02013R0952 — SL — 12.12.2022 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 952/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269 10.10.2013, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2016/2339 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2016 |
L 354 |
32 |
23.12.2016 |
|
UREDBA (EU) 2019/474 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. marca 2019 |
L 83 |
38 |
25.3.2019 |
|
UREDBA (EU) 2019/632 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. aprila 2019 |
L 111 |
54 |
25.4.2019 |
|
UREDBA (EU) 2022/2399 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. novembra 2022 |
L 317 |
1 |
9.12.2022 |
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 952/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 9. oktobra 2013
o carinskem zakoniku Unije
(prenovitev)
KAZALO |
|
NASLOV I |
SPLOŠNE DOLOČBE |
POGLAVJE 1 |
Področje uporabe carinske zakonodaje, poslanstvo carine in opredelitev pojmov |
POGLAVJE 2 |
Pravice in obveznosti oseb v zvezi s carinsko zakonodajo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 3 |
Pretvorba valute in roki |
NASLOV II |
DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO |
POGLAVJE 1 |
Skupna carinska tarifa in tarifna uvrstitev blaga |
POGLAVJE 2 |
Poreklo blaga |
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 3 |
Carinska vrednost blaga |
NASLOV III |
CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE |
POGLAVJE 1 |
Nastanek carinskega dolga |
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 2 |
Zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga |
POGLAVJE 3 |
Izterjava, plačilo, povračilo in odpust zneska uvozne ali izvozne dajatve |
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 4 |
Ugasnitev carinskega dolga |
NASLOV IV |
BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE |
POGLAVJE 1 |
Vstopna skupna deklaracija |
POGLAVJE 2 |
Prihod blaga |
|
|
|
|
|
|
NASLOV V |
SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA |
POGLAVJE 1 |
Carinski status blaga |
POGLAVJE 2 |
Dajanje blaga v carinski postopek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 3 |
Preverjanje in prepustitev blaga |
|
|
|
|
POGLAVJE 4 |
Razpolaganje z blagom |
NASLOV VI |
SPROSTITEV BLAGA V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNE DAJATVE |
POGLAVJE 1 |
Sprostitev v prosti promet |
POGLAVJE 2 |
Oprostitev uvozne dajatve |
|
|
|
|
NASLOV VII |
POSEBNI POSTOPKI |
POGLAVJE 1 |
Splošne določbe |
POGLAVJE 2 |
Tranzit |
|
|
|
|
POGLAVJE 3 |
Hramba |
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE 4 |
Določena raba |
|
|
|
|
POGLAVJE 5 |
Oplemenitenje |
|
|
|
|
|
|
NASLOV VIII |
IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE |
POGLAVJE 1 |
Formalnosti pred izstopom blaga |
POGLAVJE 2 |
Formalnosti ob izstopu blaga |
POGLAVJE 3 |
Izvoz in ponovni izvoz |
POGLAVJE 4 |
Izstopna skupna deklaracija |
POGLAVJE 5 |
Obvestilo o ponovnem izvozu |
POGLAVJE 6 |
Oprostitev izvozne dajatve |
NASLOV IX |
ELEKTRONSKI SISTEMI, POENOSTAVITVE, PRENOS POOBLASTILA, POSTOPEK V ODBORU IN KONČNE DOLOČBE |
POGLAVJE 1 |
Razvoj elektronskih sistemov |
POGLAVJE 2 |
Poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje |
POGLAVJE 3 |
Prenos pooblastila in postopek v odboru |
POGLAVJE 4 |
Končne določbe |
PRILOGA |
KORELACIJSKA TABELA |
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Področje uporabe carinske zakonodaje, poslanstvo carine in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Brez poseganja v mednarodno pravo in konvencije ter zakonodajo Unije na drugih področjih se Zakonik uporablja enotno na celotnem carinskem območju Unije.
Člen 2
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 284 zaradi podrobne opredelitve in poenostavitve določb carinske zakonodaje v zvezi s carinsko deklaracijo, dokazilom o carinskem statusu in uporabo postopka notranjega tranzita Unije, kolikor to ne vpliva na ustrezno uporabo zadevnih fiskalnih ukrepov, ki se nanašajo na trgovino z unijskim blagom iz člena 1(3). Ti akti lahko obravnavajo posebne okoliščine v zvezi s trgovino z unijskim blagom, v katero je vključena samo ena država članica.
Člen 3
Poslanstvo carinskih organov
Carinski organi so prvenstveno odgovorni za nadzor mednarodne trgovine Unije, s čimer prispevajo k pravični in odprti trgovini, izvajanju zunanjih vidikov notranjega trga, skupni trgovinski politiki in drugim skupnim politikam Unije, ki vplivajo na trgovino, ter k splošni varnosti dobavne verige. Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilj je predvsem naslednje:
zaščita finančnih interesov Unije in njenih držav članic;
zaščita Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni dejavnosti;
zagotovitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi; in
ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in olajševanjem zakonite trgovine.
Člen 4
Carinsko območje
Carinsko območje Unije obsega naslednja ozemlja, vključno s teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom:
Naslednja ozemlja, vključno z njihovimi teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki se zanje uporabljajo, štejejo za del carinskega območja Unije:
FRANCIJA
Ozemlje Monaka, kot je opredeljeno v Carinski konvenciji, podpisani v Parizu 18. maja 1963 (Journal officiel de la République française/Uradni list Francoske republike z dne 27. septembra 1963, str. 8679);
CIPER
Ozemlje suverenih con Združenega Kraljestva Akrotiri in Dhekelia, kot je opredeljeno v Pogodbi o ustanovitvi Republike Ciper, podpisani v Nikoziji 16. avgusta 1960 (United Kingdom Treaty Series No 4 (1961) Cmnd. 1252).
Člen 5
Opredelitev pojmov
V tem zakoniku se uporabljajo naslednje opredelitve:
"carinski organi" pomeni carinsko upravo države članice, odgovorno za uporabo carinske zakonodaje, in vse druge organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za uporabo nekaterih pravil carinske zakonodaje;
"carinska zakonodaja" pomeni skupek zakonodaje, ki jo sestavljajo:
Zakonik in določbe o njegovem dopolnjevanju ali izvajanju, sprejete na ravni Unije ali nacionalni ravni;
skupna carinska tarifa;
zakonodaja o sistemu oprostitev carine v Uniji; in
mednarodni sporazumi, ki vsebujejo carinske določbe, kolikor se uporabljajo v Uniji;
Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) in določbe o njeni dopolnitvi ali izvajanju;
"carinske kontrole" pomeni določena dejanja, ki jih opravijo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske in druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj tega območja, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije;
"oseba" pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;
"gospodarski subjekt" pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja carinska zakonodaja;
"carinski zastopnik" pomeni vsako osebo, ki jo druga oseba za svoje poslovanje s carinskimi organi imenuje za izvrševanje dejanj in formalnosti, določenih s carinsko zakonodajo;
"tveganje" pomeni verjetnost in vpliv dogodka, ki se zgodi, v zvezi z vstopom, izstopom, tranzitom, gibanjem ali posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj tega območja, ter v zvezi s prisotnostjo neunijskega blaga znotraj carinskega območja Unije, ki bi:
preprečil pravilno uporabo ukrepov Unije ali nacionalnih ukrepov;
ogrozil finančne interese Unije in njenih držav članic; ali
ogrozil varnost in varstvo Unije in njenih prebivalcev, zdravje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali potrošnike;
"carinske formalnosti" pomeni vse postopke, ki jih morajo oseba in carinski organi izvesti, da bi se zagotovila skladnost s carinsko zakonodajo;
"vstopna skupna deklaracija" pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago vneseno na carinsko območje Unije;
"izstopna skupna deklaracija" pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago izneseno s carinskega območja Unije;
"deklaracija za začasno hrambo" pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago v začasni hrambi;
"carinska deklaracija" pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;
"deklaracija za ponovni izvoz" pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, z izjemo blaga v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;
"obvestilo o ponovnem izvozu" pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, ki je v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;
"deklarant" pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je taka deklaracija ali obvestilo vloženo;
"carinski postopek" pomeni kateri koli naslednji postopek, v katerega je dano blago v skladu z Zakonikom:
sprostitev v prosti promet;
posebni postopki;
izvoz;
"začasna hramba" pomeni položaj neunijskega blaga, začasno hranjenega pod carinskim nadzorom v času med njegovo predložitvijo carini in trenutkom, ko je dano v carinski postopek oziroma ponovno izvoženo;
"carinski dolg" pomeni obveznost osebe, da plača znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki se v skladu z veljavno carinsko zakonodajo uporablja za določeno blago;
"dolžnik" pomeni vsako osebo, ki je zavezana za carinski dolg;
"uvozna dajatev" pomeni carino, ki se plača ob uvozu blaga;
"izvozna dajatev" pomeni carino, ki se plača ob izvozu blaga;
"carinski status" pomeni status blaga kot unijskega blaga ali neunijskega blaga;
"unijsko blago" pomeni blago, ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:
blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije;
blago, ki je vneseno na carinsko območje Unije iz držav ali ozemelj zunaj tega območja in sproščeno v prosti promet;
blago, ki je pridobljeno ali izdelano na carinskem območju Unije, bodisi izključno iz blaga iz točke (b) bodisi iz blaga iz točk (a) in (b);
"neunijsko blago" pomeni blago, ki ni blago iz točke 23 ali ki je izgubilo status unijskega blaga;
"obvladovanje tveganja" pomeni sistematsko prepoznavanje tveganja, vključno s pomočjo naključnih pregledov, in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju;
"prepustitev blaga" pomeni dejanje, s katerim carinski organi prepustijo blago za namene, določene za carinski postopek, v katerega je blago dano;
"carinski nadzor" pomeni splošne ukrepe carinskih organov za zagotovitev spoštovanja carinske zakonodaje, po potrebi pa tudi drugih pravil, ki se uporabljajo za blago v okviru takšnih ukrepov;
"povračilo" pomeni vračilo zneska plačane uvozne ali izvozne dajatve;
"odpust" pomeni opustitev obveznosti plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ni bila plačana;
"oplemeniteni proizvodi" pomeni blago, dano v postopek oplemenitenja, na katerem so bile opravljene operacije oplemenitenja;
"oseba s sedežem na carinskem območju Unije" pomeni:
katero koli osebo z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije, če gre za fizično osebo;
katero koli osebo, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto na carinskem območju Unije, če gre za pravno osebo ali združenje oseb;
"stalna poslovna enota" pomeni stalni kraj poslovanja, na katerem so stalno prisotni potrebni človeški in tehnični viri ter prek katerega oseba delno ali v celoti izvede carinske operacije;
"predložitev blaga carini" pomeni obvestilo carinskim organom, da je blago prispelo v carinski urad ali na drug kraj, ki so ga carinski organi določili ali odobrili, ter da je blago na razpolago za carinsko kontrolo;
"imetnik blaga" pomeni osebo, ki je lastnik blaga ali ima podobno pravico razpolaganja z blagom ali ima fizično kontrolo nad blagom;
"imetnik postopka" pomeni:
osebo, ki vloži carinsko deklaracijo, ali osebo, za račun katere je deklaracija vložena; ali
osebo, na katero so bile prenesene pravice in obveznosti v zvezi s carinskim postopkom;
"ukrepi trgovinske politike" pomeni netarifne ukrepe, uvedene kot del skupne trgovinske politike, v obliki določb Unije, ki urejajo mednarodno blagovno menjavo;
"operacije oplemenitenja" pomeni:
obdelavo blaga, vključno z montažo, sestavljanjem ali pritrjevanjem blaga na drugo blago;
predelavo blaga;
uničenje blaga;
popravilo blaga, vključno z obnovitvijo in ureditvijo;
uporabo blaga, ki ga ni mogoče najti v oplemenitenih proizvodih, ampak omogoča ali olajša izdelavo navedenih proizvodov, tudi če je popolnoma ali delno porabljeno v procesu (proizvodni pripomočki);
"stopnja donosa" pomeni količino ali odstotek oplemenitenih proizvodov, ki nastanejo pri oplemenitenju določene količine blaga, danega v postopek oplemenitenja;
"odločba" pomeni dejanje carinskih organov, s katerim ti v skladu s carinsko zakonodajo odločijo o določeni zadevi in ki ima pravni učinek za eno ali več zadevnih oseb;
"prevoznik" pomeni:
ob vstopu osebo, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Unije. Vendar:
v primeru kombiniranega prevoza "prevoznik" pomeni osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se po vnosu na carinsko območje Unije samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo;
v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni "prevoznik" osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga na carinsko območje Unije;
ob izstopu osebo, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Unije. Vendar:
v primeru kombiniranega prevoza, kadar aktivno prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Unije, le prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se po prihodu aktivnega prevoznega sredstva na namembni kraj samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo, pomeni "prevoznik" osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se samostojno premika, potem ko zapusti carinsko območje Unije in prispe na svoj namembni kraj;
v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni "prevoznik" osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga s carinskega območja Unije;
"nakupna provizija" pomeni znesek, ki ga uvoznik plača zastopniku, da ga ta zastopa pri nakupu vrednotenega blaga.
POGLAVJE 2
Pravice in obveznosti oseb v zvezi s carinsko zakonodajo
Člen 6
Sredstva za izmenjavo in shranjevanje informacij ter skupne zahteve glede podatkov
Druga sredstva za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz odstavka 1, se lahko uporabljajo:
stalno, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto prometa, ali kadar uporaba tehnik elektronske obdelave podatkov za zadevne carinske formalnosti ni ustrezna;
začasno, kadar začasno odpovejo računalniški sistemi carinskih organov ali gospodarskih subjektov;
Tak sklep glede odstopanja se utemelji s posebnim položajem države članice, ki odstopanje zahteva, odstopanje pa se odobri za določeno časovno obdobje. Odstopanje se redno pregleduje in se lahko na podlagi novega zahtevka države članice, na katero je naslovljeno, podaljša za nadaljnje določeno časovno obdobje. Če ni več utemeljeno, se razveljavi.
Odstopanje ne vpliva na izmenjavo informacij med državo članico, na katero je naslovljeno, in drugimi državami članicami niti na izmenjavo in shranjevanje informacij v drugih državah članicah zaradi uporabe carinske zakonodaje.
Člen 7
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
skupne zahteve glede podatkov iz člena 6(2), pri čemer upošteva potrebo po opravljanju carinskih formalnosti, določenih v carinski zakonodaji, ter naravo in namen izmenjave in shranjevanja informacij iz člena 6(1);
posebne primere, v katerih se lahko v skladu s točko (a) člena 6(3) uporabljajo druga sredstva za izmenjavo in shranjevanje informacij, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov;
vrsto informacij in navedb, ki jih morajo vsebovati evidence iz členov 148(4) in 214(1).
Člen 8
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi:
po potrebi obliko in kodo skupnih zahtev glede podatkov iz člena 6(2);
postopkovna pravila glede izmenjave in shranjevanja informacij, ki se lahko opravi z drugimi sredstvi, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(3).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).
Člen 9
Registracija
Kadar se od oseb iz prvega pododstavka zahteva registracija, velja naslednje:
če imajo sedež na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež;
če nimajo sedeža na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.
Člen 10
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere iz člena 9(2), v katerih se zahteva registracija pri carinskih organih od gospodarskih subjektov, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije;
primere iz prvega pododstavka člena 9(3), v katerih se zahteva registracija pri carinskih organih od oseb, ki niso gospodarski subjekti;
primere iz člena 9(4), v katerih carinski organi izrečejo registracijo za neveljavno.
Člen 11
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi carinske organe, pristojne za registracijo iz člena 9.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 12
Sporočanje informacij in varstvo podatkov
Vendar je razkritje takšnih informacij brez privolitve dovoljeno, kadar so carinski organi to dolžni ali pooblaščeni storiti v skladu z veljavnimi pravili, zlasti s področja varovanja podatkov ali v zvezi s sodnimi postopki.
Člen 13
Izmenjava dodatnih informacij med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti
Člen 14
Informacije, ki jih zagotovijo carinski organi
Člen 15
Zagotovitev informacij carinskim organom
Oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu carinskim organom ali pa predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, je odgovorna za:
pravilnost in popolnost informacij, navedenih v deklaraciji, sporočilu ali zahtevku;
pristnost, pravilnost in veljavnost vseh dokumentov, priloženih deklaraciji, obvestilu ali zahtevku; in
kjer je primerno, spoštovanje vseh obveznosti v zvezi z dajanjem zadevnega blaga v zadevni carinski postopek ali z vodenjem odobrenih dejanj.
Prvi pododstavek se uporablja tudi za predložitev katerih koli informacij v kateri koli obliki, ki jih zahtevajo carinski organi ali so tem dani.
Kadar carinski zastopnik zadevne osebe vloži deklaracijo ali obvestilo, predloži zahtevek ali zagotovi informacije, kot je navedeno v členu 18, obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka zavezujejo tudi navedenega carinskega zastopnika.
Člen 16
Elektronski sistemi
Člen 17
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične zahteve za razvoj, vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov iz člena 16(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 18
Carinski zastopnik
Takšno zastopanje je lahko neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ali posredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za tuj račun.
Razen če ni določeno drugače, se ta zahteva opusti, kadar carinski zastopnik deluje za račun oseb, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.
Člen 19
Pooblastitev
Za osebe, ki ne izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, ali ki izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, pa za to niso pooblaščene, se šteje, da nastopajo v svojem imenu in za svoj račun.
V posebnih primerih carinski organi ne zahtevajo predložitve takega dokazila.
Člen 20
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere, v katerih se ne uporablja opustitev iz drugega pododstavka člena 18(2);
primere, v katerih carinski organi ne zahtevajo dokazila o pooblastitvi iz prvega pododstavka člena 19(2).
Člen 21
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s podelitvijo in dokazovanjem pravice iz člena 18(3).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 22
Odločbe, sprejete na podlagi zahtevka
Za odločbo lahko v skladu s pogoji, določenimi v carinski zakonodaji, zaprosi več oseb in se jo lahko tudi sprejme za več oseb.
Pristojni carinski organ, če ni določeno drugače, je organ v kraju, v katerem se vodi oziroma je dostopna glavna računovodska evidenca vložnika za carinske namene in v katerem se bo izvajal vsaj del dejavnosti, ki bodo zajete v odločbi.
Kadar carinski organi ugotovijo, da vsebuje zahtevek vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje odločbe, v roku iz prvega pododstavka vložniku sporočijo njegov sprejem.
Kadar carinski organi ne morejo upoštevati roka za sprejetje odločbe, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vložnika ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje odločbe. Razen če ni določeno drugače, ta dodatni rok ne presega 30 dni.
Brez poseganja v drugi pododstavek lahko carinski organi podaljšajo rok za sprejetje odločbe, kot je opredeljen v carinski zakonodaji, kadar vložnik zahteva podaljšanje, da bi izvedel prilagoditve, ki bi mu omogočile izpolniti pogoje in merila. Te prilagoditve in dodatni rok, ki je potreben za njihovo izvedbo, se sporočijo carinskim organom, ti pa odločijo o podaljšanju roka.
Prvi pododstavek se ne uporablja v vseh naslednjih primerih:
kadar se nanaša na odločbo iz člena 33(1);
v primeru zavrnitve koriščenja tarifne kvote, ko je dosežena predpisana količina tarifnih kvot, kot je določeno v prvem pododstavku člena 56(4);
kadar to zahteva narava ali stopnja ogrožanja varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev, zdravja ljudi, živali ali rastlin, okolja ali potrošnikov;
kadar je namen odločitve zagotoviti izvajanje druge odločitve, za katero se je uporabil prvi pododstavek, brez poseganja v pravo zadevne države članice;
kadar bi to posegalo v preiskave, sprožene z namenom boja proti goljufiji;
v drugih posebnih primerih.
Člen 23
Upravljanje odločb, sprejetih na podlagi zahtevka
V posebnih primerih carinski organi:
ponovno ocenijo odločbo;
zadržijo odločbo, ki se ne odpravi, razveljavi ali spremeni.
Člen 24
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
izjeme od tretjega pododstavka člena 22(1);
pogoje za sprejem zahtevka iz člena 22(2);
rok za sprejetje posebne odločbe, vključno z možnim podaljšanjem tega roka, v skladu s členom 22(3);
primere iz člena 22(4), ko začne odločba učinkovati na dan, ki se razlikuje od dneva, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da jo je prejel;
primere iz člena 22(5), ko odločba ni veljavna brez časovne omejitve;
trajanje roka iz prvega pododstavka člena 22(6);
posebne primere iz točke (f) drugega pododstavka člena 22(6), v katerih vložnik nima možnosti izraziti svojega stališča;
primere in pravila za ponovno oceno in zadržanje odločb v skladu s členom 23(4).
Člen 25
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
predložitev in sprejem zahtevka za odločbo iz člena 22(1) in (2);
sprejetje odločbe iz člena 22, po potrebi vključno s posvetovanjem z zadevno državo članico;
nadzorovanje odločbe v skladu s členom 23(5).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 26
Veljavnost odločb na celotnem območju Unije
Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje so veljavne na celotnem carinskem območju Unije, razen če je učinek odločbe omejen na eno ali več držav članic.
Člen 27
Odprava pozitivnih odločb
Carinski organi odločbo, ki je pozitivna za imetnika odločbe, odpravijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;
imetnik odločbe je vedel ali bi moral in mogel vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;
odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.
Člen 28
Razveljavitev in sprememba pozitivnih odločb
Pozitivna odločba se razveljavi ali spremeni, kadar v primerih, ki niso navedeni v členu 27:
eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen; ali
na podlagi zahtevka imetnika odločbe.
Vendar lahko v izjemnih primerih carinski organi zaradi pravno utemeljenih interesov imetnika odločbe, za največ eno leto odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe. Ta datum se navede v odločbi o razveljavitvi ali spremembi.
Člen 29
Odločbe, sprejete brez predhodnega zahtevka
Razen ko carinski organi nastopajo v vlogi sodnih organov, se člen 22(4), (5), (6) in (7), člen 23(3) ter členi 26, 27 in 28 uporabljajo tudi za odločbe, ki jih carinski organi sprejmejo brez predhodnega zahtevka zadevne osebe.
Člen 30
Omejitve, ki se uporabljajo za odločbe o blagu, danem v carinski postopek ali v začasno hrambo
Razen v primerih, ko tako zahteva zadevna oseba, razveljavitev, sprememba ali zadržanje pozitivne odločbe ne vpliva na blago, ki je bilo v trenutku začetka veljavnosti razveljavitve, spremembe ali zadržanja že dano v carinski postopek ali v začasno hrambo in ki je še vedno v carinskem postopku ali v začasni hrambi na podlagi razveljavljene, spremenjene ali zadržane odločbe.
Člen 31
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere iz člena 28(2), v katerih se pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, lahko razveljavi tudi v zvezi z osebami, ki niso oseba, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti;
izjemne primere, v katerih lahko carinski organi odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 28(4).
Člen 32
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za odpravo, razveljavitev ali spremembo pozitivnih odločb.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 33
Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami
Tak zahtevek se ne sprejme v naslednjih primerih:
kadar imetnik odločbe vloži ali je že vložil pri istem ali drugem carinskem uradu zahtevek, ki se nanaša na isto blago, ali je tak zahtevek vložen za njegov račun, in – kar zadeva odločbe ZIPB – v enakih okoliščinah, ki opredeljujejo pridobitev porekla;
kadar se zahtevek ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe ZTI oziroma ZIPB ali katero koli predvideno uporabo carinskega postopka.
Odločbe ZTI ali ZIPB so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga, in sicer:
so carinski organi zavezani do imetnika odločbe samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati;
je imetnik odločbe zavezan do carinskih organov šele z dnem, ko prejme odločbo ali ko se šteje, da je odločbo prejel.
Za uporabo odločb ZTI ali ZIPB v okviru določenega carinskega postopka mora biti imetnik odločbe sposoben dokazati:
v primeru odločbe ZTI, da prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu;
v primeru odločbe ZIPB, da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam.
Člen 34
Upravljanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami
Odločba ZTI preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 33(3), kadar ni več skladna s pravom, in sicer zaradi:
sprejetja spremembe nomenklatur iz točk (a) in (b) člena 56(2);ali
sprejetja ukrepov iz člena 57(4);
z učinkom od datuma uporabe takšne spremembe ali ukrepov.
Odločba ZIPB preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 33(3) v vseh naslednjih primerih:
kadar se sprejme uredba ali Unija sklene sporazum, ki se začne uporabljati v Uniji, in ZIPB odločba ni več v skladu s tako določeno zakonodajo, z učinkom od datuma uporabe te uredbe ali sporazuma;
kadar ni več v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o pravilih o poreklu ali z pojasnjevalnimi opombami ali mnenjem o poreklu, sprejetimi za razlago tega sporazuma, z učinkom od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije.
Carinski organi razveljavijo odločbe ZTI:
kadar niso več skladne z razlago katere koli nomenklature iz točk (a) in (b) člena 56(2) zaradi:
pojasnjevalnih opomb iz druge alinee točke (a) člena 9(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( 2 ) z učinkom od dneva njihove objave v Uradnem listu Evropske unije;
sodbe Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije; ali
odločitev o uvrstitvi, mnenj o uvrstitvi ali sprememb pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki jih sprejme organizacija, vzpostavljena s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sestavljeno 15. decembra 1950 v Bruslju, z učinkom od dneva objave sporočila Komisije v seriji C Uradnega lista Evropske unije; ali
v drugih posebnih primerih.
Odločbe ZIPB se razveljavijo:
kadar niso več skladne s sodbo Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije; ali
v drugih posebnih primerih.
Podaljšana uporaba iz prvega pododstavka ne presega šestih mesecev od dneva, ko odločba ZTI ali ZIPB preneha veljati ali je razveljavljena. Vendar lahko ukrep iz člena 57(4) ali člena 67 izključi navedeno podaljšano uporabo ali določi krajše obdobje. Pri izdelkih, za katere je treba pri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvozno ali izvozno potrdilo, pa se obdobje šestih mesecev nadomesti z obdobjem veljavnosti potrdila.
Da bi bil upravičen do podaljšane uporabe odločb ZTI in ZIPB, vloži imetnik takšne odločbe v 30 dneh od dneva, ko ta preneha veljati ali je razveljavljena, pri carinskem organu, ki je odločbo sprejel, zahtevek, v katerem navede količine, za katere zahteva podaljšanje uporabe, in državo članico ali države članice, v katerih bo blago v obdobju podaljšane uporabe ocarinjeno. Ta carinski organ sprejme odločbo glede podaljšane uporabe in imetnika o tem obvesti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po dnevu, ko prejme vse potrebne informacije za sprejetje te odločbe.
Komisija obvesti carinske organe, kadar je:
sprejemanje odločb ZTI in ZIPB za blago, za katero ni zagotovljena pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla, zadržano;
zadržanje iz točke (a) preklicano.
Člen 35
Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami glede drugih dejavnikov
Carinski organi v posebnih primerih na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami glede drugih dejavnikov iz naslova II, na podlagi katerih se uporabljajo izvozna ali uvozna dajatev in drugi ukrepi, predpisani za blagovno menjavo.
Člen 36
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
posebne primere iz člena 34(7)(b) in (8)(b), v katerih se odločbe ZTI in ZIPB razveljavijo;
primere iz člena 35, v katerih se odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami sprejmejo glede drugih dejavnikov, na podlagi katerih se uporabljajo izvozna ali uvozna dajatev in drugi ukrepi, predpisani za blagovno menjavo.
Člen 37
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovna pravila za:
uporabo odločbe ZTI ali ZIPB po tem, ko preneha veljati ali je razveljavljena v skladu s členom 34(9);
Komisijo o obveščanju carinskih organov v skladu s točkama (a) in (b) člena 34(10);
uporabo odločb iz člena 35, določenih v skladu s točko (b) člena 36, potem ko prenehajo veljati;
zadržanje odločb iz člena 35, določenih v skladu s točko (b) člena 36, in obveščanje carinskih organov o zadržanju ali preklicu zadržanja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev:
odločb iz člena 34(11);
odločb iz člena 35, določenih v skladu s točko (b) člena 36.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
Člen 38
Zahtevek in dovoljenje
Carinski organi, po potrebi po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi, podelijo navedeni status, ki ga nadzorujejo.
Status pooblaščenega gospodarskega subjekta zajema naslednji vrsti dovoljenj:
dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, na podlagi katerega je imetnik upravičen do določenih poenostavitev, predvidenih v skladu s carinsko zakonodajo; ali
dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega je imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom.
Člen 39
Podelitev statusa
Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:
odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika;
vložnik izkaže, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezne carinske kontrole;
plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti;
v zvezi z dovoljenjem iz točke (a) člena 38(2) praktični standardi usposobljenosti ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti; in
v zvezi z dovoljenjem iz točke (b) člena 38(2) ustrezni varnostni in varstveni standardi, ki se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih telesne celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev.
Člen 40
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
poenostavitve iz točke (a) člena 38(2);
olajšave iz točke (b) člena 38(2);
ugodnejšo obravnavo iz člena 38(6).
Člen 41
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila za uporabo meril iz člena 39.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 42
Uporaba kazni
Če se uporabijo upravne kazni, so lahko te med drugim v eni izmed naslednjih oblik ali so kombinacija obeh:
denarna kazen, ki jo naložijo carinski organi, po potrebi vključno s poravnavo, ki se uporabi namesto kazenske sankcije;
razveljavitev, začasen odvzem ali sprememba kakršnega koli dovoljenja, ki ga ima zadevna oseba.
Člen 43
Odločbe sodnih organov
Člena 44 in 45 se ne uporabljata za pritožbe, vložene zaradi odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo je sprejel sodni organ ali carinski organi v vlogi sodnih organov.
Člen 44
Pravica do pritožbe
Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe na ta zahtevek ni prejela v roku iz člena 22(3).
Pravica do pritožbe se lahko uveljavlja najmanj na dveh stopnjah:
najprej pred carinskimi organi ali sodnim organom ali drugim organom, ki ga države članice določijo za ta namen;
nato pred višjim neodvisnim organom, ki je lahko sodni organ ali enakovredni specializirani organ v skladu z veljavnimi predpisi držav članic.
Člen 45
Zadržanje izvršitve
Člen 46
Obvladovanje tveganja in carinske kontrole
Carinske kontrole lahko vključujejo zlasti pregledovanje blaga, jemanje vzorcev, preverjanje pravilnosti in popolnosti informacij, navedenih v deklaraciji ali obvestilu, in obstoja, pristnosti, pravilnosti in veljavnosti dokumentov, pregledovanje računov gospodarskih subjektov in drugih evidenc, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi, ter opravljanje uradnih poizvedb in podobna dejanja.
Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge kontrole, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 1 ali drugimi veljavnimi določbami.
Obvladovanje tveganja zajema dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, predpisovanje in sprejemanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje navedenega postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi mednarodnih virov in strategij, virov in strategij Unije ter nacionalnih virov in strategij.
Carinski organi si izmenjajo informacije o tveganju in rezultate analize tveganja, kadar:
carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje; ali
iz rezultatov kontrole ne izhaja, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da nevarnost pomeni visoko tveganje drugje v Uniji.
Za oblikovanje skupnih meril in standardov tveganja, kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij iz odstavka 3 se upošteva vse naslednje:
sorazmernost glede na tveganje;
nujnost potrebnega izvajanja kontrol;
verjeten učinek na trgovinske tokove, posamezne države članice in vire, povezane s kontrolo.
Skupna merila in standardi tveganja iz odstavka 3 vključujejo:
opis tveganj;
dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinsko kontrolo;
vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi; in
trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).
Člen 47
Sodelovanje med organi
Člen 48
Kontrola po prepustitvi blaga
Carinski organi lahko za namene carinskih kontrol po prepustitvi blaga preverijo pravilnost in popolnost informacij, navedenih v carinski deklaraciji, deklaraciji za začasno hrambo, vstopni skupni deklaraciji, izstopni skupni deklaraciji, deklaraciji za ponovni izvoz ali obvestilu o ponovnem izvozu, ter obstoj, pristnost, pravilnost in veljavnost vseh spremnih listin in lahko pregledajo račune deklaranta in druge evidence, ki se nanašajo na operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na predhodne oziroma kasnejše trgovinske posle z navedenim blagom. Navedeni organi lahko tudi pregledajo takšno blago in/ali vzamejo vzorce, če je to še mogoče storiti.
Takšne kontrole se lahko izvajajo v poslovnih prostorih imetnika blaga ali njegovega zastopnika, v poslovnih prostorih katerih koli drugih oseb, ki so poslovno neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, ter katerih koli drugih oseb, ki imajo zaradi poslovnih razlogov navedene dokumente in podatke.
Člen 49
Poleti in potovanje po morju znotraj Unije
Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v:
varnostne in varstvene kontrole;
preglede, povezane s prepovedmi ali omejitvami.
Člen 50
Podelitev izvedbenih pooblastil
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem posodabljanju skupnega okvira obvladovanja tveganja ter prilagoditvi izmenjave informacij in analiz o tveganju, skupnih meril ter standardov tveganja, kontrolnih ukrepov in prednostnih kontrolnih področij glede na razvoj tveganj, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
Komisija z izvedbenimi akti določi pristanišča ali letališča, v katerih se carinske kontrole in formalnosti v skladu s členom 49 opravljajo za:
ročno in oddano prtljago oseb:
na zrakoplovu, ki leti z letališča izven Unije in po postanku na letališču Unije nadaljuje pot na drugo letališče Unije;
na zrakoplovu, ki ima pred nadaljevanjem poti na letališče izven Unije postanek na letališču Unije;
ki uporabljajo pomorske storitve, ki jih opravlja isto plovilo in vključujejo zaporedne etape, pri čemer to plovilo izpluje iz pristanišča izven Unije, ima v takem pristanišču postanek ali v njem pristane;
na krovu plovil za prosti čas in turističnih ali poslovnih zrakoplovov;
ročno in oddano prtljago:
ki prispe na letališče Unije z zrakoplovom, ki prileti z letališča izven Unije, in se na tem letališču Unije prenese na drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije;
naloženo na letališču Unije na zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije, da se na drugem letališču Unije prenese na zrakoplov, ki nadaljuje pot na letališče izven Unije.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 51
Hramba dokumentov in drugih informacij
V primeru blaga, sproščenega v prosti promet v drugih okoliščinah, kot so navedene v tretjem pododstavku, ali blaga, prijavljenega za izvoz, teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem se sprejmejo carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet ali izvoz.
V primeru blaga, sproščenega v prosti promet brez plačila dajatve ali po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem je zanj prenehal veljati carinski nadzor.
V primeru blaga, danega v drug carinski postopek, ali blaga v začasni hrambi teče navedeno obdobje od konca leta, v katerem se je zaključil zadevni carinski postopek ali se je končala začasna hramba.
Kadar je bila vložena pritožba ali je bil sprožen sodni postopek, se dokumenti in informacije hranijo toliko časa, kot je določeno v odstavku 1, ali dokler pritožbeni postopek ali sodni postopek ni končan, pri čemer se upošteva poznejši datum.
Člen 52
Dajatve in stroški
Carinski organi lahko predpišejo dajatve ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve, predvsem za naslednje:
prisotnost carinskega osebja, kadar je to zahtevano, izven uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine;
analize ali izvedenska poročila o blagu ter poštne pristojbine za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami, izdanimi v skladu s členom 33, ali predložitvijo informacij v skladu s členom 14(1);
pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja;
izjemni kontrolni ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja.
POGLAVJE 3
Pretvorba valute in roki
Člen 53
Pretvorba valute
Pristojni organi objavijo veljavni menjalni tečaj in/ali je ta objavljen na spletnih straneh, kadar je potrebna pretvorba valute zaradi enega od naslednjih razlogov:
ker so elementi, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti blaga, izraženi v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri se določa carinska vrednost;
ker je v nacionalnih valutah vrednost eura potrebna za določitev tarifne uvrstitve blaga in zneska uvozne in izvozne dajatve, vključno z mejnimi vrednostmi v skupni carinski tarifi.
Člen 54
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za pretvorbe valute za namene iz člena 53(1) in (2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 55
Obdobja, datumi in roki
NASLOV II
DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO MENJAVO
POGLAVJE 1
Skupna carinska tarifa in tarifna uvrstitev blaga
Člen 56
Skupna carinska tarifa in nadzor
Ostali ukrepi, predpisani v določbah Unije za posebna področja v zvezi z blagovno menjavo, se po potrebi uporabljajo v skladu s tarifno uvrstitvijo zadevnega blaga.
Skupna carinska tarifa obsega:
kombinirano nomenklaturo blaga, kakor je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87;
druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjujejo in so uvedene z določbami Unije, ki urejajo posebna področja zaradi izvajanja tarifnih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo;
konvencionalno ali običajno avtonomno carino, ki se uporablja za blago, zajeto s kombinirano nomenklaturo;
preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Unija sklenila z nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije ali s skupinami takšnih držav ali ozemelj;
preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Unija enostransko sprejela glede nekaterih držav ali ozemelj zunaj carinskega območja Unije ali glede skupin takšnih držav ali ozemelj;
avtonomne ukrepe, ki za nekatero blago predvidevajo zmanjšanje ali izvzetje od carine;
ugodnejšo tarifno obravnavo, določeno za nekatero blago zaradi njegove narave ali posebne rabe, v okviru ukrepov iz točk (c) do (f) ali (h); in
druge tarifne ukrepe, ki jih predvideva kmetijska ali trgovinska ali druga zakonodaja Unije.
V primeru tarifnih plafonov takšna uporaba preneha veljati zaradi pravnega akta Unije.
Člen 57
Tarifna uvrstitev blaga
Člen 58
Podelitev izvedbenih pooblastil
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe kombinirane nomenklature, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
POGLAVJE 2
Poreklo blaga
Člen 59
Področje uporabe
Člena 60 in 61 določata pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:
skupne carinske tarife, razen ukrepov iz točk (d) in (e) člena 56(2);
ukrepov, ki niso tarifni ukrepi, določenih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja blagovne menjave; in
drugih ukrepov Unije, ki so povezani s poreklom blaga.
Člen 60
Pridobitev porekla
Člen 61
Dokazilo o poreklu
Člen 62
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila, po katerih se v skladu s členom 60 za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 59, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da je bilo v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njihova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.
Člen 63
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazil o poreklu iz člena 61.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 64
Preferencialno poreklo blaga
Ta pravila temeljijo bodisi na merilu, da je blago v celoti pridobljeno, bodisi na merilu, da je blago pridobljeno z zadostno predelavo ali obdelavo.
Začasno odstopanje se utemelji z enim od naslednjih razlogov:
notranji ali zunanji dejavniki upravičeni državi ali ozemlju začasno onemogočajo izpolnjevanje pravil o preferencialnem poreklu;
upravičena država ali ozemlje potrebuje čas, da se pripravi na izpolnjevanje navedenih pravil.
Zadevna upravičena država ali ozemlje Komisiji pisno poda zahtevo za odstopanje. V zahtevi navede razloge za potrebno odstopanje, kot so navedeni v drugem pododstavku, ter priloži ustrezne spremne listine.
Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga upravičena država ali ozemlje potrebuje za zagotovitev izpolnjevanja pravil.
Kadar je odstopanje odobreno, zadevna upravičena država ali ozemlje spoštuje zahteve glede informacij, ki jih je treba zagotoviti Komisiji, o uporabi odstopanja in upravljanju količin, za katere je bilo odobreno odstopanje.
Člen 65
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila o preferencialnem poreklu iz člena 64(3).
Člen 66
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme:
postopkovna pravila iz člena 64(1) za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji;
ukrep, s katerim se upravičeni državi ali ozemlju odobri začasno odstopanje iz člena 64(6).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 67
Ukrepi, ki jih sprejme Komisija
Komisija lahko sprejme ukrepe za določitev porekla določenega blaga v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo za to blago.
Člen 68
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe iz člena 67. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe pravil o poreklu, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
POGLAVJE 3
Carinska vrednost blaga
Člen 69
Področje uporabe
Carinska vrednost blaga za namene uporabe skupne carinske tarife in netarifnih ukrepov, predpisanih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja, povezana z blagovno menjavo, se določi v skladu s členoma 70 in 74.
Člen 70
Metoda carinskega vrednotenja na podlagi transakcijske vrednosti
Transakcijska vrednost se uporabi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pri prepustitvi ali uporabi blaga za kupca ni omejitev, razen:
omejitev, ki jih nalaga ali zahteva zakon ali organi oblasti v Uniji;
omejitev geografskega območja, na katerem se blago lahko proda naprej;
omejitev, ki bistveno ne vplivajo na carinsko vrednost blaga;
prodaja ali cena ni predmet pogojev ali storitev, katerih vrednost se v zvezi z blagom, ki se vrednoti, ne more določiti;
noben del izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca ne gre v neposredno ali posredno korist prodajalca, razen če se lahko opravi ustrezna uskladitev;
kupec in prodajalec nista povezana ali njun odnos ni vplival na ceno.
Člen 71
Elementi transakcijske vrednosti
Pri določanju carinske vrednosti na podlagi člena 70 se dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prištejejo:
naslednje stroške, kolikor bremenijo kupca, vendar niso vključeni v dejansko plačani ali plačljivi ceni za blago:
provizije in stroški posredništva, razen nakupnih provizij;
stroški zabojnikov, ki se za carinske namene štejejo za celoto z zadevnim blagom; in
stroški embalaže, ki vključujejo tako delo kot material;
ustrezno porazdeljena vrednost naslednjega blaga in storitev, kadar jih zagotovi kupec neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižani ceni in se uporabijo za izdelavo in prodajo za izvoz uvoženega blaga, kolikor ta vrednost ni bila vključena v dejansko plačano ali plačljivo ceno:
materialov, sestavnih delov ter podobnih delov in elementov, vključenih v uvoženo blago;
orodij, matric, kalupov in podobnih predmetov, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga;
materialov, porabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga; in
inženiringa, razvojnega, umetniškega, oblikovalskega dela ter načrtov in skic, opravljenih izven Unije in potrebnih za proizvodnjo uvoženega blaga;
avtorski honorarji in licenčnine za vrednoteno blago, ki jih mora kupec plačati neposredno ali posredno kot pogoj za prodajo vrednotenega blaga, kolikor ti avtorski honorarji in licenčnine niso vključeni v dejansko plačano ali plačljivo ceno;
vrednost vsakršnega izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe uvoženega blaga, ki gre v neposredno ali posredno korist prodajalca; in
naslednji stroški, ki nastanejo do kraja vnosa blaga na carinsko območje Unije:
stroški prevoza in zavarovanja za uvoženo blago; in
stroški natovarjanja in manipulativni stroški, povezani s prevozom uvoženega blaga.
Člen 72
Elementi, ki se ne vključijo v carinsko vrednost
Pri določanju carinske vrednosti iz člena 70 se ne vključijo:
prevozni stroški uvoženega blaga po njegovem vstopu na carinsko območje Unije;
stroški za gradbena, postavitvena, montažna, vzdrževalna dela ali tehnično pomoč, ki se na uvoženem blagu, kot so industrijske naprave, stroji ali oprema, opravijo po vstopu na carinsko območje Unije;
stroški obresti skladno s finančnim dogovorom, ki ga je sklenil kupec v zvezi z nakupom uvoženega blaga, ne glede na to, ali je financiranje zagotovil prodajalec ali druga oseba, če je bil finančni dogovor sklenjen v pisni obliki in če lahko kupec na zahtevo dokaže, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
tovrstno blago se dejansko prodaja po ceni, ki je bila deklarirana kot dejansko plačana ali plačljiva cena;
zahtevana obrestna mera ne presega običajnih obrestnih mer za tovrstne transakcije v državi ter času, v kateri(-em) je bilo financiranje zagotovljeno;
stroški za pridobitev pravice reproduciranja uvoženega blaga v Uniji;
nakupne provizije;
uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga;
ne glede na točko (c) člena 71(1), plačila kupca za pridobitev pravice distribuiranja ali ponovne prodaje uvoženega blaga, če ta plačila niso pogoj za prodajo blaga za izvoz v Unijo.
Člen 73
Poenostavitev
Carinski organi lahko na zahtevo dovolijo, da se naslednji zneski določijo na podlagi posebnih meril, kadar jih ni mogoče določiti na dan sprejema carinske deklaracije:
zneski, ki se vključijo v carinsko vrednost v skladu s členom 70(2); in
zneski iz členov 71 in 72.
Člen 74
Sekundarne metode carinskega vrednotenja
Vrstni red uporabe točk (c) in (d) odstavka 2 se na zahtevo deklaranta zamenja.
Carinska vrednost v skladu z odstavkom 1 je:
transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije in izvoženo ob istem ali približno istem času kot vrednoteno blago;
transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije in izvoženo ob istem ali približno istem času kot vrednoteno blago;
vrednost na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini proda na carinskem območju Unije osebam, ki niso povezane s prodajalci; ali
izračunana vrednost, ki je enaka vsoti:
stroškov ali vrednosti materiala in izdelave ali drugih operacij, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga;
zneska dobička in splošnih stroškov, ki ustreza znesku, ki ga proizvajalci v državi izvoza običajno dosežejo pri prodaji blaga enake vrste ali narave, kot je vrednoteno blago, za izvoz v Unijo;
stroškov ali vrednosti elementov iz točke (e) člena 71(1).
Kadar carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo odstavka 1, se ta določi na podlagi podatkov, razpoložljivih na carinskem območju Unije, in z uporabo ustreznih metod, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:
sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini;
člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini; in
tega poglavja.
Člen 75
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 73.
Člen 76
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
določitev carinske vrednosti v skladu s členom 70(1) in (2) ter členoma 71 in 72, vključno s pravili za prilagoditev dejansko plačane ali plačljive cene;
uporabo pogojev iz člena 70(3);
določitev carinske vrednosti iz člena 74.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
NASLOV III
CARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJE
POGLAVJE 1
Nastanek carinskega dolga
Člen 77
Sprostitev v prosti promet in začasni uvoz
Carinski dolg pri uvozu nastane, ko se neunijsko blago, zavezano uvozni dajatvi, da v enega od naslednjih carinskih postopkov:
sprostitev v prosti promet, tudi v okviru določb o posebni rabi;
začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve.
Kadar je carinska deklaracija v zvezi z enim od postopkov iz odstavka 1 izpolnjena na podlagi informacij, zaradi katerih se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila informacije, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so takšni podatki lažni.
Člen 78
Posebne določbe v zvezi z blagom brez porekla
Člen 79
Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja
Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja:
ene od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo za vnos neunijskega blaga na carinsko območje Unije, njegovo odstranitev izpod carinskega nadzora ali gibanje, predelavo, hrambo, začasno hrambo, začasni uvoz ali prepustitev takega blaga na navedenem območju;
ene od obveznosti, ki so določene v carinski zakonodaji glede posebne rabe blaga na carinskem območju Unije;
pogoja, ki ureja dajanje neunijskega blaga v carinski postopek ali odobritev izvzetja od dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.
Čas nastanka carinskega dolga je:
trenutek, ko ni izpolnjena ali se ne izpolnjuje več obveznost, katere neizpolnjevanje povzroči carinski dolg;
trenutek, ko se sprejme carinska deklaracija za dajanje blaga v carinski postopek, kadar se pozneje izkaže, da dejansko ni bil izpolnjen pogoj, ki ureja dajanje blaga v navedeni postopek ali odobritev izvzetja od dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.
V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dolžnik:
vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti;
vsaka oseba, ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati neizpolnitve obveznosti po carinski zakonodaji in ki je delovala za račun osebe, zavezane za izpolnitev obveznosti, ali ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena;
vsaka oseba, ki je pridobila ali je imela zadevno blago in ki se je v času pridobitve ali prejema blaga zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da obveznost po carinski zakonodaji ni bila izpolnjena.
Kadar se izpolni carinska deklaracija v zvezi z enim od carinskih postopkov iz točke (c) odstavka 1 in kadar se carinskim organom dajo kakršne koli informacije, ki jih carinska zakonodaja zahteva v zvezi s pogoji, ki urejajo dajanje blaga v ta carinski postopek, zaradi katerih se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je oseba, ki je dala informacije, potrebne za izpolnjevanje carinske deklaracije, in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so te informacije lažne, tudi dolžnik.
Člen 80
Odbitek že plačanega zneska uvozne dajatve
Prvi pododstavek se uporablja, kadar carinski dolg nastane v zvezi z ostanki in odpadki, nastalimi pri uničenju takšnega blaga.
Člen 81
Izvoz in pasivno oplemenitenje
Kadar je carinska deklaracija izpolnjena na podlagi informacij, zaradi katerih se izvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je dala informacije, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so takšne informacije lažne.
Člen 82
Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja
Za blago, zavezano izvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri izvozu zaradi neizpolnjevanja:
ene od obveznosti, določenih s carinsko zakonodajo za izstop blaga;
pogojev, pod katerimi je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno oprostitvijo izvozne dajatve.
Čas nastanka carinskega dolga je:
trenutek dejanskega iznosa blaga s carinskega območja Unije brez carinske deklaracije;
trenutek, ko blago prispe na namembni kraj, ki ni tisti, za katerega je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno oprostitvijo izvozne dajatve;
če carinski organi ne morejo določiti trenutka iz točke (b), trenutek, ko se izteče rok, določen za predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev, pod katerimi je blago upravičeno do takšne oprostitve.
V primerih iz točke (a) odstavka 1 je dolžnik:
vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti;
vsaka oseba, ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da zadevna obveznost ni bila izpolnjena, in ki je delovala za račun osebe, zavezane za izpolnitev obveznosti;
vsaka oseba, ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena, in ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da carinska deklaracija ni bila vložena, čeprav bi morala biti.
Člen 83
Prepovedi in omejitve
Carinski dolg pa ne nastane:
kadar se na carinsko območje Unije nezakonito vnese ponarejen denar;
kadar se na carinsko območje Unije vnesejo mamila in psihotropne snovi, razen kadar so ta pod strogim nadzorom pristojnih organov zaradi uporabe v medicinske in znanstvene namene.
Člen 84
Več dolžnikov
Kadar je več oseb zavezanih plačilu zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza enemu carinskemu dolgu, so te solidarno odgovorne za plačilo zneska.
Člen 85
Splošna pravila za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve
Kadar pa lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij določijo, da je carinski dolg nastal pred navedeno ugotovitvijo, se šteje, da je carinski dolg nastal v trenutku, ko se lahko takšen položaj najprej določi.
Člen 86
Posebna pravila za izračun zneska uvozne dajatve
Vendar se pri izračunu zneska uvozne dajatve upoštevajo carinska vrednost, količina, narava in poreklo neunijskega blaga, uporabljenega v operacijah.
Člen 87
Kraj nastanka carinskega dolga
V vseh drugih primerih je kraj nastanka carinskega dolga kraj, kjer nastanejo dogodki, ki povzročijo nastanek carinskega dolga.
Če navedenega kraja ni mogoče določiti, nastane carinski dolg na kraju, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem nastane carinski dolg.
Člen 88
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
pravila za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve za blago, pri katerem v okviru posebnega postopka nastane carinski dolg, ki dopolnjujejo pravila iz členov 85 in 86;
primere iz člena 86(4);
rok iz člena 87(2).
POGLAVJE 2
Zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga
Člen 89
Splošne določbe
Kadar carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitni ali obstoječi carinski dolg, to zavarovanje pokriva znesek uvozne ali izvozne dajatve ter druge dajatve v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, kadar:
se zavarovanje uporabi za dajanje blaga v postopek tranzita Unije; ali
se zavarovanje lahko uporabi v več kot eni državi članici.
Zavarovanje, ki se ne sme uporabiti izven države članice, v kateri se zahteva, velja samo v tej državi članici in pokriva vsaj znesek uvozne ali izvozne dajatve.
Zavarovanje, predloženo za določeno deklaracijo, velja za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in za druge dajatve v zvezi z vsem blagom, ki je zajeto ali se prepusti z navedeno deklaracijo, ne glede na to, ali je navedena deklaracija pravilna ali ne.
Če zavarovanje ni bilo sproščeno, se lahko v okviru zavarovanega zneska uporabi tudi za izterjavo zneskov uvozne ali izvozne dajatve in drugih dajatev, plačljivih po kontroli, ki sledi prepustitvi navedenega blaga.
Zavarovanje se ne zahteva v nobenem od naslednjih primerov:
za blago, ki se prevaža po Renu, vodnih poteh Rena, po Donavi ali vodnih poteh Donave;
za blago, ki se prenaša po transportnih napeljavah;
v posebnih primerih, ko je blago dano v postopek začasnega uvoza;
za blago v postopku tranzita Unije, za katerega se uporablja poenostavitev iz točke (e) člena 233(4) in se prevaža po morju ali zraku med pristanišči ali letališči Unije.
Člen 90
Obvezno zavarovanje
Kadar natančnega zneska ni mogoče določiti, se zavarovanje določi v višini, ki je po oceni carinskih organov enaka najvišjemu znesku uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki so nastale ali bodo lahko nastale.
Člen 91
Neobvezno zavarovanje
Kadar je predložitev zavarovanja neobvezna, carinski organi vseeno zahtevajo takšno zavarovanje, če menijo, da znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku ne bodo plačani. Navedeni organi določijo znesek zavarovanja tako, da ne presega višine, navedene v členu 90.
Člen 92
Predložitev zavarovanja
Zavarovanje se lahko predloži v eni izmed naslednjih oblik:
z gotovinskim depozitom ali kakim drugim plačilnim sredstvom, ki ga carinski organi priznajo za enakovrednega gotovinskemu depozitu, opravljenim v eurih ali v valuti države članice, v kateri se zavarovanje zahteva;
z izjavo poroka;
z drugo obliko zavarovanja, ki daje enakovredno zagotovilo, da bodo znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in druge dajatve plačani.
V primeru zavarovanja v obliki gotovinskega depozita ali drugega enakovrednega plačilnega sredstva carinski organi ne plačajo obresti.
Člen 93
Izbira zavarovanja
Oseba, od katere se zahteva predložitev zavarovanja, lahko izbira med oblikami zavarovanja, določenimi v členu 92(1).
Vendar lahko carinski organi zavrnejo sprejem izbrane oblike zavarovanja, kadar je nezdružljiva s pravilnim potekom zadevnega carinskega postopka.
Carinski organi lahko zahtevajo, da se izbrana oblika zavarovanja ohrani določeno obdobje.
Člen 94
Porok
Člen 95
Splošno zavarovanje
Dovoljenje iz člena 89(5) se podeli samo osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
imajo sedež na carinskem območju Unije;
izpolnjujejo merila iz točke (a) člena 39;
so redni uporabniki zadevnih carinskih postopkov ali upravljavci prostorov za začasno hrambo ali izpolnjujejo merila iz točke (d) člena 39.
Člen 96
Začasne prepovedi v zvezi z uporabo splošnih zavarovanj
V primeru posebnih postopkov ali začasne hrambe lahko Komisija začasno prepove uporabo:
splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali opustitve zavarovanja iz člena 95(2); ali
splošnega zavarovanja iz člena 95 pri blagu, za katerega se ugotovi, da je bilo predmet večje goljufije.
Kadar se uporabljata točka (a) ali točka (b) odstavka 1 tega člena, se lahko dovoli uporaba splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali opustitev zavarovanja ali uporaba splošnega zavarovanja iz člena 95, če zadevna oseba izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
oseba lahko dokaže, da za zadevno blago ni nastal carinski dolg med operacijami, ki jih je ta oseba opravljala v dveh letih pred sprejetjem sklepa iz odstavka 1;
če so v dveh letih pred sprejetjem sklepa iz odstavka 1 nastali carinski dolgovi, lahko zadevna oseba dokaže, da je navedene dolgove dolžnik oziroma dolžniki ali porok v celoti plačal v predpisanem roku.
Za pridobitev dovoljenja za uporabo začasno prepovedanega splošnega zavarovanja mora zadevna oseba izpolnjevati tudi pogoje iz točk (b) in (c) člena 39.
Člen 97
Dodatno ali nadomestno zavarovanje
Kadar carinski organi ugotovijo, da predloženo zavarovanje ne zagotavlja plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku oziroma za zagotovitev takega plačila ni več zanesljivo ali zadostno, zahtevajo od katere koli osebe iz člena 89(3), da se odloči bodisi za predložitev dodatnega zavarovanja bodisi za nadomestitev prvotnega zavarovanja z novim zavarovanjem.
Člen 98
Sprostitev zavarovanja
Člen 99
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
posebne primere iz točke (c) člena 89(8), v katerih ni potrebno nobeno zavarovanje za blago, dano v postopek začasnega uvoza;
obliko zavarovanja iz točke (c) člena 92(1) in pravila o poroku iz člena 94;
pogoje za podelitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali pridobitev opustitve zavarovanja iz člena 95(2);
roke za sprostitev zavarovanja.
Člen 100
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila:
za določitev zneska zavarovanja, vključno z znižanim zneskom iz člena 95(2) in (3);
v zvezi s predložitvijo in spremljanjem zavarovanja iz člena 89, razveljavitvijo in preklicem izjave poroka iz člena 94 in sprostitvijo zavarovanja iz člena 98;
v zvezi z začasnimi prepovedmi iz člena 96.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem izboljšanju zaščite finančnih interesov Unije in držav članic, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 285(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
POGLAVJE 3
Izterjava, plačilo, povračilo in odpust zneska uvozne ali izvozne dajatve
Člen 101
Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve
Kadar je znesek iz prvega pododstavka izražen v eurih, se lahko zaokroži navzgor ali navzdol le do najbližje cele številke.
Država članica, katere valuta ni euro, lahko smiselno uporablja določbe iz drugega pododstavka ali odstopa od navedenega pododstavka, pod pogojem, da pravila, ki se uporabljajo za zaokroženje, nimajo večjih finančnih posledic kot pravilo iz drugega pododstavka.
Člen 102
Obvestilo o carinskem dolgu
Obvestilo iz prvega pododstavka ni potrebno v nobenem od naslednjih primerov:
kadar se pred končno določitvijo zneska uvozne ali izvozne dajatve uvede začasen ukrep trgovinske politike v obliki dajatve;
kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve presega znesek, določen na podlagi odločbe, sprejete v skladu s členom 33;
kadar je bila prvotna odločitev, da se ne obvesti o carinskem dolgu ali da se o njem obvesti, pri čemer je znesek uvozne ali izvozne dajatve nižji od plačljivega zneska uvozne ali izvozne dajatve, sprejeta na podlagi splošnih določb, ki so bile pozneje s sodno odločbo izrečene za neveljavne;
kadar so carinski organi v skladu s carinsko zakonodajo oproščeni obveščati o carinskem dolgu.
Vendar lahko carinski organi v primeru, ko bi obvestilo o carinskem dolgu ogrožalo potek kazenske preiskave, to obvestilo odložijo do trenutka, ko poteka kazenske preiskave ne ogroža več.
Člen 103
Zastaranje carinskega dolga
Tek rokov, določenih v odstavkih 1 in 2, se zadrži, kadar:
je vložena pritožba v skladu s členom 44; tek rokov se zadrži od dne vložitve pritožbe, dokler traja pritožbeni postopek;
carinski organi dolžnika v skladu s členom 22(6) obvestijo o razlogih, zaradi katerih ga nameravajo obvestiti o carinskem dolgu; tek rokov se zadrži od dne tega obvestila do konca obdobja, v katerem ima dolžnik možnost, da izrazi svoje stališče.
Člen 104
Vknjižba
Prvi pododstavek se ne uporablja v primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 102(1).
Člen 105
Čas vknjižbe
Pod pogojem, da je bilo plačilo zavarovano, pa se lahko celoten znesek uvozne ali izvozne dajatve v zvezi z vsem blagom, ki se prepusti eni in isti osebi v roku, ki ga določijo carinski organi in ne sme presegati 31 dni, zajame z eno samo vknjižbo ob koncu navedenega roka. Takšna vknjižba se opravi v štirinajstih dneh od izteka zadevnega roka.
Kadar pa je carinski dolg povezan z začasnim ukrepom trgovinske politike v obliki dajatve, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v dveh mesecih od dne, ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi Uredba o uvedbi dokončnega ukrepa trgovinske politike.
Člen 106
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ►C2 da se določi primere iz točke (d) drugega pododstavka člena 102(1), ◄ v katerih so carinski organi izvzeti od obveščanja o carinskem dolgu.
Člen 107
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, da bi zagotovila vzajemno pomoč med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 108
Splošni roki za plačilo in zadržanje roka za plačilo
Brez poseganja v člen 45(2) navedeni rok ni daljši od desetih dni po obvestilu dolžniku o carinskem dolgu. Pri združevanju vknjižb pod pogoji, določenimi z drugim pododstavkom člena 105(1), se določi tako, da dolžniku ne omogoči daljšega roka plačila kot v primeru odobritve odloga plačila v skladu s členom 110.
Carinski organi lahko podaljšajo navedeni rok na podlagi zahtevka dolžnika, kadar se znesek plačljivih uvoznih ali izvoznih dajatev določi med kontrolo po prepustitvi blaga, kakor je navedeno v členu 48. Brez poseganja v člen 112(1) takšna podaljšanja niso daljša od časa, ki ga potrebuje dolžnik, da z ustreznimi ukrepi izpolni svojo obveznost.
Rok plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, se zadrži v vseh naslednjih primerih:
kadar je v skladu s členom 121 vložen zahtevek za odpust dajatev;
kadar se blago odvzame, uniči ali odstopi državi;
kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 79 in je dolžnikov več.
Člen 109
Plačilo
Člen 110
Odlog plačila
Carinski organi na podlagi zahtevka zadevne osebe in ob predložitvi zavarovanja odobrijo odlog plačila plačljive dajatve na naslednji način:
ločeno za vsak znesek uvozne ali izvozne dajatve, vknjižen v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) ali členom 105(4);
skupno za vse zneske uvozne ali izvozne dajatve, vknjižene v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) v roku, ki ga določijo carinski organi in ni daljši od 31 dni;
skupno za vse zneske uvozne ali izvozne dajatve, ki so zajeti z eno vknjižbo v skladu z drugim pododstavkom člena 105(1).
Člen 111
Roki odloga plačila
Če so ti roki določeni v mesecih, lahko države članice določijo, da se znesek uvozne ali izvozne dajatve, za katerega velja odlog plačila, plača najpozneje šestnajsti dan v mesecu, ki sledi zadevnemu mesecu.
Člen 112
Druge plačilne olajšave
Za državo članico, katere valuta je euro, je kreditna obrestna mera enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za eno odstotno točko.
Za državo članico, katere valuta ni euro, je kreditna obrestna mera enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za eno odstotno točko, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za eno odstotno točko.
Člen 113
Prisilna izterjava plačil
Kadar se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ne plača v predpisanem roku, carinski organi zagotovijo plačilo navedenega zneska z vsemi sredstvi, ki jih omogoča zakonodaja zadevne države članice.
Člen 114
Zamudne obresti
Za državo članico, katere valuta je euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za dve odstotni točki.
Za državo članico, katere valuta ni euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za dve odstotni točki.
Obrestna mera zamudnih obresti se določi v skladu z odstavkom 1.
Člen 115
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pravila za zadržanje roka plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu iz člena 108(3), in obdobje zadržanja.
Člen 116
Splošne določbe
Pod pogoji, ki jih določa ta oddelek, se zneski uvozne ali izvozne dajatve povrnejo ali odpustijo zaradi:
previsoko obračunanih zneskov uvozne ali izvozne dajatve;
pomanjkljivega blaga ali blaga, ki ne izpolnjuje pogojev pogodbe;
napake pristojnih organov; ali
pravičnosti.
Znesek uvozne ali izvozne dajatve se povrne, kadar je bil navedeni znesek plačan in se ustrezna carinska deklaracija izreče za neveljavno v skladu s členom 174.
Kadar carinski organi menijo, da je treba povračilo ali odpust odobriti na podlagi člena 119 ali 120, zadevna država članica predloži zadevo v odločitev Komisiji v naslednjih primerih:
če carinski organi menijo, da so posebne okoliščine posledica tega, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti;
če carinski organi menijo, da je Komisija storila napako v smislu člena 119;
če so okoliščine primera povezane z ugotovitvami preiskave Unije, ki je bila opravljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ( 6 ), ali drugim predpisom Unije ali sporazumom, ki ga je Unija sklenila z državami ali skupinami držav, ki vsebuje določbo za opravljanje takšnih preiskav Unije;
če znesek, za plačilo katerega je zadevna oseba morda odgovorna glede ene ali več uvoznih ali izvoznih operacij, zaradi napake ali posebnih okoliščin dosega ali presega 500 000 EUR.
Ne glede na prvi pododstavek se zadeve ne predložijo v naslednjih primerih:
če je Komisija že sprejela sklep v zadevi, v kateri gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja;
če Komisija že obravnava zadevo, v kateri gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja.
Obresti pa se plačajo, kadar se odločba o odobritvi povračila ne izvrši v treh mesecih od dne sprejetja navedene odločbe, razen če za neupoštevanje roka niso odgovorni carinski organi.
V takšnih primerih se obresti plačajo od dne izteka trimesečnega obdobja do dne povračila. Obrestna mera se določi v skladu s členom 112.
V takih primerih ►C2 se povrnejo vse obresti, plačane v skladu z drugim pododstavkom odstavka 6. ◄
Člen 117
Previsoko obračunani zneski uvozne ali izvozne dajatve
Kadar zahtevek za povračilo ali odpust temelji na obstoju znižane ali nične stopnje uvozne dajatve na blago v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugih ugodnih tarifnih ukrepov v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet, se povračilo ali odpust odobri, pod pogojem, da je ob vložitvi zahtevka s spremno dokumentacijo izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:
v primeru tarifne kvote, ta še ni bila izčrpana;
v drugih primerih pa dajatev, ki se običajno plačuje, ni bila ponovno uvedena.
Člen 118
Pomanjkljivo blago ali blago, ki ne izpolnjuje pogojev pogodbe
Šteje se, da pomanjkljivo blago vključuje blago, poškodovano pred prepustitvijo.
Povračilo ali odpust se ne odobri, kadar:
je bilo blago pred sprostitvijo v prosti promet dano v poseben postopek za testiranje, razen če se izkaže, da dejstva, da je blago pomanjkljivo ali ne izpolnjuje določil pogodbe, med takšnimi testi praviloma ne bi bilo mogoče ugotoviti;
je bila pomanjkljivost blaga upoštevana že pri določanju pogojev pogodbe, predvsem cene, preden je bilo blago dano v carinski postopek, ki vključuje nastanek carinskega dolga; ali
je vložnik blago prodal, potem ko se je ugotovilo, da je pomanjkljivo ali da ni v skladu z določili pogodbe.
Člen 119
Napake pristojnih organov
Razen v primerih, navedenih v drugem pododstavku člena 116(1) in členih 117, 118 in 120, se znesek uvozne ali izvozne dajatve povrne ali odpusti, kadar je bil znesek, ki ustreza carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano prvotno obvestilo, zaradi napake pristojnih organov nižji od plačljivega zneska in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ni mogoče razumno pričakovati, da bi dolžnik lahko ugotovil navedeno napako; in
dolžnik je ravnal v dobri veri.
Izdaja nepravilnega potrdila pa se ne šteje za napako, kadar potrdilo temelji na nepravilno predstavljenih podatkih, ki jih predloži izvoznik, razen kadar je očitno, da je organ, ki je potrdilo izdal, vedel ali bi moral vedeti, da blago ne izpolnjuje pogojev, določenih za upravičenost do preferencialne obravnave.
Šteje se, da je dolžnik ravnal v dobri veri, če lahko dokaže, da si je v času zadevnih trgovinskih operacij ustrezno prizadeval zagotoviti, da bi se izpolnili pogoji za preferencialno obravnavo.
Dolžnik se ne more sklicevati na dobro vero, če je Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo z navedbo, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih ureditev s strani upravičene države ali ozemlja.
Člen 120
Pravičnost
Člen 121
Postopek pri povračilu in odpustu
Zahtevki za povračilo ali odpust v skladu s členom 116 se predložijo carinskim uradom v naslednjih rokih:
v treh letih od dne obvestila o carinskem dolgu v primeru previsoko obračunanih zneskov uvozne ali izvozne dajatve, napake pristojnih organov ali pravičnosti;
v enem letu od dne obvestila o carinskem dolgu v primeru pomanjkljivega blaga ali blaga, ki ne izpolnjuje pogodbenih pogojev;
v roku, predpisanem s pravili, ki se uporabljajo za neveljavnost, v primeru izreka carinske deklaracije za neveljavno.
Rok, določen v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se podaljša, kadar vložnik predloži dokazilo, da so mu nepredvidljive okoliščine ali višja sila preprečile v predpisanem roku predložiti zahtevek.
Člen 122
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila, v skladu s katerimi sprejme odločitev iz člena 116(3), in sicer zlasti o:
pogojih za sprejem zadeve;
roku za sprejetje odločitve in zadržanju tega roka;
sporočilu razlogov, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti odločitev, pred sprejetjem odločitve, ki bi imela negativne posledice za zadevno osebo;
obvestilu o odločitvi;
posledicah nesprejetja odločitve ali neobveščanja o taki odločitvi.
Člen 123
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
povračilo in odpust iz člena 116;
obveščanje Komisije v skladu s členom 121(4) in informacije, ki jih je treba predložiti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 285(2).
Kadar je treba mnenje odbora iz člena 285(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 285(6).
POGLAVJE 4
Ugasnitev carinskega dolga
Člen 124
Ugasnitev
Brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne:
kadar v skladu s členom 103 dolžnik ne more več biti obveščen o carinskem dolgu;
s plačilom zneska uvozne ali izvozne dajatve;
ob upoštevanju odstavka 5 z odpustom zneska uvozne ali izvozne dajatve;
kadar je v zvezi z blagom, prijavljenim za carinski postopek, iz katerega izhaja obveznost plačila uvozne in izvozne dajatve, carinska deklaracija izrečena za neveljavno;
kadar se blago, zavezano uvozni ali izvozni dajatvi, odvzame ali zaseže in hkrati oziroma naknadno odvzame;
kadar se blago, zavezano uvozni ali izvozni dajatvi, uniči pod carinskim nadzorom ali odstopi državi;
kadar blago izgine ali obveznosti iz carinske zakonodaje niso izpolnjene zaradi popolnega uničenja ali nepovratne izgube navedenega blaga zaradi same narave blaga, nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali navodil carinskih organov; za namene te točke se šteje, da je blago nepovratno izgubljeno, kadar ga ne more nihče več uporabljati;
kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 79 ali 82 in kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
napaka, zaradi katere je carinski dolg nastal, ni pomembneje vplivala na pravilnost operacije začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka in ni bila storjena kot poskus goljufivega ravnanja;
vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, se naknadno opravijo;
kadar se je blago, sproščeno v prosti promet brez plačila dajatve ali z znižano stopnjo uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, izvozilo z dovoljenjem carinskih organov;
kadar je dolg nastal na podlagi člena 78 in kadar se formalnosti, ki so se opravile z namenom odobritve preferencialne tarifne obravnave iz navedenega člena, prekličejo;
kadar je ob upoštevanju odstavka 6 carinski dolg nastal na podlagi člena 79 in predloženo dokazilo prepriča carinske organe, da se blago ni uporabilo ali porabilo ter se je izneslo s carinskega območja Unije.
Člen 125
Uporaba kazni
Kadar carinski dolg ugasne na podlagi točke (h) člena 124(1), lahko države članice uresničujejo pravico do izreka kazni zaradi kršenja carinske zakonodaje.
Člen 126
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi seznam napak brez pomembnega vpliva na pravilnost operacije začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka in dopolni točka (h)(i) člena 124(1).
NASLOV IV
BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE
POGLAVJE 1
Vstopna skupna deklaracija
Člen 127
Vložitev vstopne skupne deklaracije
Obveznost iz odstavka 1 se opusti:
za prevozna sredstva in blago, ki se na njih prevaža, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila; in
v drugih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodnimi sporazumi.
Carinski organi lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.
Ne glede na obveznosti prevoznika lahko vstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:
uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje prevoznik;
katera koli oseba, ki lahko zadevno blago predloži ali da predložiti pri carinskem uradu vstopa.
Člen 128
Analiza tveganja
Carinski urad iz člena 127(3) v določenem roku zagotovi izvedbo analize tveganja, zlasti za varnostne in varstvene namene, ►C3 na osnovi vstopne skupne deklaracije iz člena 127(1) ali navedb iz člena 127(8) in sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov te analize tveganja. ◄
Člen 129
Sprememba in neveljavnost vstopne skupne deklaracije
Popravki niso več mogoči, potem ko:
carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
carinski organi ugotovijo, da navedbe v vstopni skupni deklaraciji niso pravilne;
je bilo blago že predloženo carini.
Kadar blago, za katero je bila vložena vstopna skupna deklaracija, ni vneseno na carinsko območje Unije, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:
na podlagi zahtevka deklaranta ali
po izteku 200 dni od vložitve deklaracije.
Člen 130
Deklaracije, ki se vložijo namesto vstopne skupne deklaracije
Člen 131
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere, v katerih se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije opusti v skladu s točko (b) člena 127(2);
poseben rok iz člena 127(3) in (7), do katerega je treba vložiti vstopno skupno deklaracijo, preden je blago vneseno na carinsko območje Unije, ob upoštevanju vrste blaga ali prometa;
primere iz člena 127(6) in druge osebe, od katerih se v teh primerih lahko zahteva predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji.
Člen 132
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi:
postopkovna pravila za vložitev vstopne skupne deklaracije iz člena 127;
postopkovna pravila in predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb iz člena 127(6);
rok, do katerega je treba opraviti analizo tveganja in sprejeti potrebne ukrepe, v skladu s členom 128;
postopkovna pravila za spreminjanje vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 129(1);
postopkovna pravila za izrek neveljavnosti vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 129(2), ob upoštevanju ustreznega upravljanja vstopa blaga.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 2
Prihod blaga
Člen 133
Obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova
Kadar so jim informacije o prihodu morskega plovila ali zrakoplova na voljo, lahko carinski organi opustijo zahtevo po obvestilu iz prvega pododstavka.
Člen 134
Carinski nadzor
Blago ostane pod takim nadzorom tako dolgo, kot je potrebno za določitev njegovega carinskega statusa, in se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti izpod tega nadzora.
Brez poseganja v člen 254 unijsko blago ni predmet carinskega nadzora, potem ko se ugotovi njegov carinski status.
Neunijsko blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se njegov carinski status ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije ali uniči.
Člen 135
Prevoz na ustrezen kraj
Člen 136
Blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije po morju ali zraku
Člen 137
Prevoz v posebnih okoliščinah
Člen 138
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi:
z obvestilom o prihodu iz člena 133;
s prevozom blaga iz člena 135(5).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 139
Predložitev blaga carini
Blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, se carini predloži takoj ob prihodu v namembni carinski urad ali na drug kraj, ki so ga carinski organi določili ali odobrili, ali v prosto cono ena od naslednjih oseb:
oseba, ki je blago vnesla na carinsko območje Unije;
oseba, v imenu katere ali za račun katere deluje oseba, ki je blago vnesla na navedeno območje;
oseba, ki je prevzela odgovornost za prevoz blaga po njegovem vnosu na carinsko območje Unije.
Ne glede na obveznosti osebe, opisane v odstavku 1, lahko blago namesto nje predloži ena od naslednjih oseb:
katera koli oseba, ki nemudoma da blago v carinski postopek;
imetnik dovoljenja za upravljanje prostorov za hrambo ali katera koli oseba, ki opravlja dejavnost v prosti coni.
Člen 140
Raztovarjanje in pregled blaga
Takšno dovoljenje pa ni potrebno, če je treba blago zaradi neposredne nevarnosti v celoti ali delno takoj raztovoriti. V takem primeru so carinski organi o tem nemudoma obveščeni.
Člen 141
Blago, ki se giblje v tranzitu
Člen 142
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za odobritev krajev iz člena 139(1).
Člen 143
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s predložitvijo blaga carini iz člen 139.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 144
Blago v začasni hrambi
Neunijsko blago je v začasni hrambi od trenutka, ko je predloženo carini.
Člen 145
Deklaracija za začasno hrambo
Carinski organi lahko sprejmejo deklaracijo za začasno hrambo tudi v eni od naslednjih oblik:
kot sklic na katero koli vstopno skupno deklaracijo, vloženo za zadevno blago, dopolnjeno z navedbami o deklaraciji za začasno hrambo;
kot manifest ali drugo prevozno listino, pod pogojem, da ta vključuje navedbe o deklaraciji za začasno hrambo, vključno s sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago.
Deklaracija za začasno hrambo se lahko uporabi tudi za namene:
obvestila o prihodu iz člena 133; ali
predložitve blaga carini v skladu s členom 139, če so izpolnjeni pogoji iz navedenih določb.
Člen 146
Sprememba in neveljavnost deklaracije za začasno hrambo
Popravki niso več mogoči, potem ko:
carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
carinski organi ugotovijo, da navedbe v deklaraciji niso pravilne.
Kadar blago, za katero je bila vložena deklaracija za začasno hrambo, ni predloženo carini, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:
na podlagi zahtevka deklaranta ali
po izteku 30 dni od vložitve deklaracije.
Člen 147
Pogoji in odgovornost za začasno hrambo blaga
Imetnik dovoljenja iz člena 148 ali oseba, ki blago hrani v primerih, ko se blago hrani na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi, je odgovoren:
zagotoviti, da blago v začasni hrambi ni umaknjeno iz carinskega nadzora; in
izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga v začasni hrambi.
Člen 148
Dovoljenje za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga
Pogoji, pod katerimi se dovoli upravljanje prostorov za začasno hrambo, so določeni v dovoljenju.
Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
imajo sedež na carinskem območju Unije;
dajo potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij; šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje ta pogoj, če se je pri dovoljenju iz točke (a) člena 38(2) upoštevalo upravljanje prostorov za začasno hrambo;
predložijo zavarovanje v skladu s členom 89.
Kadar se predloži splošno zavarovanje, se izpolnjevanje zahtev, ki izhajajo iz tega zavarovanja, spremlja z ustrezno revizijo.
Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad upravljanjem prostorov za začasno hrambo, zlasti glede identifikacije shranjenega blaga, njegovega carinskega statusa in gibanja.
Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje obveznost iz prvega in drugega pododstavka, če so njegove evidence ustrezne za namene upravljanja prostorov za začasno hrambo.
Carinski organi lahko imetniku dovoljenja odobrijo gibanje blaga v začasni hrambi med različnimi prostori za začasno hrambo, pod pogojem, da takšno gibanje ne poveča nevarnosti goljufij, in sicer:
takšno gibanje se izvaja pod odgovornostjo enega carinskega organa,
takšno gibanje je zajeto le z enim dovoljenjem, izdanim pooblaščenemu gospodarskemu subjektu za carinske poenostavitve; ali
v drugih primerih gibanja.
Člen 149
Konec začasne hrambe
Neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, se v 90 dneh da v carinski postopek ali pa se ponovno izvozi.
Člen 150
Izbira carinskega postopka
Razen kadar ni drugače določeno, deklarant prosto izbere carinski postopek, v katerega se da blago, pod pogoji zadevnega postopka, ne glede na naravo ali količino blaga, državo porekla blaga, državo odpreme ali namembno državo.
Člen 151
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da določi:
pogoje za odobritev krajev iz člena 147(1);
pogoje za podelitev dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo iz člena 148;
primere gibanja iz točke (c) člena 148(5).
Člen 152
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
vložitev deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 145;
spremembo deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 146(1);
izrek neveljavnosti deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 146(2);
gibanje blaga v začasni hrambi v skladu s členom 148(5).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
NASLOV V
SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU, DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA
POGLAVJE 1
Carinski status blaga
Člen 153
Domneva, da ima blago carinski status unijskega blaga
Člen 154
Izguba carinskega statusa unijskega blaga
Unijsko blago postane neunijsko blago v naslednjih primerih:
kadar se iznese s carinskega območja Unije, če se ne uporabljajo pravila o notranjem tranzitu;
kadar je bilo dano v postopek zunanjega tranzita, postopek hrambe ali postopek aktivnega oplemenitenja, v kolikor carinska zakonodaja to dopušča;
kadar je dano v postopek posebne rabe in se pozneje odstopi državi ali se uniči in ostanejo odpadki;
kadar se deklaracija za sprostitev v prosti promet izreče za neveljavno po prepustitvi blaga.
Člen 155
Unijsko blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije
Člen 156
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere, v katerih se domneva iz člena 153(1) ne uporablja;
pogoje za odobritev olajšav pri dokazovanju carinskega statusa unijskega blaga;
primere, v katerih blago iz člena 153(3) nima carinskega statusa unijskega blaga;
primere, v katerih se carinski status blaga iz člena 155(2) ne spremeni.
Člen 157
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazila o carinskem statusu unijskega blaga.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 2
Dajanje blaga v carinski postopek
Člen 158
Carinska deklaracija blaga in carinski nadzor nad unijskim blagom
Člen 159
Pristojni carinski uradi
Člen 160
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi primere, v katerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov v skladu s členom 158(2).
Člen 161
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso organ iz člena 159(3), vključno s carinskimi uradi vstopa in carinskimi uradi izstopa;
vložitev carinske deklaracije v primerih iz člena 158(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 162
Vsebina standardne carinske deklaracije
Standardne carinske deklaracije vsebujejo vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.
Člen 163
Spremne listine
Za spremne listine za veljavne unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) 2022/2399, se šteje, da so v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve carinske deklaracije, če lahko ti organi pridobijo potrebne podatke iz ustreznih unijskih necarinskih sistemov prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil v skladu s členom 10(1), točki (a) in (c), navedene uredbe.
Člen 164
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ki določajo pravila za podelitev dovoljenja iz člena 163(3).
Člen 165
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila:
za vložitev standardne carinske deklaracije iz člena 162;
v zvezi z razpoložljivostjo spremnih listin iz člena 163(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 166
Poenostavljena deklaracija
Člen 167
Dopolnilna deklaracija
V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 so potrebne spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v določenem roku.
Dopolnilna deklaracija je lahko splošna, periodična ali zbirna.
Obveznost vložitve dopolnilne deklaracije se opusti v naslednjih primerih:
ko je blago dano v postopek carinskega skladiščenja;
v drugih posebnih primerih.
Carinski organi lahko opustijo zahtevo po vložitvi dopolnilne deklaracije, kadar so podani naslednji pogoji:
poenostavljena deklaracija se nanaša na blago, katerega vrednost in količina je pod statističnim pragom;
poenostavljena deklaracija že vsebuje vse informacije, ki so potrebne za zadevni carinski postopek; in
poenostavljena deklaracija ni narejena z vpisom v evidence deklaranta.
Člen 168
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da določi:
pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 166(2);
določeni rok iz prvega pododstavka člena 167(1), v katerem je treba vložiti dopolnilno deklaracijo;
določeni rok iz drugega pododstavka člena 167(1), v katerem morajo biti spremne listine v posesti deklaranta;
posebne primere, v katerih se obveznost vložitve dopolnilne deklaracije opusti v skladu s točko (b) člena 167(2).
Člen 169
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vložitev:
poenostavljene deklaracije iz člena 166;
dopolnilne deklaracije iz člena 167.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 170
Vložitev carinske deklaracije
Kadar pa s sprejemom carinske deklaracije nastanejo posebne obveznosti za določeno osebo, deklaracijo vloži ta oseba ali njen zastopnik.
Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim deklarantom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:
osebam, ki vložijo carinsko deklaracijo za tranzit ali začasni uvoz,
osebam, ki občasno vložijo carinsko deklaracijo, tudi za posebno rabo ali aktivno oplemenitenje, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno;
osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago, na katerega se nanaša carinska deklaracija, predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti.
Člen 171
Vložitev carinske deklaracije pred predložitvijo blaga
Carinska deklaracija se lahko vloži pred pričakovano predložitvijo blaga carini. Če blago v 30 dneh po vložitvi carinske deklaracije ni predloženo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.
Člen 172
Sprejem carinske deklaracije
Člen 173
Sprememba carinske deklaracije
Takšna sprememba se ne dovoli, kadar se pred vložitvijo zahtevka zanjo zgodi kar koli od naslednjega:
carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago;
carinski organi ugotovijo, da navedbe v carinski deklaraciji niso pravilne;
carinski organi prepustijo blago.
Člen 174
Neveljavnost carinske deklaracije
Carinski organi na podlagi zahtevka deklaranta izrečejo že sprejeto carinsko deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:
kadar se prepričajo, da bo blago nemudoma dano v drug carinski postopek;
kadar se prepričajo, da zaradi posebnih okoliščin ni več upravičeno dati blago v carinski postopek, za katerega je bilo prijavljeno.
Kadar pa carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago, se zahtevek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.
Člen 175
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi, v katerih primerih se izreče carinska deklaracija za neveljavno po prepustitvi blaga, kot je navedeno v členu 174(2).
Člen 176
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
vložitev carinske deklaracije v skladu s členom 171;
sprejem carinske deklaracije, kot je navedeno v členu 172, vključno z uporabo teh pravil v primerih iz člena 179;
spremembo carinske deklaracije po prepustitvi blaga v skladu s členom 173(3).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 177
Poenostavitev izdelave carinske deklaracije za blago, ki spada pod različne tarifne podštevilke
Člen 178
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za določitev tarifne podštevilke za uporabo člena 177(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 179
Centralizirano carinjenje
Zahtevo po dovoljenju iz prvega pododstavka se lahko opusti, kadar se carinska deklaracija vloži ter blago predloži carinskim uradom pod pristojnostjo enega carinskega organa.
Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija:
nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek;
opravi carinsko kontrolo za preverjanje carinske deklaracije iz točk (a) in (b) člena 188;
v utemeljenih primerih zahteva, da carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, opravi carinsko kontrolo za preverjanje carinske deklaracije iz točk (c) in (d) člena 188; in
opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.
Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, prepusti blago v skladu s členoma 194 in 195, pri čemer upošteva:
rezultate lastnih kontrol za preverjanje carinske deklaracije;
rezultate kontrol za preverjanje carinske deklaracije, ki jih je opravil carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, in kontrol v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese.
Člen 180
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz prvega pododstavka člena 179(1).
Člen 181
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila glede:
centraliziranega carinjenja, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami, iz člena 179;
opustitve obveznosti predložitve blaga, kot je navedeno v členu 182(3), v okviru centraliziranega carinjenja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 182
Vpis v evidence deklaranta
Ta opustitev se lahko odobri, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
deklarant je pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve;
to upravičujeta narava in pretok zadevnega blaga, ki sta znana carinskim organom;
nadzorni carinski urad ima dostop do vseh informacij, ki se mu zdijo potrebne za to, da bi lahko po potrebi uveljavljal pravico za pregled blaga;
v trenutku vpisa v evidence za blago ne veljajo več prepovedi ali omejitve, razen če je v dovoljenju določeno drugače.
Vendar lahko nadzorni carinski urad v posebnih primerih zahteva predložitev blaga.
Člen 183
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 182(1).
Člen 184
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila o vpisu v evidence deklaranta iz člena 182, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 185
Samoocena
Člen 186
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 185(1);
carinske formalnosti in kontrole, ki jih izvaja imetnik dovoljenja v skladu s členom 185(1).
Člen 187
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s carinskimi formalnostmi in kontrolami, ki jih izvaja imetnik dovoljenja v skladu s členom 185(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 3
Preverjanje in prepustitev blaga
Člen 188
Preverjanje carinske deklaracije
Carinski organi lahko zaradi preverjanja točnosti navedb, vsebovanih v carinski deklaraciji, ki je bila sprejeta:
pregledajo deklaracijo in spremne listine;
zahtevajo, da deklarant predloži dodatne listine;
pregledajo blago;
vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnejšega pregleda blaga.
Člen 189
Pregled in vzorčenje blaga
Člen 190
Delni pregled in vzorčenje blaga
Vendar lahko deklarant zahteva dodatni pregled ali vzorčenje blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda ali analize ali pregleda odvzetih vzorcev niso veljavni za preostalo prijavljeno blago. Zahtevi se ugodi, pod pogojem, da blago še ni prepuščeno ali, če je že prepuščeno, da deklarant dokaže, da se ni v ničemer spremenilo.
Člen 191
Rezultati preverjanja
Člen 192
Ukrepi za identifikacijo
Navedeni ukrepi za identifikacijo imajo enak pravni učinek na celotnem carinskem območju Unije.
Člen 193
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe v zvezi s preverjanjem carinske deklaracije, pregledom in vzorčenjem blaga ter rezultati preverjanja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 194
Prepustitev blaga
Prvi pododstavek se prav tako uporabi, kadar se preverjanje, kakor je navedeno v členu 188, ne more zaključiti v razumnem roku in navzočnost blaga za preverjanje ni več potrebna.
Kadar carinska deklaracija zajema blago, ki spada v dve ali več postavk, se za namene prvega pododstavka šteje, da navedbe za blago, ki spada v posamezno postavko, tvorijo ločeno carinsko deklaracijo.
Člen 195
Prepustitev, pogojena s plačilom zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali s predložitvijo zavarovanja
Brez poseganja v tretji pododstavek pa se prvi pododstavek ne uporablja za začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve.
Kadar carinski organi na podlagi določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, zahtevajo predložitev zavarovanja, se navedeno blago prepusti v zadevni carinski postopek šele po predložitvi zavarovanja.
Člen 196
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi primere iz člena 195(2).
POGLAVJE 4
Razpolaganje z blagom
Člen 197
Uničenje blaga
Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da se blago, ki je bilo predloženo carini, uniči in imetnika blaga o tem ustrezno obvestijo. Stroške uničenja nosi imetnik blaga.
Člen 198
Ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi
V naslednjih primerih carinski organi izvedejo vse potrebne ukrepe, vključno z odvzemom in prodajo ali uničenjem, za ureditev položaja blaga:
kadar ni bila izpolnjena katera od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo glede vnosa neunijskega blaga na carinsko območje Unije, ali blago ni bilo predloženo carinskemu nadzoru;
kadar se blago ne more prepustiti zaradi katerega od naslednjih razlogov:
blaga zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati deklarantu, ni bilo mogoče pregledati ali s pregledom nadaljevati v roku, ki so ga predpisali carinski organi;
dokumenti, ki jih je treba predložiti, preden se blago lahko da ali prepusti v zahtevani carinski postopek, niso bili predloženi;
plačila ali zavarovanja, ki bi jih bilo treba plačati ali predložiti v zvezi z uvozno ali izvozno dajatvijo, odvisno od primera, niso bila plačana ali predložena v predpisanem roku;
za blago veljajo prepovedi ali omejitve;
kadar blago po prepustitvi ni bilo odstranjeno v razumnem obdobju;
kadar je bilo po prepustitvi blaga ugotovljeno, da blago ne izpolnjuje pogojev za navedeno prepustitev; ali
kadar se blago odstopi državi v skladu s členom 199.
Kadar za blago, ki se uniči, odstopi državi, zaseže ali odvzame, že obstaja carinska deklaracija, se v evidenco vključi sklic na carinsko deklaracijo. Carinski organi izrečejo to carinsko deklaracijo za neveljavno.
Stroške ukrepov iz odstavka 1 nosi:
v primeru iz točke (a) odstavka 1 katera koli oseba, ki je morala izpolniti zadevne obveznosti ali blaga ni predložila carinskemu nadzoru;
v primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 deklarant;
v primeru iz točke (d) odstavka 1 oseba, ki mora izpolniti pogoje, ki urejajo prepustitev blaga;
v primeru iz točke (e) odstavka 1 oseba, ki blago odstopi državi.
Člen 199
Odstop blaga državi
Neunijsko blago ali blago v postopku posebne rabe lahko s predhodnim dovoljenjem carinskih organov imetnik postopka ali, kadar je to ustrezno, imetnik blaga odstopi državi.
Člen 200
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi:
z uničenjem blaga iz člena 197;
s prodajo blaga iz člena 198(1);
z odstopom blaga državi v skladu s členom 199.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
NASLOV VI
SPROSTITEV BLAGA V PROSTI PROMET IN OPROSTITEV UVOZNE DAJATVE
POGLAVJE 1
Sprostitev v prosti promet
Člen 201
Področje uporabe in učinek
Sprostitev v prosti promet obsega:
pobiranje kakršne koli zapadle uvozne dajatve;
po potrebi pobiranje drugih dajatev, kakor določajo veljavne zadevne določbe o pobiranju navedenih dajatev;
uporabo ukrepov trgovinske politike ter prepovedi in omejitev, kolikor jih ni treba uporabiti že v zgodnejši fazi; in
izpolnitev drugih predpisanih formalnosti glede uvoza blaga.
Člen 202
Ukrepi trgovinske politike
Kadar zakonodaja Unije določa ukrepe trgovinske politike za sprostitev v prosti promet, se taki ukrepi ne uporabljajo za oplemenitene proizvode, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, kadar:
oplemeniteni proizvodi ohranijo poreklo Unije v smislu člena 60;
pasivno oplemenitenje zajema popravilo, vključno s sistemom standardne zamenjave iz člena 261; ali
pasivnemu oplemenitenju sledijo nadaljnje operacije oplemenitenja v skladu s členom 258.
POGLAVJE 2
Oprostitev uvozne dajatve
Člen 203
Področje uporabe in učinek
Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar vrnjeno blago predstavlja samo del blaga, ki je bilo pred tem izvoženo s carinskega območja Unije.
Če posebna raba, zaradi katere se zadevno blago sprosti v prosti promet, ni več enaka, se od zneska uvozne dajatve za to blago odštejejo vsi zneski, pobrani ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če slednji zneski presegajo znesek, obračunan za sprostitev vrnjenega blaga v prosti promet, se povračila ne odobrijo.
Člen 204
Blago, upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko
Oprostitev uvozne dajatve iz člena 203 se ne odobri za blago, ki je bilo upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, v zvezi z njegovim izvozom s carinskega območja Unije, razen kadar je v posebnih primerih določeno drugače.
Člen 205
Blago, predhodno dano v postopek aktivnega oplemenitenja
Člen 206
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
primere, v katerih se šteje, da je blago vrnjeno v enakem stanju, kot je bilo izvoženo;
posebne primere iz člena 204.
Člen 207
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev informacij iz člena 203(6).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 208
Proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi
Brez poseganja v člen 60(1) so naslednji proizvodi ob sprostitvi v prosti promet oproščeni plačila uvozne dajatve:
proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, ki jih iz teritorialnega morja države ali ozemlja zunaj carinskega območja Unije pridobijo plovila, ki so registrirana ali vpisana izključno v državi članici in plujejo pod zastavo navedene države;
proizvodi, pridobljeni iz proizvodov, navedenih v točki (a) na predelovalnih ladjah, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke.
Člen 209
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev dokazil iz člena 208(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
NASLOV VII
POSEBNI POSTOPKI
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 210
Področje uporabe
Blago se lahko da v katero koli od naslednjih kategorij posebnih postopkov:
tranzit, kar zajema zunanji in notranji tranzit;
hramba, kar zajema carinsko skladiščenje in proste cone;
določena raba, kar zajema začasen uvoz in posebno rabo;
oplemenitenje, kar zajema aktivno in pasivno oplemenitenje.
Člen 211
Dovoljenje
Dovoljenje carinskih organov se zahteva, ko gre za:
uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, postopka začasnega uvoza ali postopka posebne rabe;
upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.
Pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba enega ali več postopkov iz prvega pododstavka ali upravljanje skladišč, so določeni v dovoljenju.
Carinski organi podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obstaja dokazana gospodarska potreba;
zahtevek ni povezan s poskusom goljufivega dejanja;
vložnik je na podlagi vknjižb ali evidenc dokazal, da:
so izpolnjene vse zahteve iz postopka;
je po potrebi mogoče identificirati blago za zadevno obdobje;
takšne vknjižbe ali evidence omogočajo nadzor postopka;
izvesti je mogoče vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, po potrebi tudi izrek zadevnih carinskih deklaracij za neveljavne;
vložniku v treh letih od dneva sprejema zahtevka ni bilo podeljeno nobeno dovoljenje z učinkom za nazaj;
gospodarskih pogojev ni treba preverjati, razen kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga;
zahtevek se ne nanaša na upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga;
kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga, se zahtevek vloži v treh letih po izteku veljavnosti prvotnega dovoljenja.
Carinski organi lahko dovoljenje z učinkom za nazaj podelijo tudi tedaj, ko blago, ki je bilo dano v carinski postopek, v času sprejema zahtevka za takšno dovoljenje ni več na voljo.
Razen kadar ni drugače določeno, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo osebam, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
imajo sedež na carinskem območju Unije;
dajo potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij; šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje ta pogoj, če je dejavnost v zvezi z zadevnim posebnim postopkom upoštevana pri dovoljenju iz točke (a) člena 38(2);
ko lahko nastane carinski dolg ali druge dajatve za blago, dano v posebni postopek, predložijo zavarovanje v skladu s členom 89;
v primeru začasnega uvoza ali postopka aktivnega oplemenitenja uporabljajo blago ali organizirajo njegovo uporabo ali izvajajo oplemenitenje blaga oziroma uredijo takšno izvajanje.
Razen kadar ni drugače določeno in poleg odstavka 3, se dovoljenje iz odstavka 1 podeli samo ob izpolnjevanju vseh naslednjih pogojev:
carinski organi lahko opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki bi bili nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami;
dovoljenje za postopek oplemenitenja (gospodarski pogoji) nima negativnih posledic za bistvene interese proizvajalcev Unije.
Člen 212
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
pogoje za podelitev dovoljenja za postopke iz člena 211(1);
izjeme od pogojev iz člena 211(3) in (4);
primere, v katerih se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni, kot je navedeno v členu 211(5).
Člen 213
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za preverjanje gospodarskih pogojev iz člena 211(6).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 214
Evidence
Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.
Člen 215
Zaključek posebnega postopka
Člen 216
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi rok iz člena 215(4).
Člen 217
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za zaključek posebnega postopka iz člena 215.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 218
Prenos pravic in obveznosti
Pravice in obveznosti imetnika postopka za blago, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni tranzit, se lahko v celoti ali deloma prenesejo na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje za zadevni postopek.
Člen 219
Gibanje blaga
V posebnih primerih se lahko blago, dano v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono, giblje med različnimi kraji na carinskem območju Unije.
Člen 220
Običajno ravnanje
Blago, ki je dano v carinsko skladiščenje, v postopek oplemenitenja ali v prosto cono, je lahko predmet običajnega ravnanja, katerega namen je blago ohraniti, izboljšati njegov videz ali tržno kakovost ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.
Člen 221
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284:
ki določajo primere in pogoje za gibanje blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono v skladu s členom 219;
ki določajo običajne oblike ravnanj z blagom, ki je dano v carinsko skladiščenje, postopek oplemenitenja ali v prosto cono, kot je navedeno v členu 220.
Člen 222
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
prenos pravic in obveznosti imetnika postopka v zvezi z blagom, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni tranzit, v skladu s členom 218;
gibanje blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono v skladu s členom 219.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 223
Enakovredno blago
Pri postopku pasivnega oplemenitenja enakovredno blago obsega neunijsko blago, ki se predela namesto unijskega blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja.
Če ni drugače določeno, ima enakovredno blago enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti kot blago, ki ga zamenjuje.
Pod pogojem, da je zagotovljen pravilen potek postopka, zlasti glede carinskega nadzora, carinski organi na zahtevo odobrijo:
uporabo enakovrednega blaga v okviru carinskega skladiščenja, prostih con, posebne rabe in postopka oplemenitenja;
v posebnih primerih uporabo enakovrednega blaga v okviru postopka začasnega uvoza;
v primeru postopka aktivnega oplemenitenja izvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred uvozom blaga, ki ga zamenjuje;
v primeru postopka pasivnega oplemenitenja uvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred izvozom blaga, ki ga zamenjuje.
Šteje se, da pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve izpolnjuje pogoj o zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka, če je dejavnost v zvezi z uporabo enakovrednega blaga za zadevni postopek upoštevana pri dovoljenju iz točke (a) člena 38(2).
Uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v naslednjih primerih:
kadar gre za le običajno ravnanje, kakor je opredeljeno v členu 220, v okviru postopka aktivnega oplemenitenja;
kadar se prepoved povračila ali izjem od uvozne dajatve uporablja za blago brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo proizvodov iz postopka aktivnega oplemenitenja, za katere je dokazilo o poreklu izdano ali sestavljeno v okviru preferencialne ureditve med Unijo in nekaterimi državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije ali skupinami takšnih držav ali ozemelj;
kadar bi pomenila neupravičeno prednost glede uvozne dajatve ali kadar tako določa zakonodaja Unije.
Člen 224
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
izjeme od tretjega pododstavka člena 223(1);
pogoje, pod katerimi se uporablja enakovredno blago v skladu s členom 223(2);
posebne primere, v katerih se enakovredno blago uporablja v okviru postopka začasnega uvoza, v skladu s točko (b) člena 223(2);
primere, v katerih uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v skladu s točko (c) člena 223(3).
Člen 225
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo enakovrednega blaga, odobrenega v skladu s členom 223(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 2
Tranzit
Člen 226
Zunanji tranzit
V okviru postopka zunanjega tranzita se neunijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:
uvozna dajatev;
druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;
ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.
Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:
po postopku zunanjega tranzita Unije;
v skladu s Konvencijo TIR, pod pogojem, da:
se je takšno gibanje začelo ali se bo končalo zunaj carinskega območja Unije;
se takšno gibanje opravi med dvema krajema na carinskem območju Unije po ozemlju države ali ozemlju zunaj carinskega območja Unije;
v skladu s Konvencijo ATA/Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit;
po Renskem manifestu (člen 9 revidirane Konvencije za plovbo po Renu);
po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951;
po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.
Člen 227
Notranji tranzit
Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:
po postopku notranjega tranzita Unije, če takšno možnost določa mednarodni sporazum;
v skladu s Konvencijo TIR;
v skladu s Konvencijo ATA/Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit;
po Renskem manifestu (člen 9 revidirane Konvencije za plovbo po Renu);
po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951;
po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.
Člen 228
Enotno ozemlje za namene tranzita
Kadar se blago giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA/Istanbulsko konvencijo, po obrazcu 302 ali po poštnem sistemu, se carinsko območje Unije za namene takšnega prevoza šteje za enotno ozemlje.
Člen 229
Izključitev oseb iz operacij TIR
Člen 230
Pooblaščeni prejemnik za namene TIR
Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot 'pooblaščeni prejemnik', dovolijo prejeti blago, ki se je gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek zaključi v skladu s točko (d) člena 1 Konvencije TIR.
Člen 231
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
posebne primere, v katerih se unijsko blago da v postopek zunanjega tranzita v skladu s členom 226(2);
pogoje za podelitev dovoljenja iz člena 230.
Člen 232
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo točk (b) do (f) člena 226(3) in točk (b) do (f) člena 227(2) na carinskem območju Unije.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 233
Obveznosti imetnika postopka tranzita Unije ter prevoznika in prejemnika blaga, ki se giblje v okviru postopka tranzita Unije
Imetnik postopka tranzita Unije je odgovoren za:
predložitev nedotaknjenega blaga in zahtevanih informacij namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga;
spoštovanje carinskih določb v zvezi s postopkom; in
predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati v zvezi z blagom, kakor določajo druga ustrezna veljavna pravila, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače.
Carinski organi lahko na zahtevo odobrijo naslednje poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v postopek tranzita Unije ali zaključkom navedenega postopka:
status pooblaščenega pošiljatelja, ki imetniku dovoljenja omogoča dati blago v postopek tranzita Unije, ne da bi ga predložil carini;
status pooblaščenega prejemnika, ki imetniku dovoljenja omogoča na pooblaščenem mestu prejeti blago, ki se je gibalo v postopku tranzita Unije, da se v skladu s členom 233(2) konča postopek;
uporabo posebnih carinskih oznak, kadar je nameščanje carinskih oznak potrebno za zagotovitev identifikacije blaga, danega v postopek tranzita Unije;
uporabo carinske deklaracije, pri kateri se zahteva manj podatkov za dajanje blaga v postopek tranzita Unije;
uporabo elektronske prevozne listine kot carinske deklaracije za dajanje blaga v postopek tranzita Unije, če vsebuje navedbe, potrebne za takšno deklaracijo, ter so te navedbe carinskim organom na voljo ob odhodu in v namembnem kraju, s čimer je mogoč carinski nadzor blaga in zaključek postopka.
Člen 234
Blago, ki v okviru postopka zunanjega tranzita Unije prehaja območje države ali ozemlja zunaj carinskega območja Unije
Postopek zunanjega tranzita Unije se uporablja za blago, ki prehaja državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
tako možnost določa mednarodni sporazum;
prevoz po navedeni državi ali ozemlju poteka na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene na carinskem območju Unije.
Člen 235
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi pogoje za podelitev dovoljenj iz člena 233(4).
Člen 236
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z:
dajanjem blaga v postopek tranzita Unije in koncem tega postopka;
obliko poenostavitev iz člena 233(4);
carinskim nadzorom blaga, ki v okviru postopka zunanjega tranzita Unije iz člena 234 prehaja območje države ali ozemlja zunaj carinskega območja Unije.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 3
Hramba
Člen 237
Področje uporabe
V okviru postopka hrambe se neunijsko blago lahko hrani na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:
uvozna dajatev;
druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;
ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.
Člen 238
Trajanje postopka hrambe
Člen 239
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za dajanje unijskega blaga v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono v skladu s členom 237(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Člen 240
Hramba v carinskih skladiščih
Člen 241
Oplemenitenje
Člen 242
Odgovornosti imetnika dovoljenja ali postopka
Imetnik dovoljenja in imetnik postopka sta odgovorna:
zagotoviti, da blago v postopku carinskega skladiščenja ni umaknjeno iz carinskega nadzora; in
za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz skladiščenja blaga, zajetega v postopku carinskega skladiščenja.
Člen 243
Določitev prostih con
Država članica za vsako prosto cono določi območje, ki ga zajema, in opredeli vstopne in izstopne točke.
Meja ter vstopne in izstopne točke z območja proste cone so predmet carinskega nadzora.
Člen 244
Objekti in dejavnosti v prostih conah
Člen 245
Predložitev blaga in dajanje blaga v postopek
Blago, vneseno v prosto cono, se predloži carini in zanj se opravijo predpisane carinske formalnosti, kadar:
vstopi v prosto cono neposredno z območja, ki je zunaj carinskega območja Unije;
je bilo dano v carinski postopek, ki se konča ali se zaključi, ko je blago dano v postopek proste cone;
je dano v postopek proste cone, da bi bilo upravičeno do ugodnosti na podlagi odločitve o odobritvi povračila ali odpusta uvozne dajatve; ali
so takšne formalnosti določene v zakonodaji, ki ni carinska.
Brez poseganja v člen 246 se šteje, da je blago, vneseno v prosto cono, dano v postopek proste cone:
v trenutku, ko se vnese v prosto cono, razen če je že bilo dano v drug carinski postopek; ali
v trenutku, ko je postopek tranzita končan, razen če je nemudoma dano v nadaljnji carinski postopek.
Člen 246
Unijsko blago v prostih conah
Na zahtevek zadevne osebe carinski organi določijo carinski status unijskega blaga za naslednje blago:
unijsko blago, ki vstopi v prosto cono;
unijsko blago, ki je bilo oplemeniteno v prosti coni;
blago, ki se v prosti coni sprosti v prosti promet.
Člen 247
Neunijsko blago v prostih conah
V takih primerih se ne šteje, da je blago v postopku proste cone.
V primeru take uporabe ali porabe se ne zahteva carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet ali za začasni uvoz.
Takšna deklaracija pa se zahteva, če za takšno blago velja tarifna kvota ali plafon.
Člen 248
Iznos blaga iz proste cone
Člen 249
Carinski status
Kadar je blago izneseno iz proste cone na drug del carinskega območja Unije ali dano v carinski postopek, se šteje za neunijsko blago, razen če se ne dokaže njegovega carinskega statusa kot unijskega blaga.
Vendar se za potrebe uporabe izvozne dajatve in izvoznih dovoljenj ali izvoznih kontrolnih ukrepov, predpisanih v okviru skupne kmetijske ali trgovinske politike, takšno blago šteje za unijsko blago, razen če se ne ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.
POGLAVJE 4
Določena raba
Člen 250
Področje uporabe
V okviru postopka začasnega uvoza je neunijsko blago, namenjeno za ponovni izvoz, lahko predmet določene rabe na carinskem območju Unije s popolno ali delno oprostitvijo uvozne dajatve in ne da bi zanj veljalo naslednje:
druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;
ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.
Postopek začasnega uvoza se lahko uporabi le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
predvidena ni nobena sprememba blaga, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe;
zagotoviti je mogoča identifikacijo blaga, danega v postopek, razen kadar glede na naravo blaga ali predvideno uporabo ni verjetna zloraba postopka zaradi odsotnosti ukrepov za zagotovitev identifikacije, ali v primeru iz člena 223, kadar se lahko preveri usklajenost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga;
imetnik postopka ima sedež izven carinskega območja Unije, razen če ni drugače določeno;
zahteve za popolno ali delno oprostitev dajatev, podane v carinski zakonodaji, so izpolnjene.
Člen 251
Rok, do katerega lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza
Člen 252
Znesek uvozne dajatve v primeru začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve
Navedeni znesek se plača za vsak mesec ali del meseca, v katerem je bilo blago dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvozne dajatve.
Člen 253
Prenos pooblastila
►C2 Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, ◄ da se določi:
določeno rabo iz člena 250(1);
zahteve iz točke (d) člena 250(2).
Člen 254
Postopek posebne rabe
Carinski nadzor v postopku posebne rabe se konča v vseh naslednjih primerih:
kadar je bilo blago uporabljeno za namene, določene za uporabo izvzetja od dajatve ali znižane stopnje dajatve;
kadar je bilo blago izneseno s carinskega območja Unije, uničeno ali odstopljeno državi;
kadar je bilo blago uporabljeno za namene, ki niso določeni za uporabo izvzetja od dajatve ali znižane stopnje dajatve in je bila veljavna uvozna dajatev plačana.
POGLAVJE 5
Oplemenitenje
Člen 255
Stopnja donosa
Carinski organi določijo bodisi stopnjo donosa ali povprečno stopnjo donosa za oplemenitenje, po potrebi pa tudi način določanja takšne stopnje, razen kjer je stopnja donosa določena z zakonodajo Unije, ki ureja posamezna področja.
Stopnja donosa ali povprečna stopnja donosa se določi na podlagi dejanskih okoliščin, v katerih se oplemenitenje izvaja ali se bo izvajalo. Ta stopnja se po potrebi lahko prilagodi v skladu s členom 28.
Člen 256
Področje uporabe
Brez poseganja v člen 223 se neunijsko blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja lahko uporabi na carinskem območju Unije v eni ali več operacijah oplemenitenja, ne da bi za takšno blago veljale:
uvozna dajatev;
druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;
ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.
V primeru iz člena 223 se postopek lahko uporabi, kadar se lahko preveri skladnost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga.
Postopek aktivnega oplemenitenja se lahko poleg primerov iz odstavkov 1 in 2 uporablja tudi za naslednje blago:
blago, za katero so predvidene operacije za zagotovitev usklajenosti s tehničnimi zahtevami za sprostitev blaga v prosti promet;
blago, ki je predmet običajnega ravnanja v skladu s členom 220.
Člen 257
Rok za zaključek postopka
Rok teče od dne, ko je neunijsko blago dano v postopek, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za zaključek postopka.
Dovoljenje lahko določa, da se rok, ki začne teči sredi meseca, trimesečja ali polletja, izteče zadnji dan naslednjega meseca oziroma trimesečja ali polletja.
Rok iz prvega pododstavka se določi v mesecih in ne presega šestih mesecev. Teči začne od dne sprejema izvozne deklaracije za oplemenitene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.
Člen 258
Začasni ponovni izvoz zaradi nadaljnjega oplemenitenja
Carinski organi lahko na podlagi zahtevka dovolijo, da se del blaga ali vse blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemeniteni proizvodi začasno ponovno izvozijo zaradi nadaljnjega oplemenitenja zunaj carinskega območja Unije v skladu s pogoji, določenimi za postopek pasivnega oplemenitenja.
Člen 259
Področje uporabe
Pasivno oplemenitenje ni dovoljeno za naslednje unijsko blago:
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do povračila ali odpusta uvozne dajatve;
blago, ki je bilo pred izvozom sproščeno v prosti promet z izvzetjem od dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne rabe, vse dokler niso izpolnjeni nameni takšne posebne rabe, razen če mora tako blago v popravilo;
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do izvoznih nadomestil;
blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do druge finančne ugodnosti, kot so nadomestila iz točke (c), odobrene v okviru skupne kmetijske politike.
Člen 260
Brezplačno popravljeno blago
Člen 260a
Blago, ki je popravljeno ali spremenjeno na podlagi mednarodnih sporazumov
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri oplemenitenim proizvodom, ki se pridobijo iz blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, kadar se carinski organi prepričajo, da:
je bilo to blago popravljeno ali spremenjeno v državi ali na ozemlju zunaj carinskega območja Unije, s katero oziroma katerim je Unija sklenila mednarodni sporazum za takšno oprostitev, ter
so pogoji za oprostitev uvoznih dajatev, določeni v sporazumu iz točke (a), izpolnjeni.
Člen 261
Sistem standardne zamenjave
Vendar carinski organi opustijo zahtevo, določeno v prvem pododstavku, če je bil nadomestni proizvod dobavljen brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi napake v materialu ali tovarniške napake.
Člen 262
Predhodni uvoz nadomestnih proizvodov
V primeru takega predhodnega uvoza nadomestnega proizvoda se predloži zavarovanje za znesek uvozne dajatve, ki bi se plačala, če se pomanjkljivo blago ne bi izvozilo v skladu z odstavkom 2.
NASLOV VIII
IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE
POGLAVJE 1
Formalnosti pred izstopom blaga
Člen 263
Vložitev predodhodne deklaracije
Obveznost iz odstavka 1 se opusti:
za prevozna sredstva in blago na njih, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila; ali
v drugih posebnih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodni sporazumi.
Predodhodna deklaracija je v obliki:
carinske deklaracije, kadar je blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, dano v carinski postopek, za katerega se zahteva takšna carinska deklaracija;
deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 270;
izstopne skupne deklaracije v skladu s členom 271.
Člen 264
Analiza tveganja
Carinski urad, pri katerem se vloži predodhodna deklaracija iz člena 263, zagotovi, da se v določenem roku na podlagi te deklaracije izvede analiza tveganja, zlasti za varnostne in varstvene namene, ter sprejmejo potrebni ukrepi na podlagi rezultatov te analize tveganja.
Člen 265
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi:
rok iz člena 263(1), v katerem je treba vložiti predodhodno deklaracijo, preden je blago izneseno s carinskega območja Unije, pri čemer se upošteva vrsta prometa;
posebne primere, v katerih se obveznost vložitve predodhodne deklaracije opusti v skladu s točko (b) člena 263(2).
Člen 266
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi rok iz člena 264, do katerega je treba opraviti analizo tveganja ob upoštevanju roka iz člena 263(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 2
Formalnosti ob izstopu blaga
Člen 267
Carinski nadzor in formalnosti ob izstopu
Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, ob izstopu predloži carini ena od naslednjih oseb:
oseba, ki blago iznaša s carinskega območja Unije;
oseba, v imenu katere ali za račun katere deluje oseba, ki iznaša blago s carinskega območja Unije;
oseba, ki prevzame odgovornost za prevoz blaga pred njegovim izstopom s carinskega območja Unije.
Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je po potrebi zavezano naslednjemu:
povračilu ali odpustu uvozne dajatve;
plačilu izvoznih nadomestil;
pobiranju izvozne dajatve;
formalnostim, ki jih določajo veljavna pravila o drugih dajatvah;
uporabi prepovedi in omejitev, upravičenih med drugim iz razlogov javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in varstva industrijske ali poslovne lastnine, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine, in gotovine, kakor tudi izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov ter ukrepov trgovinske politike.
Carinski organi odobrijo prepustitev za izstop pod pogojem, da bo zadevno blago izneseno s carinskega območja Unije v enakem stanju, v kakršnem je bilo:
ob sprejemu carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz; ali
ob vložitvi izstopne skupne deklaracije.
Člen 268
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z izstopom iz člena 267.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 3
Izvoz in ponovni izvoz
Člen 269
Izvoz unijskega blaga
Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje unijsko blago:
blago, dano v postopek pasivnega oplemenitenja;
blago, izneseno s carinskega območja Unije, potem ko je bilo dano v postopek posebne rabe;
blago, oproščeno plačila DDV ali trošarin, ki je bilo dobavljeno za oskrbo zrakoplovov ali ladij, ne glede na namembni kraj zrakoplova ali ladje, za katero je potrebno dokazilo takšne dobave;
blago, ki je dano v postopek notranjega tranzita;
blago, ki je začasno izneseno s carinskega območja Unije v skladu s členom 155.
Člen 270
Ponovni izvoz neunijskega blaga
Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje blago:
blago, ki je dano v postopek zunanjega tranzita in le prehaja carinsko območje Unije;
blago, ki se pretovarja znotraj proste cone ali se neposredno ponovno izvozi iz proste cone;
blago v začasni hrambi, ki se ponovno izvozi neposredno iz prostorov za začasno hrambo.
POGLAVJE 4
Izstopna skupna deklaracija
Člen 271
Vložitev izstopne skupne deklaracije
Carinski organi lahko dovolijo, da se izstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, pod pogojem, da ta urad potrebne podatke takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.
Ne glede na obveznosti prevoznika lahko izstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:
izvoznik ali pošiljatelj ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje prevoznik;
katera koli oseba, ki lahko zadevno blago predloži ali da predložiti pri carinskem uradu izstopa.
Člen 272
Sprememba in neveljavnost izstopne skupne deklaracije
Popravki niso več mogoči, potem ko:
carinski organi obvestijo osebo, ki je vložila izstopno skupno deklaracijo, da nameravajo pregledati blago;
carinski organi ugotovijo, da ena ali več navedb v izstopni skupni deklaraciji niso pravilne ali popolne;
so carinski organi že odobrili prepustitev blaga za izstop.
Kadar blago, za katero je bila vložena izstopna skupna deklaracija, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi to deklaracijo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:
na podlagi zahtevka deklaranta ali
po izteku 150 dni od vložitve deklaracije.
Člen 273
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
vložitev izstopne skupne deklaracije iz člena 271;
spremembo izstopne skupne deklaracije v skladu s prvim pododstavkom člena 272(1);
izrek neveljavnosti izstopne skupne deklaracije v skladu s členom 272(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 5
Obvestilo o ponovnem izvozu
Člen 274
Vložitev obvestila o ponovnem izvozu
Carinski organi lahko sprejmejo, da se obvestilo o ponovnem izvozu vloži z uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov, če vsebuje navedbe, potrebne za tako obvestilo, in so te navedbe na voljo, preden se blago iznese s carinskega območja Unije.
Člen 275
Sprememba in neveljavnost obvestila o ponovnem izvozu
Popravki niso več mogoči, potem ko:
so carinski organi obvestili osebo, ki je vložila obvestilo o ponovnem izvozu, da nameravajo pregledati blago;
so carinski organi ugotovili, da ena ali več navedb v obvestilu o ponovnem izvozu niso pravilne ali popolne;
so carinski organi že odobrili prepustitev blaga za izstop.
Kadar blago, za katero je bilo vloženo obvestilo o ponovnem izvozu, ni izneseno s carinskega območja Unije, carinski organi to obvestilo brez odlašanja izrečejo za neveljavno v naslednjih primerih:
na podlagi zahtevka deklaranta ali
po izteku 150 dni od vložitve obvestila.
Člen 276
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za:
vložitev obvestila o ponovnem izvozu iz člena 274;
spremembo obvestila o ponovnem izvozu v skladu s prvim pododstavkom člena 275(1);
izrek neveljavnosti obvestila o ponovnem izvozu v skladu s členom 275(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 6
Oprostitev izvozne dajatve
Člen 277
Oprostitev izvozne dajatve za unijsko blago, ki se začasno izvozi
Unijsko blago, ki se začasno izvozi s carinskega območja Unije, je brez poseganja v člen 259 upravičeno do ugodnosti oprostitve izvoznih dajatev, pod pogojem, da se ponovno uvozi.
NASLOV IX
ELEKTRONSKI SISTEMI, POENOSTAVITVE, PRENOS POOBLASTILA, POSTOPEK V ODBORU IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Razvoj elektronskih sistemov
Člen 278
Prehodni ukrepi
V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2022, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini obdelave podatkov, kadar elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo naslednjih določb Zakonika, še niso operativni:
določbe o obvestilu o prihodu, predložitvi in deklaracijah za začasno hrambo iz členov 133, 139, 145 in 146 ter
določbe v zvezi s carinsko deklaracijo za blago, vneseno na carinsko območje Unije, iz členov 158, 162, 163, 166, 167, 170 do 174, 201, 240, 250, 254 in 256.
V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2025, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini obdelave podatkov, kadar elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo naslednjih določb Zakonika, še niso operativni:
določbe o zavarovanjih morebitnih ali obstoječih carinskih dolgov iz točke (b) člena 89(2) in člena 89(6);
določbe o vstopnih skupnih deklaracijah in analizi tveganja iz členov 46, 47, 127, 128 in 129;
določbe o carinskem statusu blaga iz člena 153(2);
določbe o centraliziranem carinjenju iz člena 179;
določbe o tranzitu iz točke (a) člena 210, člena 215(2) ter členov 226, 227, 233 in 234 ter
določbe o pasivnem oplemenitenju, predodhodnih deklaracijah, formalnostih pri izstopu blaga, izvozu unijskega blaga, ponovnem izvozu neunijskega blaga in izstopnih skupnih deklaracijah za iznos blaga s carinskega območja Unije iz členov 258, 259, 263, 267, 269, 270, 271, 272, 274 in 275.
Člen 278a
Obveznosti poročanja
V letnem poročilu oceni svoj napredek in napredek držav članic pri razvoju vsakega od elektronskih sistemov, pri čemer upošteva zlasti naslednje mejnike:
datum objave tehničnih specifikacij za zunanje obveščanje elektronskega sistema;
obdobje preskušanja skladnosti z gospodarskimi subjekti in
predvideni in dejanski datum uvedbe elektronskih sistemov.
Člen 279
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284 za določitev pravil glede izmenjave in shranjevanja podatkov v primerih iz člena 278.
Člen 280
Delovni program
Prednostne naloge delovnega programa iz odstavka 1 so:
usklajena izmenjava informacij na podlagi mednarodno sprejetih modelov podatkov in oblik sporočil;
preoblikovanje carinskih in s carino povezanih postopkov z namenom izboljšanja njihove učinkovitosti in enotne uporabe ter zmanjšanja stroškov zagotavljanja skladnosti; in
ponudba širokega razpona storitev elektronskega carinjenja gospodarskim subjektom, da bi jim omogočili enak način sodelovanja s carinskimi organi v kateri koli državi članici.
Člen 281
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme delovni program iz člena 280.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
Če odbor ne predloži nobenega mnenja, Komisija ne sprejme izvedbenih aktov iz prvega odstavka tega člena in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE 2
Poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje
Člen 282
Testiranje
Komisija lahko eni ali več državam članicam na podlagi zahtevka dovoli, da v omejenem časovnem obdobju testirajo poenostavitve pri izvajanju carinske zakonodaje, zlasti na področju informacijske tehnologije. Testiranje ne vpliva na izvajanje carinske zakonodaje v tistih državah članicah, ki pri takem testiranju ne sodelujejo, in se ocenjuje v rednih časovnih presledkih.
Člen 283
Podelitev izvedbenih pooblastil
Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklepe iz člena 282.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 285(4).
POGLAVJE 3
Prenos pooblastila in postopek v odboru
Člen 284
Izvajanje pooblastila
Člen 285
Postopek v odboru
POGLAVJE 4
Končne določbe
Člen 286
Razveljavitev in sprememba veljavne zakonodaje
Člen 287
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po dnevu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 288
Uporaba
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 450/2008 |
Ta uredba |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(3), prvi pododstavek |
Člen 1(3) |
Člen 1(3), drugi pododstavek |
Člen 2 |
Člen 2 |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4 |
Člen 4, točke 1 do 8 |
Člen 5, točke 1 do 8 |
Člen 4, točka 9 |
Člen 5, točki 9 in 10 |
Člen 4, točka 10 |
Člen 5, točka 12 |
Člen 4, točki 11 in 12 |
Člen 5, točki 15 in 16 |
Člen 4, točke 13 do 17 |
Člen 5, točke 18 do 22 |
Člen 4, točka 18(a), prvi stavek |
Člen 5, točka 23(a) |
Člen 4, točka 18(a), drugi stavek |
Člen 130(3) |
Člen 4, točka 18(b) in (c) |
Člen 5, točka 23(b) in (c) |
Člen 4, točke 19 do 26 |
Člen 5, točke 24 do 31 |
Člen 4, točka 27 do 32 |
Člen 5, točke 33 do 38 |
Člen 4, točka 33 |
— |
Člen 5(1), prvi pododstavek |
Člen 6(1) |
Člen 5(1), drugi in tretji pododstavek |
Člena 6(3) in 7(b) |
Člen (5)(2) |
Členi 6(2), 7(a) in 8(1)(a) |
Člen 6 |
Člen 12 |
Člen 7 |
Člen 13 |
Člen 8 |
Člen 14 |
Člen 9 |
Člen 15 |
Člen 10(1) |
Člena 9 in 16(1) |
Člen 10(2) |
Členi 10, 11 in 17 |
Člen 11(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 18 |
Člen 11(1), tretji pododstavek |
Člen 18(2), prvi pododstavek |
Člen 11(2) |
Člen 18(3) |
Člen 11(3)(a) |
Člen 18(2), drugi pododstavek in člen 21 |
Člen 11(3)(b) |
Člen 21 |
Člen 11(3)(c) |
— |
Člen 12(1) |
Člen 19(1) |
Člen 12(2), prvi pododstavek |
Člen 19(2), prvi pododstavek |
Člen 12(2), drugi pododstavek |
Člen 19(2), drugi pododstavek in člen 20(b) |
Člen 13(1) |
Člen 38(1) |
Člen 13(2) |
Člen 38(2) in (3) |
Člen 13(3) |
Člen 38(4) |
Člen 13(4) |
Člen 38(5), prvi stavek |
Člen 13(5) |
— |
Člen 13(6) |
Člen 23(2) |
Člen 14 |
Člen 39 |
Člen 15(1)(a) |
Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25 in (b) |
Člen 15(1)(b) |
Člena 23(4)(b) in 24(h) |
Člen 15(1)(c) |
— |
Člen 15(1)(d) |
Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a) |
Člen 15(1)(e) |
Člen 40(b) |
Člen 15(1)(f) |
Člen 25(b) |
Člen 15(1)(g) |
Členi 23(4)(b), 24(h), 24(c), 28, 31(b) in 32 |
Člen 15(1)(h) |
— |
Člen 15(2) |
— |
Člen 16(1) |
Člen 22(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 16(2) |
Člen 22(3), prvi in drugi pododstavek |
Člen 16(3) |
Člen 22(2) |
Člen 16(4), prvi pododstavek |
Člen 22(6), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 16(4), drugi pododstavek |
Člen 22(6), prvi pododstavek, drugi stavek in člen 22(7) |
Člen 16(5)(a) |
Člen 22(6), drugi pododstavek in člen 24(g) |
Člen 16(5)(b) |
Člen 24(f) |
Člen 16(6) |
Člen 23(3) |
Člen 16(7) |
Člen 29 |
Člen 17 |
Člen 26 |
Člen 18(1) do (3) |
Člen 27 |
Člen 18(4) |
Člen 32 |
Člen 19(1) |
Člen 28(1)(a) |
Člen 19(2) in (3) |
Člen 28(2) in (3) |
Člen 19(4) |
Člen 28(4), prvi pododstavek in drugi pododstavek, prvi stavek |
Člen 19(5) |
Člen 31(a) |
Člen 20(1) do (4) |
Člen 33 |
Člen 20(5) |
Člen 34(4) |
Člen 20(6), prvi pododstavek |
Člen 34(5), prvi stavek |
Člen 20(6), drugi pododstavek |
Člen 34(6) |
Člen 20(7) |
Členi 22, 23, 24, 25 in 32 |
Člen 20(8)(a) |
Člen 34(1) do (3) |
Člen 20(8)(b) |
Člen 34(9) in člen 37(1)(a) |
Člen 20(8)(c) |
Člen 34(11) in 37(2) |
Člen 20(9) |
Členi 35, 36(b) in 37(1)(c) in (d) |
Člen 21 |
Člen 42 |
Člen 22 |
Člen 43 |
Člen 23 |
Člen 44 |
Člen 24(1) in (2) |
Člen 45(1) in (2) |
Člen 24(3), prvi pododstavek |
Člen 45(3) |
Člen 24(3), drugi pododstavek |
— |
Člen 25(1) |
Člen 46(1) |
Člen 25(2), prvi pododstavek |
Člen 46(2) |
Člen 25(2), drugi in tretji pododstavek |
Člen 46(3) |
Člen 25(3) |
Člen 46(4) do (8) in člen 50(1) |
Člen 26 |
Člen 47 |
Člen 27 |
Člen 48 |
Člen 28(1) in (2) |
Člen 49 |
Člen 28(3) |
Člen 50(2) |
Člen 29 |
Člen 51 |
Člen 30(1) |
Člen 52 |
Člen 30(2) |
— |
Člen 31(1) |
Člen 53(1) |
Člen 31(2) |
Člen 53(3) |
Člen 31(3) |
Člen 54 |
Člen 32 |
Člen 55 |
Člen 33(1) do (4) |
Člen 56(1) do (4) |
Člen 33(5) |
Člena 56(5) in 58(1) |
Člen 34 |
Člen 57(1), (2) in (3) |
Člen 35 |
Člen 59 |
Člen 36 |
Člen 60 |
Člen 37 |
Člen 61 |
Člen 38 |
Členi 62, 63, 67 in 68 |
Člen 39(1) in (2) |
Člen 64(1) in (2) |
Člen 39(3) |
Člen 64(3), prvi pododstavek |
Člen 39(4) in (5) |
Člen 64(4) in (5) |
Člen 39(6) |
Člen 64(3), drugi pododstavek, člen 64(6) in členi 63 do 68 |
Člen 40 |
Člen 69 |
Člen 41 |
Člen 70 |
Člen 42(1) |
Člen 74(1) |
Člen 42(2) |
Člen 74(2)(a) do (c) in uvodni stavek točke (d) |
Člen 42(3) |
Člen 74(3) |
Člen 43(a) |
Členi 71, 72 in 76(a) |
Člen 43(b) |
Člen 74(2)(d), točke (i), (ii) in (iii) |
Člen 43(c) |
— |
Člen 43(d) |
Člena 73 in 75 in člen 76(b) in (c) |
Člen 44 |
Člen 77 |
Člen 45 |
Člen 78 |
Člen 46 |
Člen 79 |
Člen 47 |
Člen 80 |
Člen 48 |
Člen 81 |
Člen 49 |
Člen 82 |
Člen 50 |
Člen 83 |
Člen 51 |
Člen 84 |
Člen 52 |
Člen 85 |
Člen 53(1) do (3) |
Člen 86(1) do (3) |
Člen 53(4) |
Člen 86(6) |
Člen 54(a) in (b) |
Člen 86(5) in člen 88(a) |
Člen 54(c) |
Člen 86(4) in člen 88(b) |
Člen 55(1) |
Člen 87(1) |
Člen 55(2), prvi pododstavek |
Člen 87(2) |
Člen 55(2), drugi pododstavek |
Člen 88(c) |
Člen 55(3) in (4) |
Člen 87(3) in (4) |
Člen 56(1) do (5) |
Člen 89(1) do (5) |
Člen 56(6) |
Člen 89(7) |
Člen 56(7) |
Člen 89(9) |
Člen 56(8) |
Člen 89(2), drugi pododstavek |
Člen 56(9), prva alineja |
Člen 100(1)(b) |
Člen 56(9), druga alineja |
Člena 89(8) in 99(a) |
Člen 56(9), tretja alineja |
Člen 89(2), drugi pododstavek |
Člen 57(1) in (2) |
Člen 90 |
Člen 57(3) |
Člen 100(1)(a) |
Člen 58, prvi odstavek |
Člen 91 |
Člen 58, drugi odstavek |
— |
Člen 59(1), prvi pododstavek |
Člen 100(1) |
Člen 59(1), drugi pododstavek |
Člen 99(b) |
Člen 59(2) |
Člen 92(2) |
Člen 60 |
Člen 93 |
Člen 61 |
Člen 94 |
Člen 62(1) in (2) |
Člen 95(1) in (2) |
Člen 62(3) |
Člen 22, člen 24(a) do (g), člen 25(a) in (b) in člen 99(c) |
Člen 63(1) in (2) |
— |
Člen 63(3)(a) |
— |
Člen 63(3)(b) |
Členi 96(1)(a), 96(2), 100(1)(c) in 100(2) |
Člen 63(3)(c) |
Člen 96(1)(b), 96(2), 100(1)(c) in 100(2) |
Člen 64 |
Člen 97 |
Člen 65(1) in (2) |
Člen 98 |
Člen 65(3) |
Člena 99(d) in 100(1)(b) |
Člen 66 |
Člen 101(1) in (2) |
Člen 67(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 102(1) |
Člen 67(1), tretji pododstavek |
Člen 106 |
Člen 67(2) in (3) |
Člen 102(2) in (3), prvi pododstavek |
Člen 68(1) in (2) |
Člen 103(1) in (2) |
Člen 68(3) |
Člen 103(3)(a) |
Člen 68(4) |
Člen 103(4) |
Člen 69 |
Člen 104 |
Člen 70 |
Člen 105(1) do (5) |
Člen 71 |
Člen 105(6) |
Člen 72(1) in (2) |
Člen 108(1) in (2) |
Člen 72(3) |
Člena 108(3) in 115 |
Člen 73 |
Člen 109 |
Člen 74 |
Člen 110 |
Člen 75 |
Člen 111 |
Člen 76 |
— |
Člen 77(1), prvi pododstavek |
Člen 112(1) |
Člen 77(1), drugi in tretji pododstavek |
Člen 112(2) |
Člen 77(2) |
Člen 112(3) |
Člen 77(3) |
Člen 112(4) |
Člen 78(1), prvi pododstavek |
Člen 113 |
Člen 78(1), drugi pododstavek |
Člena 99(d) in 100(1)(b) |
Člen 78(2) do (4) |
Člen 114(1) do (3) |
Člen 78(5) |
Člen 114(4) |
Člen 79(1) |
Člen 116(1) |
Člen 79(2) do (5) |
Člen 116(4) do (7) |
Člen 80 |
Člen 117(1) |
Člen 81(1) in (2) |
Člen 118(1) in (2) |
Člen 81(3) |
Člen 118(4) |
Člen 82(1) |
Člen 119(1) |
Člen 82(2) |
Člen 119(3) |
Člen 83 |
Člen 120(1) |
Člen 84(1) |
Člen 121(1) |
Člen 84(2) |
Člen 121(3) |
Člen 85, prvi stavek |
Členi 116(2), 117(2), 118(3), 119(2), 120(2), 121(2) in 123(1) |
Člen 85, drugi stavek |
Členi 106(3), 122 in 123(2) |
Člen 86(1) uvodni stavek |
Člen 124(1) uvodni stavek in točka (a) |
Člen 86(1) (a) do (c) |
Člen 124(1) (b) do (d) |
Člen 86(1) (d) in (e) |
Člen 124(1) (e) |
Člen 86(1) (f) do (k) |
Člen 124(1) (f) do (k) |
Člen 86(2) in (3) |
Člen 124(2) in (3) |
Člen 86(4) do (6) |
Člen 124(5) do (7) |
Člen 86(7) |
Člen 126 |
Člen 87(1) |
Člena 127(1) in 127(2)(a) |
Člen 87(2), prvi pododstavek |
Člen 127(3), prvi pododstavek |
Člen 87(2), drugi pododstavek |
Člen 127(8) |
Člen 87(3), prvi pododstavek, točka (a) |
Člena 127(2)(b) in 131(a) |
Člen 87(3), prvi pododstavek, točki (b) in (c) |
Člen 131(b) |
Člen 87(3), prvi pododstavek, točka (d) |
Člena 127(3) in 161(a) |
Člen 87(3), drugi pododstavek |
— |
Člen 88(1), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 6(1) |
Člen 88(1), prvi pododstavek, drugi stavek |
Člen 127(7) |
Člen 88(1), drugi pododstavek |
Člen 6(2) |
Člen 88(2) |
Člen 127(4), prvi pododstavek |
Člen 88(3) |
Člen 127(4), drugi pododstavek in (6) |
Člen 88(4), prvi pododstavek |
Člen 133(1), prvi pododstavek |
Člen 88(4), drugi in tretji pododstavek |
Člena 6(2) in 7(a) |
Člen 89(1) |
Člen 129(1) |
Člen 89(2) |
— |
Člen 90 |
Člen 130(1) |
Člen 91 |
Člen 134 |
Člen 92(1), prvi pododstavek |
Člen 135(1) |
Člen 92(1), drugi pododstavek |
Člen 135(2) |
Člen 92(1), tretji pododstavek |
— |
Člen 92(2) do (5) |
Člen 135(3) do (6) |
Člen 93(1) |
Člen 136 |
Člen 93(2) |
— |
Člen 94 |
Člen 137 |
Člen 95(1) |
Člen 139(1) |
Člen 95(2) in (3) |
Člen 139(3) in (4) |
Člen 95(4) |
Člen 139(6) |
Člen 96(1) in (2) |
Člen 140 |
Člen 96(3) |
Člen 139(7) |
Člen 97(1) |
Člen 149 |
Člen 97(2) |
Člen 150 |
Člen 98(1) |
Člen 144 |
Člen 98(2) |
Člen 139(5) |
Člen 99 |
Člen 141(1) |
Člen 100 |
Člen 141(2) |
Člen 101(1) |
Člen 153(1) |
Člen 101(2)(a) |
Člena 153(2) in 156(a) |
Člen 101(2)(b) |
Člena 156(b) in 157 |
Člen 101(2)(c) |
Člena 153(3) in 156(c) |
Člen 102 |
Člen 154 |
Člen 103 |
Člena 155(2) in 156(d) |
Člen 104(1) |
Člen 158(1) |
Člen 104(2) |
Člen 158(3) |
Člen 105(1) |
Člen 159(1) in (2) |
Člen 105(2)(a) in (b) |
Člena 159(3) in 161(a) |
Člen 105(2)(c) |
Člen 22(1), tretji pododstavek, in člen 25(c) |
Člen 106(1), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 179(1), prvi pododstavek |
Člen 106(1), prvi pododstavek, drugi stavek |
— |
Člen 106(2) |
Člen 179(3) in (6) |
Člen 106(3) |
Člen 179(5) |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b) |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (b) |
Člena 23(4)(a) in 24(h) |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 179(1), drugi pododstavek, člen 179(2) in člen 180 |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a) |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (e) |
Člen 25(b) |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točka (f) |
Členi 23(4)(b), 24(c), 28, 31(b) in 32 |
Člen 106(4), prvi pododstavek, točki (g) in (h) |
Člen 181 |
Člen 106(4), drugi pododstavek |
— |
Člen 107(1), prvi stavek |
Člen 6(1) |
Člen 107(1), drugi stavek |
Člen 182(1) |
Člen 107(2) |
Člen 158(2) |
Člen 107(3) |
Členi 160, 161(b), 182(2) do (4), 183 in 184 |
Člen 108(1), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 162 |
Člen 108(1), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek |
Člen 170(4) |
Člen 108(1), drugi pododstavek |
Členi 6(2), 7(a) in 8(1)(a) |
Člen 108(2) |
Člen 163(1) in (2) |
Člen 108(3), prvi pododstavek |
Člen 6(1) |
Člen 108(3), drugi pododstavek |
— |
Člen 108(4) |
Členi 163(3), 164 in 165(b) |
Člen 109(1) |
Člen 166(1) |
Člen 109(2) |
Člena 166(2) in 168(a) |
Člen 109(3) |
Členi 6(2), 7(a), 8(1)(a) in 165(a) |
Člen 110(1), prvi pododstavek |
Člen 167(1), prvi pododstavek |
Člen 110(1), drugi pododstavek |
Člen 167(1), tretji pododstavek |
Člen 110(1), tretji pododstavek |
Člen 167(2) in (3) in člen 168(d) |
Člen 110(2) in (3) |
Člen 167(4) in (5) |
Člen 111(1) |
Člen 170(1) |
Člen 111(2), prvi stavek |
Člen 170(2) |
Člen 111(2), drugi stavek |
Člen 170(3)(a) in (b) |
Člen 111(3) |
Člen 170(3)(c) |
Člen 112(1), prvi pododstavek |
Člen 172(1) |
Člen 112(1), drugi pododstavek, prvi stavek |
Člen 182(2) |
Člen 112(1), drugi pododstavek, drugi stavek |
Člen 182(3) |
Člen 112(2) |
— |
Člen 112(3) |
Člen 172(2) |
Člen 112(4) |
Člen 176(b) |
Člen 113(1) in (2) |
Člen 173(1) in (2) |
Člen 113(3) |
Člena 173(3) in 176(c) |
Člen 114(1) |
Člen 174(1) |
Člen 114(2), prvi pododstavek |
Člen 174(2) |
Člen 114(2), drugi pododstavek |
Člen 175 |
Člen 115, prvi odstavek |
Člen 177(1) |
Člen 115, drugi odstavek |
Člena 177(2) in 178 |
Člen 116(1) |
Člen 185(1) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (b) |
Členi 23(4)(a), 23(5), 24(h) in 25(c) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točki (c) in (d) |
Člena 185(2) in 186(a) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (e) |
Člen 22(1), tretji pododstavek in 24(a) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (f) |
Člen 25(b) |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točka (g) |
Členi 23(4)(b), 24(h), 28, 31(b) in 32 |
Člen 116(2), prvi pododstavek, točki (h) in (i) |
Člena 186(b) in 187 |
Člen 116(2), drugi pododstavek |
— |
Člen 117 |
Člen 188 |
Člen 118 |
Člen 189 |
Člen 119(1) in (2) |
Člen 190 |
Člen 119(3) |
Člen 193 |
Člen 120 |
Člen 191 |
Člen 121 |
Člen 192 |
Člen 122 |
Člen 193 |
Člen 123(1) in (2) |
Člen 194 |
Člen 123(3) |
Člen 179(4) |
Člen 124(1) |
Člen 195(1) |
Člen 124(2) |
Člen 195(2) in (3) in člen 196 |
Člen 125 |
Člen 197 |
Člen 126(1) |
Člen 198(1) |
Člen 126(2) |
Člen 198(2), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 127(1) |
Člen 199 |
Člen 127(2) |
Člen 198(3)(d) |
Člen 128 |
Člen 198(2), prvi pododstavek, drugi stavek in drugi pododstavek, člen 198(3)(a) do (c) in člen 200 |
Člen 129 |
Člen 201 |
Člen 130(1) |
Člen 203(1), prvi pododstavek |
Člen 130(2) do (5) |
Člen 203(2) do (5) |
Člen 131(a) |
— |
Člen 131(b) |
Člen 204 |
Člen 132 |
Člen 205 |
Člen 133 |
Člen 208(1) |
Člen 134 |
Členi 202, 203(1), drugi pododstavek, 203(6), 206, 207 in 209 |
Člen 135 |
Člen 210 |
Člen 136(1) |
Člen 211(1) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 22, člen 24(a) do (g) in člen 25(a) in (b) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (b) |
Člena 23(4)(a) in 24(h) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 212(a) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 22(1), tretji pododstavek, in člen 24(a) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (e) |
Člen 25(b) |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (f) |
Členi 23(4)(a), 24(h), 28, 31(b) in 32 |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (g) |
— |
Člen 136(2), prvi pododstavek, točka (h) |
— |
Člen 136(2), drugi pododstavek |
— |
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 211(3), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (b) |
Člen 211(3), prvi pododstavek, točki (b) in (c) |
Člen 136(3), prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 211(3), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 136(3), drugi pododstavek |
Člen 212(b) |
Člen 136(4), prvi pododstavek |
Člen 211(4) |
Člen 136(4), drugi pododstavek |
Člen 211(5) |
Člen 136(4), tretji pododstavek |
Člen 211(6) |
Člen 136(4), četrti pododstavek, točki (a) in (b) |
Člen 213 |
Člen 136(4), četrti pododstavek, točka (c) |
Člen 212(d) |
Člen 136(5) |
Člen 23(2) |
Člen 137(1) |
Člen 214(1) |
Člen 137(2) |
Člen 214(2) in člen 7(c) |
Člen 138 |
Člen 215(1) do (3) |
Člen 139 |
Člen 218 |
Člen 140(1) |
Člen 219 |
Člen 140(2) |
Člena 221(a) in 222(b) |
Člen 141 |
Člen 220 |
Člen 142(1), prvi, drugi in tretji pododstavek |
Člen 223(1) |
Člen 142(1), četrti pododstavek |
Člen 224(a) |
Člen 142(2), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 223(2), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 142(2), prvi pododstavek, točki (b) in (c) |
Člen 223(2), prvi pododstavek, točki (c) in (d) |
Člen 142(2), drugi pododstavek |
Člen 223(2), prvi pododstavek, točka (b) in člen 224(c) |
Člen 142(3), prvi pododstavek |
Člen 223(3) |
Člen 142(3), drugi pododstavek |
Člen 192(d) |
Člen 142(4) |
Člen 223(4) |
Člen 143 |
Členi 211(2), 216, 217, 221(b), 222(b), 224(b), 225, 228, 229, 230, 231(b), 232, 233(4), 235, 236, 243(2), 251(4), 254(2), (3), (6) in (7) in 257(4) |
Člen 144(1) |
Člen 226(1) |
Člen 144(2) |
Člena 226(2) in 231(a) |
Člen 144(3) |
Člen 226(3) |
Člen 144(4) |
— |
Člen 145(1) in (2) |
Člen 227 |
Člen 145(3), prvi pododstavek |
Člen 155(1) |
Člen 145(3), drugi pododstavek |
Člen 157 |
Člen 146 |
Člen 233(1) do (3) |
Člen 147 |
Člen 234 |
Člen 148(1) |
Člen 237(1) |
Člen 148(2), prvi pododstavek |
Člen 237(2) |
Člen 148(2), drugi pododstavek |
Člena 237(3) in 239 |
Člen 149 |
Člen 242 |
Člen 150(1) |
Člen 238(1) |
Člen 150(2)(a) |
— |
Člen 150(2)(b) |
Člen 238(2) |
Člen 150(3) |
— |
Člen 151(1), prvi pododstavek |
Člen 144 |
Člen 151(1), drugi pododstavek |
Člen 145(3) |
Člen 151(2) |
Člen 125(4) in (11) |
Člen 151(3) |
— |
Člen 151(4) |
Člen 147(4) |
Člen 151(5) |
Člen 145(1), (2), (4) in (6) to (10), člen 146, člen 147(3) in (4) ter člen 148 in 151 |
Člen 152 |
Člen 147(1) in (2) |
Člen 153 |
Člen 240 |
Člen 154(1)(a) |
Člen 237(3), prvi stavek |
Člen 154(1)(b) |
Člen 241(1) |
Člen 154(2) |
Člen 237(3), drugi stavek in člen 241(2) |
Člen 155(1) |
Člen 243(1) |
Člen 155(2) in (3) |
Člen 243(3) in (4) |
Člen 156 |
Člen 244 |
Člen 157 |
Člen 245 |
Člen 158 |
Člen 246 |
Člen 159 |
Člen 247 |
Člen 160 |
Člen 248 |
Člen 161 |
Člen 249 |
Člen 162 |
Člen 250 |
Člen 163 |
Člen 251(1) do (3) |
Člen 164, prvi odstavek |
Člen 253 |
Člen 164, drugi odstavek |
— |
Člen 165 |
Člen 252 |
Člen 166(1) |
Člen 254(1) |
Člen 166(2) in (3) |
Člen 254(4) in (5) |
Člen 167 |
Člen 255 |
Člen 168 |
Člen 256 |
Člen 169 |
Člen 257(1) do (3) |
Člen 170 |
Člen 258 |
Člen 171(1) in (2) |
Člen 259(1) in (2) |
Člen 171(3) |
Člen 86(5) |
Člen 171(4) |
Člen 259(3) |
Člen 172 |
Člen 260 |
Člen 173 |
Člen 261 |
Člen 174 |
Člen 262 |
Člen 175(1), prvi pododstavek |
Člen 263(1) |
Člen 175(1), drugi pododstavek |
Člen 263(2)(a) |
Člen 175(2) in (3) |
Člen 263(3) in (4) |
Člen 176(1)(a) in (b) |
Člen 263(2)(b) in člen 265(b) |
Člen 176(1)(c) in (d) |
Člen 265(b) |
Člen 176(1)(e) |
Člen 161(a) |
Člen 176(2) |
— |
Člen 177(1) in (2) |
Člen 267(1) in (3) |
Člen 177(3) |
Člen 267(2) |
Člen 177(4) |
Člen 267(2) |
Člen 177(5) |
Člen 268 |
Člen 178(1) |
Člen 269(1) |
Člen 178(2)(a) |
Člen 269(2)(a) in (b) |
Člen 178(2)(b) |
Člen 269(2)(b) in (e) |
Člen 178(3) |
Člen 269(3) |
Člen 179 |
Člen 270 |
Člen 180(1) |
Člen 271(1), prvi pododstavek |
Člen 180(2), prvi stavek |
Člen 6(1) |
Člen 180(2), drugi stavek |
Člen 271(3) |
Člen 180(3), prvi pododstavek |
Člen 6(2) |
Člen 180(3), drugi pododstavek |
Člen 271(4) |
Člen 180(4) |
Člen 271(2) |
Člen 181, prvi in drugi odstavek |
Člen 272(1) |
Člen 181, drugi odstavek in tretji odstavek |
— |
Člen 182(1) |
Člen 277 |
Člen 182(2) |
— |
Člen 183(1) |
Člena 16(1) in 17 |
Člen 183(2)(a) in (b) |
— |
Člen 183(2)(c) |
Člena 280 in 283 |
Člen 184 |
Člen 285 |
Člen 185 |
— |
Člen 186 |
Člen 286(2) in (3) |
Člen 187 |
Člen 287 |
Člen 188(1) |
Člen 288(1) |
Člen 188(2) |
Člen 288(2) |
Člen 188(3) |
Člen 288(1) |
( 1 ) Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).
( 2 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
( 3 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
( 4 ) UL L 324, 10.12.2009, str. 23.
( 5 ) UL L 152, 16.6.2009, str. 23.
( 6 ) UL L 82, 22.3.1997, str. 1.