi pravili).
13. Preostale obveznosti	Postavka „preostale obveznosti“ je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to postavko. Preostale obveznosti lahko vključujejo: (a) izvedene finančne instrumente z negativno bruto tržno vrednostjo; Izvedeni finančni instrumenti, ki jih je treba evidentirati v bilanci stanja, so za statistične namene vključeni tukaj in se poročajo kot ločena postavka „od tega“ s sektorsko (MFI/ne-MFI) in geografsko (domači/euroobmočje razen domači/tujina) razčlenitvijo; (b) bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami; Pasivne časovne razmejitve predstavljajo stanja obveznosti v bilancah stanja MFI, ki niso knjižene v imenu strank, vendar so vseeno povezane s sredstvi strank, npr. sredstva, ki čakajo naložbo, prenos ali poravnavo; (c) bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami; Tranzitne postavke predstavljajo sredstva, ki običajno pripadajo strankam in so v postopku prenosa med MFI. Postavke vključujejo kreditne prenose, za katere je bil obremenjen račun strank, in druge postavke, za katere poročevalska enota še ni opravila ustreznega plačila; (d) obveznosti iz obračunanih obresti na vloge; V skladu s splošnim načelom obračunskega računovodstva se obveznosti iz obresti na vloge evidentirajo v bilanci stanja, ko se obresti obračunajo, tj. po obračunskem načelu, ne pa ko so dejansko plačane, tj. na podlagi plačila. Obračunane obresti na vloge se razvrstijo v bruto zneskih v kategorijo „preostale obveznosti“. Obračunane obresti so izločene iz vloge, na katero se nanašajo, in se poročajo kot ločena postavka „od tega“; (e) obračunane obresti na izdane dolžniške vrednostne papirje; (f) dividende, ki jih je treba še izplačati; Terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo MFI, npr. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki; (g) rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, npr. pokojnine in dividende; (h) plačila kritja v okviru pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu. Plačila kritja (kritja) v okviru izvedenih pogodb se praviloma razvrsti kot „obveznosti iz naslova vlog“ (glej kategorijo 9). Zapletenost običajnih postopkov na trgu lahko oteži ugotavljanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker se različne vrste kritij brez razlike dajejo na isti račun, ali pa tistih kritij, ki MFI zagotavljajo sredstva za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „preostale obveznosti“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“ glede na nacionalno prakso; (i) neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji ali z deviznimi operacijami; „Preostale obveznosti“ lahko izključujejo skoraj vse finančne instrumente, ki imajo obliko finančnih obveznosti (vključenih v druge postavke bilance stanja), finančne instrumente, ki nimajo oblike finančnih obveznosti, kot so jamstva, zaveze, nadzorovana posojila in skrbniška posojila (ki so evidentirani zunaj bilance stanja) ter nefinančne obveznosti, kot so postavke kapitala na strani obveznosti (ki so vključene v „kapital in rezerve“).

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo v euroobmočju, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank). Kreditne institucije, ki se nahajajo zunaj euroobmočja, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“, ki velja samo za države članice. Za države članice, katerih valuta ni euro, ustreza izraz „ne-banke“.

Skupinsko poročanje kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, na agregirani osnovi

Zahteve glede obveznih rezerv v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije

2.4 Brez poseganja v obveznosti, ki so določene v prejšnjih odstavkih, lahko zadevna NCB dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih informacij po začasnih postopkih, na primer z ločenim obrazcem za vsako od prevzetih institucij v več obdobjih po izvršitvi združitve. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in ne sme presegati šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s to uredbo in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij v skladu s to prilogo.

Tabela

Posebna pravila za izračun obveznih rezerv kreditnih institucij, vključenih v združitev (1)

Številka primera	Vrsta združitve	Obveznosti, ki jih je treba prevzeti
1	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.
2	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.
3	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje mesečnih statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.
4	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ in mogoče eno ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.
5	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec	Uporabi se enak postopek kakor v primeru 1.
6	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po skrajnem roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava.
7	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati po roku, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu	Uporabi se enak postopek kakor v primeru 2.
8	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzemne institucije in prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija poleg svojih obveznosti poročanja prevzame tudi obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.
9	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več poročevalk v polnem obsegu in mogoče eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec	Uporabi se enak postopek kakor v primeru 3.
10	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) prevzame eno ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje, zaradi združitve pa institucija „na repu“ postane poročevalka v polnem obsegu	Uporabi se enak postopek kakor v primeru 4.
11	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca meseca do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodni mesec	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij glede statističnih informacij, ki se nanašajo na mesec pred združitvijo.
12	Združitev, v kateri poročevalka v polnem obsegu (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ in mogoče ene ali več poročevalk v polnem obsegu (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Za obdobje izpolnjevanja, ki sledi združitvi, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na mesec ali četrtletje pred združitvijo, odvisno od institucije.
13	Združitev, v kateri institucija „na repu“ (prevzemna institucija) nastane iz ene ali več institucij „na repu“ (prevzete institucije), začne veljati v obdobju od konca četrtletja do roka, ki ga določi zadevna NCB za poročanje statističnih informacij, ki se nanašajo na predhodno četrtletje	Od obdobja izpolnjevanja, ki sledi združitvi, in do prvega poročanja četrtletnih podatkov prevzemne institucije po združitvi v skladu z zmanjšanimi zahtevami za statistično poročanje, ki veljajo za institucije „na repu“, kakor je določeno v Prilogi III, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za obvezne rezerve, ki združuje osnove za obvezne rezerve prevzetih institucij. Vključijo se tiste osnove za obvezne rezerve, ki bi se uporabile v istem obdobju izpolnjevanja, če do združitve ne bi prišlo. Dodeli se le ena pavšalna olajšava. Prevzemna institucija prevzame obveznosti poročanja prevzetih institucij za statistične informacije, ki se nanašajo na četrtletje pred združitvijo.
(1) Ta tabela predstavlja podrobnosti zapletenejših postopkov, ki se uporabljajo v posebnih primerih. Za primere, ki niso predstavljeni v tabeli, se uporabljajo običajna pravila za poročanje statističnih informacij in izračun obveznih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

( 14 ) Polja, označena z *, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucije bodisi predložijo dokazilo o obveznostih, ki naj se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardizirani odbitek v višini fiksnega odstotka, ki ga določi ECB. Polja z vzorcem poročajo samo kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve. Glej tudi posebna pravila o uporabi obveznih rezerv v Prilogi III.

( 16 ) Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov statističnega zbiranja, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz dela 2 Priloge I.

( 18 ) Skupine, ki so označene z besedo „MINIMUM“, poročajo MFI. NCB lahko razširijo to zahtevo tako, da zajamejo tudi skupine, ki so brez označbe (tj. ne vsebujejo besede „MINIMUM“).

Neoznačena polja in polja, označena z „MINIMUM“, poročajo NCB Evropski centralni banki.

Za neoznačena polja z zvezdico na strani obveznosti se predpostavlja, da znašajo nič, razen če obstajajo dokazi o nasprotnem.

( 19 ) NCB lahko zahtevajo od MFI, da poročajo to postavko četrtletno namesto mesečno.

( 21 ) Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov statističnega zbiranja, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz oddelka 3 dela 5 Priloge I.

( 22 ) Ta postavka se zahteva samo četrtletno, glej tabelo 5(b) za shemo poročanja.

( 23 ) Glede obveznosti poročanja iz oddelka 5.2 dela 5 Priloge I se poroča samo vrstica „Skupaj“, in to samo četrtletno.

( 25 ) Mesečne razčlenitve podatkov so označene v krepkem tisku, četrtletne razčlenitve pa v navadnem tisku.

( 26 ) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na posojila glavnim rezidenčnim sektorjem razen MFI in državi držav članic euroobmočja. Ustrezna razčlenitev po zapadlosti za posojila državi razen centralni državi držav članic euroobmočja, je četrtletna.

( 27 ) Mesečna razčlenitev po zapadlosti se nanaša samo na imetja vrednostnih papirjev, ki so jih izdale MFI iz euroobmočja. Kot četrtletni podatki so imetja vrednostnih papirjev, ki jih izdajo ne-MFI iz euroobmočja, razdeljena v „do enega leta“ in „nad enim letom“.

( 29 ) Poročanje o postavki „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

( 31 ) Za posojila je vključena nadaljnja razčlenitev po namenu za podsektor S.14 + S.15. Dodatno se za omejeno število instrumentov zahtevajo nadaljnje pozicije „od tega“ za nekatere podsektorje: „od tega centralne nasprotne stranke“ in „od tega družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev“ za podsektor S.125; „od tega individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa“ za posojila podsektorju S.14; „od tega nepremičninsko zavarovanje“ za posojila podsektorjem S.11 in S.14 + S.15 (zahteva se samo četrtletno).

( 32 ) Četrtletna razčlenitev po valuti vsake druge države članice se zahteva le za izbrane postavke.

( 33 ) V tabelah te priloge se ECB razvrsti kakor MFI, ki je rezident države, v kateri se ECB fizično nahaja.

( 34 ) Hčerinske družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.

KATEGORIJE NASPROTNIH STRANK IN NAMENOV
SREDSTVA	OBVEZNOSTI
A. Domači rezidenti MFI od tega: centralne banke od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke Ne-MFI Država centralna država regionalna država lokalna država skladi socialne varnosti Drugi rezidenčni sektorji (5) investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (5) od tega: centralne nasprotne stranke (6) od tega: DPFS (6) zavarovalne družbe (S.128) pokojninski skladi (S.129) (5) nefinančne družbe (S.11) (5) gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (5) posojila za potrošnjo (6) posojila za nakup hiše (6) druga posojila (6) od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa (6) B. Rezidenti euroobmočja razen domači MFI od tega: centralne banke od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke Ne-MFI Država centralna država regionalna država lokalna država skladi socialne varnosti Drugi rezidenčni sektorji (5) investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (5) od tega: centralne nasprotne stranke (6) od tega: DPFS (6) zavarovalne družbe (S.128) pokojninski skladi (S.129) (5) nefinančne družbe (S.11) (5) gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (5) posojila za potrošnjo (6) posojila za nakup hiše (6) druga posojila (6) od tega: individualni lastniki/partnerska podjetja brez pravnega statusa (6) C. Rezidenti tujine Banke Ne-banke Država Drugi rezidenti	A. Domači rezidenti MFI od tega: centralne banke od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke od tega: kreditne institucije Ne-MFI Država centralna država ostali sektor država regionalna država lokalna država skladi socialne varnosti Drugi rezidenčni sektorji (5) investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (5) od tega: centralne nasprotne stranke (6) od tega: DPFS (6) zavarovalne družbe (S.128) pokojninski skladi (S.129) (5) nefinančne družbe (S.11) (5) gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (5) B. Rezidenti euroobmočja razen domači MFI od tega: centralne banke od tega: institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke od tega: kreditne institucije Ne-MFI Država centralna država ostali sektor država regionalna država lokalna država skladi socialne varnosti Drugi rezidenčni sektorji (5) investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) drugi finančni posredniki, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ter lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 + S.126 + S.127) (5) od tega: centralne nasprotne stranke (6) od tega: DPFS (6) zavarovalne družbe (S.128) pokojninski skladi (S.129) (5) nefinančne družbe (S.11) (5) gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (5) C. Rezidenti tujine Banke Ne-banke Država Drugi rezidenti
D. Skupaj	D. Skupaj
VALUTE
e euro x tuje valute – valute, razen eura, tj. valute drugih držav članic, USD, JPY, CHF, ostale valute (7)

Sektor	Opredelitev
MFI	Glej člen 1.
Država	Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).
Centralna država	Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).
Regionalna država	Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).
Lokalna država	Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).
Skladi socialne varnosti	Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke; in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).
Investicijski skladi razen skladov denarnega trga	Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38). Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni investicijski sistemi razen skladov denarnega trga, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran od javnosti.
Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci	Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94). Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97). Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99).
Zavarovalne družbe	Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).
Pokojninski skladi	Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).
Nefinančne družbe	Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).
Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva	Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128). Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).
Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa (podpopulacija „gospodinjstev“)	Individualni lastniki in partnerska podjetja brez pravnega statusa, razen tistih, ki so ustanovljeni kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavek 2.119d).

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)	Ta uredba
Člen 1a	Člen 2
Člen 2	Člen 3
Člen 3	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Člen 9	Člen 10
Člen 10	Člen 11
Člen 11	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 13	Člen 14
Člen 14	Člen 15
Člen 15	Člen 16
Priloga I, del 2, oddelek 5.2a	Priloga I, del 2, oddelek 5.3
Priloga I, del 2, oddelek 5.2b	Priloga I, del 2, oddelek 5.4
Priloga I, del 2, oddelek 5.3	Priloga I, del 2, oddelek 5.5
Priloga I, del 2, oddelek 5.4	Priloga I, del 2, oddelek 5.6
Priloga I, del 2, oddelek 5.5	Priloga I, del 2, oddelek 5.7
—	Priloga I, del 3, oddelek 4
Priloga I, del 3, oddelek 4	Priloga I, del 3, oddelek 5
Priloga I, del 3, oddelek 5	Priloga I, del 3, oddelek 6
Priloga I, del 3, oddelek 6	Priloga I, del 3, oddelek 7
Priloga I, del 4	—
Priloga I, del 5	Priloga I, del 4
Priloga I, del 6	Priloga I, del 7
Priloga I, del 8	Priloga I, del 5
Priloga I, del 6	Priloga I, del 7

POSTAVKE BILANCE STANJA	EU			Tujina (brez EU)
POSTAVKE BILANCE STANJA	Druga država članica euroombočja	Država članica zunaj euroobmočja	Izbrane institucije EU (1)	Tujina (brez EU)
OBVEZNOSTI
8. Gotovina v obtoku
9. Vloge
od MFI
od ne-MFI
država
drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci
zavarovalne družbe
pokojninski skladi
investicijski skladi razen SDT
nefinančne družbe
gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva
10. Izdani dolžniški vrednostni papirji
11. Delnice/enote SDT
12. Kapital in rezerve
13. Preostale obveznosti
SREDSTVA
1. Gotovina
2. Posojila
MFI
ne-MFI
država
drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci
zavarovalne družbe
pokojninski skladi
investicijski skladi razen SDT
nefinančne družbe
gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva
3. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev
ki jih izdajo MFI
do 1 leta
nad 1 letom in do 2 let
nad 2 letoma
ki jih izdajo ne-MFI
4. Lastniški kapital
5. Delnice/enote investicijskih skladov
Delnice/enote SDT
Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT
6. Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)
7. Preostala sredstva
(1) Za Evropsko investicijsko banko in Evropski mehanizem za stabilnost je treba podatke poročati ločeno glede na veljavno razvrstitev po sektorjih.

KATEGORIJE INSTRUMENTOV IN ZAPADLOSTI
POSTAVKE BILANCE STANJA
SREDSTVA	OBVEZNOSTI
1. Gotovina 2. Posojila do 1 leta (1) nad 1 letom in do 5 let (1) nad 5 let (1) od tega: postavke znotraj skupine od tega: sindicirana posojila od tega: povratni repo posli od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih (euro) od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom (euro) od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah (euro) od tega: nepremičninsko zavarovanje (6) Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom (euro) od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 1 leta od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma (euro) od tega: posojila s preostalo zapadlostjo manj od 2 let od tega: posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih 3. Imetja vrednostnih papirjev do 1 leta (2) nad 1 letom in do 2 let (2) nad 2 let (2) 4. Lastniški kapital 5. Delnice/enote investicijskih skladov Delnice/enote SDT Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT 6. Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi) 7. Preostala sredstva od tega: izvedeni finančni instrumenti od tega: obračunane obresti na posojila	8. Gotovina v obtoku 9. Vloge do 1 leta (3) nad 1 letom (3) od tega: postavke znotraj skupine od tega: prenosljive vloge od tega: do 2 let od tega: sindicirana posojila 9.1 Vloge čez noč od tega: prenosljive vloge 9.2 Vezane vloge do 1 leta nad 1 letom in do 2 let nad 2 letoma 9.3 Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do 3 mesecev nad 3 meseci od tega nad 2 letoma (4) 9.4 Repo 10. Delnice/enote SDT 11. Izdani dolžniški vrednostni papirji do 1 leta nad 1 letom in do 2 let od tega: do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 % nad 2 letoma 12. Kapital in rezerve 13. Preostale obveznosti od tega: izvedeni finančni instrumenti od tega: obračunane obresti na vloge