02013R0347 — SL — 31.03.2020 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 347/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115 25.4.2013, str. 39) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 |
L 349 |
28 |
21.12.2013 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/89 z dne 18. novembra 2015 |
L 19 |
1 |
27.1.2016 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/540 z dne 23. novembra 2017 |
L 90 |
38 |
6.4.2018 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/942 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 |
L 158 |
22 |
14.6.2019 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/943 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 |
L 158 |
54 |
14.6.2019 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/389 z dne 31. oktobra 2019 |
L 74 |
1 |
11.3.2020 |
|
popravljena z:
UREDBA (EU) št. 347/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. aprila 2013
o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa smernice za pravočasen razvoj in interoperabilnost prednostnih koridorjev ter območij vseevropske energetske infrastrukture iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: prednostni koridorji in območja energetske infrastrukture).
2. Ta uredba zlasti:
ureja opredelitev projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvajanje prednostnih koridorjev in območij ter spadajo v kategorije energetske infrastrukture na področjih električne energije, plina, nafte in ogljikovega dioksida, določene v Prilogi II (v nadaljnjem besedilu: kategorije energetske infrastrukture);
omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa s poenostavitvijo, tesnejšim usklajevanjem in hitrejšim procesom dovoljevanja ter večjo udeležbo javnosti;
določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa;
določa pogoje za upravičenost projektov skupnega interesa do finančne pomoči Unije.
Člen 2
Opredelitve
Za namene te uredbe se poleg opredelitev iz direktiv 2009/28/ES, 2009/72/ES in 2009/73/ES ter uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„energetska infrastruktura“ pomeni vse objekte ali pripadajoče naprave, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;
„celovita odločitev“ pomeni odločitev ali niz odločitev organa ali organov države članice, razen odločitev sodišč, na podlagi katerih se v zvezi s projektom predlagatelju projekta dovoli gradnja energetske infrastrukture, brez poseganja v morebitno odločitev v upravnem pritožbenem postopku;
„projekt“ pomeni enega ali več vodov, cevovodov, objektov, opreme ali inštalacij, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture;
„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt, ki je nujen za izvajanje prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I in ki je del seznama projektov skupnega interesa Unije iz člena 3;
„ozko grlo v energetski infrastrukturi“ pomeni omejitev fizičnih tokov v energetskem sistemu zaradi nezadostnega prenosa zmogljivosti, kar med drugim vključuje pomanjkanje infrastrukture;
„predlagatelj projekta“ pomeni eno od naslednjega:
operaterja prenosnega omrežja, distribucijskega omrežja ali drugega upravljavca ali vlagatelja, ki razvija projekt skupnega interesa;
če obstaja več operaterjev prenosnega ali distribucijskega omrežja, drugih upravljavcev, vlagateljev ali skupin teh oseb, pravno osebo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, ki je bila določena s pogodbo med njimi in lahko sprejema pravne obveznosti ter nosi finančno odgovornost v imenu pogodbenih strank;
„pametno omrežje“ pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;
„dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, načrtovanje, izvajanje gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetka uporabe projekta;
„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo projekta na izvajanje, kot so pripravljalne študije, investicijska in druga dokumentacija, študije v zvezi z ocenjevanjem, preizkusi in vrednotenjem, tudi programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanje o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;
„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES;
„začetek uporabe“ pomeni vsa dejanja, ki so potrebna za začetek uporabe projekta po tem, ko je bil ta zgrajen.
POGLAVJE II
PROJEKTI SKUPNEGA INTERESA
Člen 3
Seznam projektov skupnega interesa Unije
1. Uredba določa dvanajst regionalnih skupin (v nadaljnjem besedilu: skupine), kot je določeno v skladu s Prilogo III.1. Članstvo vsake skupine temelji na vsakem prednostnem koridorju in območju ter njenem ustreznem geografskem območju iz Priloge I. Pooblastila za odločanje v skupinah se omejijo na države članice in Komisijo, za katere se za te namene uporablja izraz organ odločanja skupin.
2. Vsaka skupina sprejme svoj poslovnik ob upoštevanju določb iz Priloge III.
3. Organ odločanja posamezne skupine sprejme regionalni seznam predlaganih projektov skupnega interesa, pripravljen po postopku iz Priloge III.2, pri čemer se upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4.
Skupina pri pripravi svojega regionalnega seznama:
za vsak predlagani projekt skupnega interesa pridobi odobritev držav članic, katerih ozemlje projekt zadeva; če se država članica odloči, da ne odobri projekta, mora skupini sporočiti utemeljene razloge za njeno odločitev;
upošteva nasvet Komisije, katerega namen je skupno število projektov skupnega interesa, ki jih je še mogoče upravljati.
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, ki uvaja seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije) v skladu z drugim odstavkom člena 172 PDEU. Seznam Unije je v obliki priloge k tej uredbi.
Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti zagotovi, da se seznam Unije pripravi vsaki dve leti na podlagi regionalnih seznamov, ki so jih sprejeli organi odločanja skupine, ustanovljeni s Prilogo III.1(2), v skladu s postopkom iz odstavka 3 tega člena.
Prvi seznam Unije se sprejme do 30. septembra 2013.
5. Komisija pri sprejemanju seznama Unije na podlagi regionalnih seznamov:
zagotovi, da so vključeni samo tisti projekti, ki izpolnjujejo merila iz člena 4;
zagotovi skladnost med regijami, ob upoštevanju mnenja Agencije iz Priloge III.2(12);
upošteva vsako mnenje držav članic, kot je določeno v Prilogi III.2(9), in
si prizadeva za obvladljivo skupno število projektov skupnega interesa na seznamu Unije.
6. Projekti skupnega interesa, vključeni na seznam Unije v skladu z odstavkom 4 tega člena, postanejo sestavni del zadevnih regionalnih naložbenih načrtov v skladu s členom 12 uredb (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009, zadevnih desetletnih razvojnih načrtov omrežja v skladu s členom 22 direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES ter po potrebi drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov. Tem projektom se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost.
Člen 4
Merila za projekte skupnega interesa
1. Projekti skupnega interesa izpolnjujejo naslednja splošna merila:
projekt je potreben za vsaj enega od prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture;
možne splošne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka 2, prevladajo nad njihovimi stroški, tudi na daljši rok, in
projekt izpolnjuje katero koli od naštetih meril:
vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo dveh ali več držav članic;
se izvaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni vpliv, kot je opredeljeno v Prilogi IV.1;
prečka meje vsaj ene države članice in države Evropskega gospodarskega prostora.
2. Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v posebne kategorije energetske infrastrukture, se uporabijo naslednja posebna merila:
v primeru projektov za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.1(a) do (d), projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:
povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in zmanjševanjem ozkih grl v energetski infrastrukturi; konkurenčnost in prožnost sistema;
trajnost, med drugim prek vključevanja obnovljivih virov energije v omrežje in prenosa te energije v velike centre porabe in skladišča;
zanesljivost oskrbe, med drugim prek interoperabilnosti, ustreznih povezav in varnega ter zanesljivega delovanja sistema;
v primeru plinskih projektov, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.2, projekt pomembno prispeva k vsaj enemu od naslednjih posebnih meril:
povezovanje trgov, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in zmanjševanjem ozkih grl v energetski infrastrukturi; interoperabilnost in prožnost sistema;
zanesljivost oskrbe, med drugim prek ustreznih povezav ter diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;
konkurenčnost, med drugim prek diverzifikacije virov dobave, partnerjev na področju dobave in poti;
trajnost, med drugim z zmanjševanjem emisij, podpiranjem nestalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov in spodbujanjem uporabe plina iz obnovljivih virov;
v primeru projektov pametnih omrežij za električno energijo, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz Priloge II.1(e), projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:
povezovanje in vključevanje uporabnikov omrežja z novimi tehničnimi zahtevami v zvezi s ponudbo in povpraševanjem po oskrbi z električno energijo;
učinkovitost in interoperabilnost vsakdanjih aktivnosti omrežij za prenos in distribucijo električne energije;
varnost omrežja, nadzor sistema in kakovost dobave;
optimalno načrtovanje prihodnjih stroškovno učinkovitih naložb v omrežje;
delovanje trga in storitve za stranke;
vključevanje uporabnikov v upravljanje lastne porabe energije;
v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.3, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:
zanesljivost oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od enega samega vira ali poti;
učinkovita in trajnostna raba virov z blaženjem okoljskih tveganj;
interoperabilnost;
v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.4, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:
izogibanje emisijam ogljikovega dioksida pri ohranjanju zanesljive oskrbe z energijo;
povečanje prilagodljivosti in varnosti pri prenosu ogljikovega dioksida;
učinkovita raba virov s povezovanjem več virov in skladišč ogljikovega dioksida s skupno infrastrukturo ter z zmanjšanjem bremen in tveganj za okolje.
3. V primeru projektov, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.1 do 3, se merila iz tega člena ocenijo v skladu s kazalniki iz Priloge IV.2 do 5.
4. Za olajšanje ocenjevanja vseh projektov, ki bi se lahko opredelili kot projekti skupnega interesa in ki bi bili lahko vključeni v regionalni seznam, vsaka skupina oceni prispevek posameznega projekta k izvajanju istega prednostnega koridorja ali območja na pregleden in objektiven način. Vsaka skupina določi svojo metodo ocenjevanja na podlagi skupnega prispevka k merilom iz odstavka 2; ta ocena služi za razvrščanje projektov za notranjo uporabo v skupini. Niti regionalni seznam niti seznam Unije ne smeta vključevati razvrstitve, niti se ne sme razvrstitev uporabljati za kateri koli drugi kasnejši namen, razen za namene, ki so opisani v Prilogi III.2(14).
Pri ocenjevanju projektov vsaka skupina ustrezno upošteva:
nujnost vsakega predlaganega projekta za zagotavljanje ciljev energetske politike Unije na področju povezovanja, med drugim z odpravo osamitve vsaj ene države članice in konkurenčnosti trgov, trajnosti in zanesljive oskrbe;
število držav članic, na katere vpliva posamezni projekt, pri čemer zagotavljajo enake možnosti za projekte, ki vključujejo obrobne države članice;
prispevek k teritorialni koheziji posameznega projekta in
skladnost z drugimi predlaganimi projekti.
V primeru projektov „pametnih omrežij“, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz Priloge II.1(e), se izvede razvrščanje za tiste projekte, ki zadevajo isti državi članici, in se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz virov, ki jih ni mogoče regulirati, na območju teh uporabnikov.
Člen 5
Izvajanje in spremljanje
1. Predlagatelji projekta pripravijo časovni načrt za izvajanje projektov skupnega interesa, ki vključuje časovni razpored za naslednje:
investicijsko dokumentacijo in načrte;
odobritev nacionalnega regulativnega organa ali drugega zadevnega organa;
izgradnjo in začetek uporabe;
dovoljevanje iz člena 10(4)(b).
2. Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov ter drugi upravljavci sodelujejo za lažji razvoj projektov skupnega interesa na svojem območju.
3. Agencija in zadevne skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa, in po potrebi izdajajo priporočila za lažje izvajanje tovrstnih projektov. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 4, 5 in 6 ter se sestanejo z zadevnimi stranmi in pozovejo Komisijo, naj preveri te informacije na kraju samem.
4. Predlagatelji projekta do 31. marca v letu, ki sledi letu, ko je bil projekt uvrščen med projekte skupnega interesa na seznam Unije v skladu s členom 3, predložijo letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz Priloge II.1 in 2, pristojnemu organu iz člena 8 ter ali Agenciji ali – za projekte, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.3 in 4 – zadevni skupini. V tem poročilu je podrobno opisano:
kako napredujejo načrtovanje, izgradnja in začetek uporabe projekta, zlasti v zvezi s postopki dovoljevanja in posvetovanj;
kakšne so morebitne zamude glede na časovni načrt za izvajanje, razlogi za zamude in morebitne druge težave;
po potrebi spremenjen načrt za odpravo zamud.
5. Agencija skupinam najpozneje tri mesece po prejemu letnih poročil iz odstavka 4 tega člena predloži konsolidirano poročilo o projektih skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1 in 2, v njem pa oceni doseženi napredek ter po potrebi izda priporočila za odpravo nastalih zamud in težav. V konsolidiranem poročilu je v skladu s členom 6(8) in (9) Uredbe (ES) št. 713/2009 ocenjena tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije glede na prednostne koridorje energetske infrastrukture in področja.
6. Pristojni organi iz člena 8 vsako leto poročajo zadevni skupini o napredku in, kadar je ustrezno, o zamudah pri izvajanju projektov skupnega interesa na njihovih ozemljih, in sicer upoštevaje procese dovoljevanja in razloge za take zamude.
7. Če pride pri začetku uporabe projekta skupnega interesa do zamude glede na časovni načrt za izvajanje, in sicer iz razlogov, ki niso višji razlogi izven nadzora predlagatelja projekta:
v kolikor se ukrepi iz člena 22(7)(a), (b) ali (c) direktiv 2009/72/ES in 2009/73/ES uporabljajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni, izvajanje naložbe zagotovijo nacionalni regulativni organi;
če se ukrepi nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko (a) ne uporabljajo, predlagatelj projekta izbere tretjo stran, ki bo v celoti ali deloma financirala ali zgradila projekt. Predlagatelj projekta to stori, preden zamuda preseže dve leti v primerjavi z datumom začetka uporabe po časovnem načrtu za izvajanje;
če v skladu s točko (b) ni izbrana tretja stran, nacionalni regulativni organ ali država članica v dveh mesecih od poteka obdobja iz točke (b) imenuje tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt, predlagatelj projekta pa jo mora sprejeti;
če zamuda v primerjavi z datumom začetka uporabe v časovnem načrtu za izvajanje preseže dve leti in dva meseca, lahko Komisija, ob upoštevanju dogovora in s popolnim sodelovanjem zadevnih držav članic, organizira razpis za zbiranje predlogov, odprt za vse tretje strani, ki so zmožne postati predlagatelji projekta, za izgradnjo projekta v dogovorjenem roku;
pri uporabi točke (c) ali (d) upravljavec sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, predloži upravljavcem ali vlagateljem ali tretji osebi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, s prenosnim omrežjem poveže nova sredstva in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa.
8. Projekt skupnega interesa se lahko odstrani s seznama Unije v skladu s postopkom iz člena 3(4), če je vključitev na seznam temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile ključne za odločitev, ali projekt ni v skladu s pravom Unije.
9. Za projekte, ki niso več na seznamu Unije, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s statusom projekta skupnega interesa, ki izhaja iz te uredbe.
Če projekt ni več na seznamu Unije, vendar je pristojni organ sprejel vlogo v pregled, ohrani pravice in obveznosti iz poglavja III, razen če je bil odstranjen s seznama iz razlogov, naštetih v odstavku 8.
10. Ta člen ne vpliva na finančno pomoč Unije, ki je bila kateremu koli projektu skupnega interesa dodeljena pred njegovo odstranitvijo s seznama Unije.
Člen 6
Evropski koordinatorji
1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.
2. Evropski koordinator:
spodbuja projekte, za katere je zadolžen, ter čezmejni dialog med predlagatelji projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;
po potrebi pomaga vsem stranem pri posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekte;
po potrebi svetuje predlagateljem projekta v zvezi s financiranjem projekta;
zagotavlja, da zadevne države članice ustrezno podpirajo in strateško usmerjajo pripravo in izvajanje projektov;
Komisiji vsako leto, po potrebi pa tudi ob preteku mandata, predloži poročilo o napredku projektov ter o težavah in ovirah, ki bi lahko povzročile znatne zamude pri začetku uporabe projektov. Komisija posreduje poročilo Evropskemu parlamentu in zadevnim skupinam.
3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnih projektov.
4. V okviru odločitve o imenovanju evropskega koordinatorja se določi tudi obseg pooblastil, ki zajema podrobno določitev trajanja mandata, posameznih nalog ter ustreznih rokov in metod, ki jih mora koordinator upoštevati. Prizadevanja za koordinacijo so sorazmerna glede na zahtevnost in ocenjene stroške projektov.
5. Zadevne države članice v polni meri sodelujejo z evropskim koordinatorjem pri izvajanju nalog iz odstavkov 2 in 4.
POGLAVJE III
DOVOLJEVANJE IN SODELOVANJE JAVNOSTI
Člen 7
„Prednostni status“ projektov skupnega interesa
1. S sprejetjem seznama Unije postanejo ti projekti z vidika energetske politike, ne glede na njihovo lokacijo, traso ali tehnologijo, prednostni pri odločanju v procesu dovoljevanja.
2. Z namenom zagotovitve učinkovite administrativne obravnave zadev, povezanih s projekti skupnega interesa, predlagatelji projektov in vsi zadevni organi zagotovijo takim zadevam najhitrejšo pravno možno obravnavo.
3. Kadar v nacionalnem pravu obstaja status največjega državnega pomena, se takšen status dodeli projektom skupnega interesa in se kot taki obravnavajo v procesih dovoljevanja, in če nacionalno pravo omogoča, pri prostorskem načrtovanju, vključno z okoljsko presojo, in sicer tako, kot to določa pravo, ki se uporablja za posamezno vrsto energetske infrastrukture.
4. Komisija do 16. avgusta 2013 izda nezavezujoče smernice, v katerih državam članicam poda usmeritve za oblikovanje zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in za zagotovitev skladne uporabe postopkov okoljske presoje, ki jih za projekte skupnega interesa določa pravo Unije.
5. Države članice ob upoštevanju smernic iz odstavka 4 ocenijo, kateri ukrepi za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in za zagotovitev njihove skladne uporabe so mogoči, in o tem obvestijo Komisijo.
6. Države članice v devetih mesecih od dneva izdaje smernic iz odstavka 4 sprejmejo nezakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile v odstavku 5.
7. Države članice v 24 mesecih od dneva izdaje smernic iz odstavka 4 sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile v odstavku 5. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije.
8. V zvezi z vplivi na okolje iz člena 6(4) Direktive 92/43/EGS in člena 4(7) Direktive 2000/60/ES se projekti skupnega interesa obravnavajo kot projekti javnega interesa z vidika energetske politike, lahko pa tudi kot projekti prevladujočega javnega interesa, če so izpolnjeni vsi predvideni pogoji, določeni v teh direktivah.
Če je treba v skladu z Direktivo 92/43/EGS predložiti mnenje Komisije, Komisija skupaj s pristojnim organom iz člena 9 te uredbe zagotovi, da je odločitev o prevladujočem javnem interesu projekta sprejeta v okviru roka iz člena 10(1) te uredbe.
Člen 8
Organizacija procesa dovoljevanja
1. Vsaka država članica najpozneje do 16. novembra 2013 imenuje en nacionalni pristojni organ, ki je odgovoren za spodbujanje izvajanja in koordinacijo procesa dovoljevanja za projekte skupnega interesa.
2. Odgovornost pristojnega organa iz odstavka 1 in/ali naloge v zvezi s tem se lahko prenesejo ali predajo v izvajanje drugemu organu, glede na projekt skupnega interesa ali glede na posamezno kategorijo teh projektov – pod pogojem, da:
pristojni organ o prenosu obvesti Komisijo in informacijo objavi bodisi pristojni organ bodisi predlagatelj projekta na spletnem mestu, kakor je opredeljeno v členu 9(7);
je za posamezni projekt skupnega interesa odgovoren samo en organ, je v procesu celovite odločitve za posamezni tovrstni projekt edina kontaktna točka za predlagatelja projekta in koordinira vlaganje vseh zadevnih dokumentov in informacij.
Pristojni organ lahko sam določi roke, brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 10.
3. Brez poseganja v ustrezne zahteve iz mednarodnega prava in prava Unije pristojni organ izvaja ukrepe za izdaje celovite odločitve. Ta celovita odločitev se izda v roku iz člena 10(1) in (2), pri čemer se uporabi ena od naslednjih shem:
|
(a) |
integrirana shema : celovito odločitev izda pristojni organ in je edina pravno zavezujoča odločitev, izdana na podlagi predpisanega postopka dovoljevanja. Kadar projekt zadeva druge organe, lahko ti v skladu z nacionalno zakonodajo v postopku predložijo svoje mnenje, ki ga pristojni organ upošteva; |
|
(b) |
koordinirana shema : celovita odločitev vključuje več posameznih pravno zavezujočih odločitev, ki jih izda več zadevnih organov, koordinira pa jih pristojni organ. Ta lahko ustanovi delovno skupino, v kateri so zastopani vsi zadevni organi in ki naj bi oblikovala razpored dovoljevanja v skladu s členom 10(4)(b) ter spremljala in koordinirala njegovo izvajanje. Pristojni organ se po potrebi v skladu z nacionalnim pravom posvetuje z drugimi zadevnimi organi in brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 10, za vsak primer posebej določi razumen rok, v katerem se izdajo posamezne odločitve. Pristojni organ lahko sprejme posamezno odločitev v imenu drugega zadevnega nacionalnega organa, če ta odločitve ne sprejme v roku in če zamude ni mogoče ustrezno upravičiti; ali pa – če tako določa nacionalno pravo in če je to skladno s pravom Unije – lahko pristojni organ šteje, da je drug zadevni nacionalni organ odobril ali zavrnil projekt, če odločitve ni posredoval v roku. Kadar nacionalno pravo to omogoča, ima pristojni organ pravico, da ne upošteva posamezne odločitve drugega zadevnega nacionalnega organa, če meni, da odločitev ni zadostno utemeljena v smislu ustreznih dokazil, ki jih predloži zadevni nacionalni organ; pri tem pristojni organ zagotovi, da se upoštevajo ustrezne zahteve iz prava Unije in mednarodnega prava, pri čemer svojo odločitev ustrezno utemelji; |
|
(c) |
sodelovalna shema : celovito odločitev koordinira pristojni organ. Pristojni organ se po potrebi v skladu z nacionalnim pravom posvetuje z drugimi zadevnimi organi in brez poseganja v roke, določene v skladu s členom 10, za vsak primer posebej določi razumen rok, v katerem se izdajo posamezne odločitve. Poleg tega spremlja, ali vsi zadevni organi spoštujejo roke. |
Če se ne pričakuje, da bo posamična odločitev zadevnega organa sprejeta v roku, ta organ o tem nemudoma obvesti pristojni organ in utemelji zamudo. Pristojni organ zatem ponovno postavi rok za izdajo posamezne odločitve, pri čemer še vedno upošteva splošne roke, postavljene v skladu s členom 10.
Glede na različne nacionalne značilnosti pri procesih načrtovanja in dovoljevanja lahko države članice za olajšanje in koordinacijo svojih postopkov izbirajo med tremi shemami iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka in se odločijo za izvajanje najučinkovitejše. Kadar država članica izbere sodelovalno shemo, o razlogih za to obvesti Komisijo. Komisija ovrednoti učinkovitost shem v poročilu iz člena 17.
4. Države članice lahko za projekte skupnega interesa na kopnem in morju uporabijo različne sheme, opredeljene v odstavku 3.
5. Če morajo biti odločitve o projektu skupnega interesa sprejete v dveh ali več državah članicah, zadevni pristojni organi storijo vse, kar je potrebno za učinkovito medsebojno sodelovanje in koordinacijo, vključno z upoštevanjem določb iz člena 10(4). Države članice si prizadevajo za vzpostavitev skupnih postopkov, zlasti v zvezi s presojo vplivov na okolje.
Člen 9
Preglednost in sodelovanje javnosti
1. Države članice ali pristojni organ, po potrebi v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi, do 16. maja 2014 objavi priročnik o procesih dovoljevanja, ki se uporablja za projekte skupnega interesa. Priročnik se po potrebi posodablja in je na voljo javnosti. Vsebuje vsaj informacije iz Priloge VI.1. Priročnik ni pravno zavezujoč, lahko pa vsebuje ali navaja ustrezne pravne določbe.
2. Brez poseganja v zahteve iz Konvencije iz Espooja, Aarhuške konvencije in zadevnega prava Unije upoštevajo vse strani, vključene v proces dovoljevanja, načela sodelovanja javnosti iz Priloge VI.3.
3. Predlagatelj projekta v okvirnem roku treh mesecev po začetku procesa dovoljevanja v skladu s členom 10(1)(a) v procesu, opisanem v priročniku iz odstavka 1, ter v skladu s smernicami iz Priloge VI pripravi koncept za sodelovanje javnosti in ga predloži pristojnemu organu. Pristojni organ zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti najpozneje v treh mesecih; pri tem upošteva vse oblike javnega sodelovanja in posvetovanja, ki je potekalo pred postopkom izdaje dovoljenja, pod pogojem, da so bile pri tem izpolnjene zahteve tega člena.
Če namerava predlagatelj projekta znatno spremeniti odobreni koncept, o tem obvesti pristojni organ. V tem primeru lahko pristojni organ zahteva spremembe.
4. Pred predložitvijo zaključene in popolne vloge pri pristojnem organu predlagatelj projekta ali, če tako določa nacionalno pravo, pristojni organ izvede vsaj eno posvetovanje z javnostjo, kot to določa člen 10(1)(a). To velja brez poseganja v javno posvetovanje, ki ga je treba izvesti po predložitvi vloge za pridobitev soglasja za izvedbo v skladu s členom 6(2) Direktive 2011/92/EU. V okviru posvetovanja z javnostjo se zainteresirane strani iz Priloge VI.3(a) obvesti o projektu v zgodnji fazi, kar pomaga pri določanju najprimernejše lokacije ali trase in zadevnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v vlogi. Minimalne zahteve, ki se uporabljajo za to posvetovanje z javnostjo, so določene v Prilogi VI.5.
Predlagatelj projekta pripravi poročilo, v katerem povzame dejavnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti pred oddajo vloge, tudi dejavnosti pred postopkom izdaje dovoljenja. Predlagatelj projekta poročilo skupaj z vlogo predloži pristojnemu organu. Ta rezultate ustrezno upošteva pri sprejemanju celovite odločitve.
5. V primeru čezmejnih projektov, ki se izvajajo v dveh ali več državah članicah, se posvetovanja z javnostjo iz odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje dva meseca od datuma začetka prvega posvetovanja z javnostjo.
6. V primeru projektov s pomembnimi čezmejnimi vplivi v eni ali več sosednjih državah članicah ter v primeru, kadar veljata člen 7 Direktive 2011/92/EU in Konvencija iz Espooja, se zadevne informacije zagotovijo pristojnim organom sosednjih držav članic. Pristojni organi sosednjih držav članic lahko v postopku z uradnim obvestilom izrazijo željo, da bi sami ali drug zadevni organ sodelovali v zadevnih postopkih posvetovanja z javnostjo.
7. Predlagatelj projekta ali, če tako določa nacionalno pravo, pristojni organ vzpostavi in redno posodablja spletno mesto, na katerem objavi zadevne informacije o projektu skupnega interesa, pri čemer je to spletno mesto povezano s spletnim mestom Komisije in izpolnjuje zahteve iz Priloge VI.6. Poslovno občutljive informacije so zaupne.
Predlagatelji projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so javno dostopna.
Člen 10
Trajanje in izvedba procesa dovoljevanja
1. Proces dovoljevanja se izvede v dveh postopkih:
postopek pred oddajo vloge obsega obdobje od začetka procesa dovoljevanja do takrat, ko pristojni organ predloženo vlogo sprejme, in traja predvidoma dve leti.
Ta postopek zajema tudi izdelavo okoljskih poročil, ki jih pripravijo predlagatelji projekta.
Za potrebe določitve začetka procesa dovoljevanja predlagatelji projekta v pisni obliki obvestijo pristojne organe zadevnih držav članic o projektu in jim predložijo podrobno predstavitev zasnove projekta. Pristojni organ, tudi v imenu drugih zadevnih organov, najpozneje tri mesece po prejemu obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek procesa dovoljevanja. V primeru zavrnitve pristojni organ utemelji svojo odločitev, tudi v imenu drugih zadevnih organov. Za datum začetka procesa dovoljevanja šteje datum, ko pristojni organ potrdi, da je sprejel obvestilo. Kadar projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka procesa dovoljevanja šteje datum, ko zadnji zadevni pristojni organ podpiše, da je sprejel obvestilo;
predpisani postopek dovoljevanja obsega obdobje od datuma sprejema vloge do sprejema celovite odločitve in traja največ leto in šest mesecev. Države članice lahko določijo krajši rok, če menijo, da je to ustrezno.
2. Oba postopka iz odstavka 1 skupaj ne trajata več kot tri leta in šest mesecev. Kadar pa pristojni organ meni, da eden ali oba postopka dovoljevanja ne bosta končana v rokih iz odstavka 1, lahko pred potekom rokov in za vsak primer posebej odloči, da enega ali oba od navedenih rokov podaljša za največ devet mesecev za oba postopka skupaj.
V navedenem primeru pristojni organ v najkrajšem možnem času obvesti zadevno skupino in ji predstavi sprejete ali nameravane ukrepe za dokončanje postopka izdaje dovoljenja. Skupina lahko pristojni organ zaprosi, da redno poroča o napredku pri tem.
3. V državah članicah, kjer se določitev trase ali lokacije samo za načrtovani projekt, vključno z načrtovanjem posebnih koridorjev za omrežne infrastrukture, ne more zajeti v procesu oblikovanja celovite odločitve, se ustrezna odločitev sprejme v ločenem šestmesečnem obdobju, ki se začne z datumom, ko predlagatelj projekta vloži zaključeno in popolno dokumentacijo vloge.
V tem primeru se podaljšanje iz odstavka 2 skrajša na šest mesecev, vključno z obdobjem za postopek iz tega odstavka.
4. Postopek pred oddajo vloge zajema naslednje korake:
ko pristojni organ v skladu z odstavkom 1(a) potrdi sprejem obvestila, v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi organi in po potrebi na podlagi predloga predlagatelja projekta opredeli, kaj mora gradivo obsegati in kako podrobne morajo biti informacije, ki jih kot del vloge predloži predlagatelj projekta za pridobitev celostne odločitve. Podlaga za to opredelitev je seznam iz Priloge VI.1(e);
pristojni organ v tesnem sodelovanju s predlagateljem projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju rezultatov dejavnosti, izvedenih v skladu s točko (a), izdela podroben časovni razpored procesa dovoljevanja v skladu s smernicami iz Priloge VI.(2).
V primeru projektov, ki segajo čez meje dveh ali več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic pripravijo skupni časovni razpored, ki ga skušajo uskladiti s svojimi razporedi;
pristojni organ najpozneje en mesec po prejemu vloge po potrebi, tudi v imenu drugih zadevnih organov, zaprosi predlagatelja projekta za manjkajoče informacije, te pa lahko zadevajo le teme, opredeljene v točki (a). Pristojni organ sprejme vlogo v pisni obliki v pregled najpozneje tri mesece po posredovanju manjkajočih informacij. Dodatne informacije se lahko zahtevajo samo, če to narekujejo nove okoliščine.
5. Predlagatelj projekta zagotovi popolnost in zadostno kakovost vloge ter med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje pristojnega organa. Za namene upoštevanja rokov in skladnosti s podrobnim časovnim razporedom iz odstavka 4(b) predlagatelj projekta v celoti sodeluje s pristojnim organom.
6. Roki v tem členu ne posegajo v obveznosti iz mednarodnega prava in prava Unije niti v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.
POGLAVJE IV
Regulativna obravnava
Člen 11
Analiza stroškov in koristi energetskega sistema
1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do 16. novembra 2013 predložita Komisiji, državam članicam in Agenciji svoji metodologiji, ki zadevata tudi oblikovanje omrežja in trga, za harmonizirano analizo stroškov in koristi v okviru energetskega sistema na ravni Unije za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(a) do (d) in Priloge II.2. Metodologiji se uporabita pri pripravi poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 714/2009 in členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009. Metodologiji se pripravita v skladu z načeli iz Priloge V in sta skladni s pravili in kazalniki iz Priloge IV.
ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pred posredovanjem svojih metodologij izvedeta obsežen postopek posvetovanja, v katerem so zajete vsaj organizacije, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in po potrebi neposredno zainteresirane strani, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe.
2. Agencija najpozneje tri mesece po prejemu metodologij predloži državam članicam in Komisiji mnenje o metodologijah in ga objavi.
3. Komisija, lahko pa tudi države članice, v treh mesecih po prejemu mnenja Agencije predloži mnenje o obeh metodologijah. Mnenja se posredujejo ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin.
4. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin najpozneje tri mesece po prejemu zadnjega mnenja iz odstavka 3 ustrezno prilagodita svoji metodologiji, pri čemer upoštevata prejeta mnenja držav članic, Komisije in Agencije, in ju predložita Komisiji v odobritev.
5. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin najpozneje dva tedna po odobritvi Komisije objavita vsak svojo metodologijo na svojem spletnem mestu. Komisiji in Agenciji na njuno zahtevo ter v skladu z nacionalnim pravom in zadevnimi sporazumi o zaupnosti predložita ustrezne sklope vhodnih podatkov iz Priloge V.1 ter podatke o drugih ustreznih omrežjih, pretoku obremenitve in tržne podatke v dovolj natančni obliki. Podatki veljajo od datuma zahtevka. Komisija in Agencija zagotovita, da prejete podatke obravnavata zaupno sami ali stran, ki bo zanju na podlagi teh podatkov opravila analitično delo.
6. Metodologiji se redno posodabljata in izboljšujeta v skladu z odstavki 1 do 5. Agencija lahko na lastno pobudo in na ustrezno utemeljeno zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani ter po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in Komisijo zahteva takšne posodobitve in izboljšave na podlagi utemeljitve in časovnih okvirov. Agencija objavi zahteve nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani in vseh zadevnih občutljivih neposlovnih dokumentov, zaradi katerih je Agencija zahtevala posodobitev ali izboljšanje.
7. Nacionalni regulativni organi, ki sodelujejo v okviru Agencije, do 16. maja 2015 vzpostavijo in javnosti dajo na voljo nabor kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto za primerljive projekte infrastrukturnih kategorij iz Priloge II.1 in 2. Referenčne vrednosti lahko ENTSO uporabita za izvedbo analiz stroškov in koristi za naslednje desetletne načrte za razvoj omrežja.
8. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do 31. decembra 2016 skupaj predložita Komisiji in Agenciji model usklajenega in medsebojno povezanega omrežja za trg z električno energijo in plinom, ki vključuje infrastrukturo za prenos električne energije in plina ter njuno skladiščenje ter objekte za utekočinjeni zemeljski plin in zajema prednostne koridorje in območja in je sestavljen glede na načela iz Priloge V. Ko Komisija potrdi ta model v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, se model vključi v metodologiji.
Člen 12
Omogočanje naložb s čezmejnimi vplivi
1. Dejansko nastale stroške naložbe, ki ne vključujejo stroškov vzdrževanja, povezane s projektom skupnega interesa, ki spada v kategorije iz Priloge II.1(a), (b) in (d) ter Priloge II. 2, krijejo operaterji ustreznih prenosnih sistemov ali predlagatelji projektov infrastrukture za prenos v državah članicah, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, v obsegu, v katerem jih ne krijejo dajatve za prezasedenost ali druge dajatve, plačajo pa jih uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja v teh državah članicah.
2. Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(a), (b) in (d) ter Priloge II. 2, se odstavek 1 uporablja le, če vsaj eden od predlagateljev projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se ta člen uporablja za vse stroške ali dele stroškov projekta. Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.2, se odstavek 1 uporablja le, če je bila že izvedena ocena povpraševanja na trgu in ta kaže, da ni mogoče pričakovati, da bodo dejansko nastali stroški naložbe pokriti s tarifami.
Če je predlagateljev projekta več, ustrezni nacionalni regulativni organ od vseh predlagateljev nemudoma zahteva, da zahtevek za naložbe predložijo skupaj v skladu z odstavkom 3.
3. Za projekte skupnega interesa, za katere se uporablja odstavek 1, velja, da predlagatelji projekta redno obveščajo nacionalne regulativne organe o napredku v okviru tega projekta ter opredelitvi z njim povezanih stroškov in učinkov, in sicer vsaj enkrat na leto v obdobju izvajanja projekta.
Takoj ko je projekt skupnega interesa zadostno razvit, predlagatelji projekta, po posvetovanju z operaterji prenosnega sistema iz držav članic, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, predložijo zahtevek za naložbe. Ta zahtevek za naložbe vključuje zahtevek za čezmejno razporeditev stroškov vsem zadevnim nacionalnim regulativnim organom, priloži pa se mu:
analizo stroškov in koristi za projekt, ki ustreza metodologiji, ki je pripravljena v skladu s členom 11 in upošteva tudi koristi zunaj meja zadevne države članice;
poslovni načrt z oceno finančne izvedljivosti projekta, vključno z izbrano finančno rešitvijo, in rezultate tržnega preverjanja za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo iz Priloge II.2, in
utemeljen predlog za čezmejno razporeditev stroškov, če se predlagatelji projekta o tem dogovorijo.
Če projekt predlaga več predlagateljev projekta, predložijo zahtevek za naložbe skupaj.
Za projekte s prvega seznama Unije predložijo predlagatelji projekta investicijske zahtevke do 31. oktobra 2013.
Nacionalni regulativni organi ob prejemu vsakega naložbenega projekta takoj predložijo njegov izvod v vednost Agenciji.
Nacionalni regulativni organi in Agencija poskrbita za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.
4. Nacionalni regulativni organi najpozneje šest mesecev od datuma, ko zadnji zadevni nacionalni regulativni organi prejmejo zadnji zahtevek, po posvetovanju z zadevnimi predlagatelji projekta sprejmejo usklajene odločitve o razporeditvi stroškov naložbe, pri čemer te stroške projekta krije vsak upravljavec sistema in so vključeni tudi v tarife. Nacionalni regulativni organi se lahko odločijo, da bodo razdelili le del stroškov ali jih razporedili v sveženj različnih projektov skupnega interesa.
Pri razporejanju stroškov nacionalni regulativni organi upoštevajo dejanske ali predvidene:
Pri odločitvi o čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo ekonomski, socialni in okoljski stroški ter koristi projektov v zadevnih državah članicah ter morebitna potreba po finančni podpori.
Pri odločanju o čezmejni razporeditvi stroškov si ustrezni nacionalni regulativni organi v posvetovanju z zadevnimi operaterji prenosnih sistemov prizadevajo za medsebojni dogovor na podlagi informacij iz odstavkov 3(a) in (b), vendar ne izključno na njih.
Če projekt skupnega interesa blaži negativne zunanje dejavnike, kot so pretoki v zanki, in se izvaja v državi članici izvora negativnega dejavnika, se blažitev ne šteje za čezmejno korist in zato ni podlaga za porazdelitev stroškov upravljavcu prenosnega omrežja države članice, na katere ti negativni dejavniki vplivajo.
5. Nacionalni regulativni organi pri določanju ali sprejemanju tarif v skladu s členom 37(1)(a) Direktive 2009/72/ES in členom 41(1)(a) Direktive 2009/73/ES ter na podlagi čezmejne razporeditve stroškov iz odstavka 4 tega člena upoštevajo dejanske stroške operaterja prenosnih sistemov ali drugega predlagatelja projekta zaradi naložb, če so ti stroški primerljivi s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega upravljavca.
Nacionalni regulativni organi takoj obvestijo Agencijo o odločitvi o razporeditvi stroškov in ji posredujejo zadevne informacije v zvezi s to odločitvijo. Informacije morajo vključevati zlasti natančno obrazložitev, na podlagi katere so bili stroški razporejeni med države članice, vključno z:
oceno opredeljenih učinkov v vsaki zadevni državi članici, vključno z učinki, ki zadevajo tarife za omrežja;
oceno poslovnega načrta iz odstavka 3(b);
pozitivnimi učinki na regionalni ravni ali ravni Unije, ki bi jih ustvaril projekt;
rezultati posvetovanj zadevnih predlagateljev projekta.
Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi.
6. Če zadevni nacionalni regulativni organi ne dosežejo sporazuma o zahtevku za naložbo v šestih mesecih od datuma, ko je zahtevek prejel zadnji zadevni nacionalni regulativni organ, o tem takoj obvestijo Agencijo.
V tem primeru ali na podlagi skupne zahteve zadevnih nacionalnih regulativnih organov Agencija najpozneje tri mesece po datumu napotitve nanjo sprejme odločitev o zahtevku za naložbo, vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov iz odstavka 3 in načinom izražanja stroškov naložb v tarifah.
Preden sprejme Agencija takšno odločitev, se posvetuje z zadevnimi nacionalnimi regulativnimi organi in predlagatelji projekta. Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatna dva meseca, če Agencija zahteva dodatne informacije. To dodatno obdobje se začne na dan po prejetju vseh informacij.
Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi. Pri tem se uporabljata člena 19 in 20 Uredbe (ES) št. 713/2009.
7. Agencija takoj predloži Komisiji izvod vseh odločitev o razporeditvi stroškov skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.
8. Odločitev o razporeditvi stroškov ne vpliva na pravico operaterjev prenosnih sistemov do uporabe in pravico nacionalnih regulativnih organov do odobritve omrežnin v skladu s členom 32 Direktive 2009/72/ES in Direktive 2009/73/ES, členom 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 ter členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.
9. Ta člen se ne uporablja za projekte skupnega interesa, ki so izvzeti:
iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES;
iz členov 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 ter člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009;
na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES ( 1 ) ali
na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003 ( 2 ).
Člen 13
Spodbude
1. Kadar so tveganja predlagatelja projekta v zvezi s projektom za načrtovanje, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v kategorije iz Priloge II.1(a), (b) in (d) ter Priloge II.2, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, države članice in nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude v skladu s členom 37(8) Direktive 2009/72/ES, členom 41(8) Direktive 2009/73/ES, členom 14 Uredbe (ES) št. 714/2009 in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.
Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je projekt skupnega interesa izvzet:
iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 Direktive 2009/73/ES;
iz člena 16(6) Uredbe (ES) št. 714/2009 ali iz člena 32 in člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009;
na podlagi člena 22 Direktive 2003/55/ES ali
na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003.
2. Nacionalni regulativni organi pri odločitvi glede dodelitve spodbud iz odstavka 1 upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi na podlagi metodologije, pripravljene v skladu s členom 11 ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih na regionalni ravni ali ravni Unije ustvarja projekt. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predlagateljev projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in utemeljitev profila tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo zlasti tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, tveganja, povezana z nezadostnim kritjem stroškov, in tveganja pri načrtovanju.
3. Spodbuda, dodeljena z odločitvijo, upošteva posebne značilnosti tveganja in lahko med drugim zajema:
predpise za predhodno naložbo ali
predpise za priznavanje dejansko nastalih stroškov pred začetkom uporabe projekta ali
predpise za zagotavljanje donosa kapitala, vloženega v projekt, ali
kateri koli drug ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen.
4. Vsak nacionalni regulativni organ sporoči Agenciji do 31. julija 2013 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov, če so na voljo.
5. Agencija do 31. decembra 2013 ob dolžnem upoštevanju informacij, prejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, omogoči izmenjavo dobrih praks in poda priporočila v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 713/2009 glede:
spodbud iz odstavka 1 na podlagi primerjalne analize najboljše prakse nacionalnih regulativnih organov;
skupne metodologije za vrednotenje večjih tveganj naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina.
6. Vsak nacionalni regulativni organ objavi do 31. marca 2014 svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte za infrastrukturo električne energije in plina ter večjih tveganj teh projektov.
7. Če ukrepi iz odstavkov 5 in 6 ne zadostujejo za zagotovitev pravočasnega izvajanja projektov skupnega interesa, lahko Komisija izda smernice glede spodbud iz tega člena.
POGLAVJE V
Financiranje
Člen 14
Upravičenost projektov do finančne pomoči Unije
1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1, 2 in 4, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov.
2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(a) do (d) ter Priloge II. 2, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:
analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko (a) člena 12(3) dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, solidarnost ali inovativnost;
za projekt je bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 12; ali pa projekt spada v kategorijo določeno v Prilogi II.1(c) in zato zanj ni bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov, vendar je namenjen ponudbi čezmejnih storitev, vzpostavitvi tehnoloških inovacij in zagotavljanju varnega delovanja čezmejnega omrežja;
projekt tržno ni izvedljiv glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 13(2) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta.
3. Projekti skupnega interesa, ki se izvajajo v skladu s postopkom iz člena 5(7)(d), so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če izpolnjujejo merila iz odstavka 2 tega člena.
4. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(e) in 4, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če lahko zadevni predlagatelji projektov dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov in majhno poslovno sposobnost preživetja glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ.
Člen 15
Smernice glede meril za dodelitev finančne pomoči
Specifična merila iz člena 4(2) in dejavniki iz člena 4(4) se obravnavajo tudi kot cilji pri določanju meril za dodelitev finančne pomoči v ustrezni uredbi za instrument za povezovanje Evrope.
Člen 16
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom 15. maja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem tega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Poročanje in vrednotenje
Komisija najpozneje leta 2017 objavi poročilo o izvajanju projektov skupnega interesa ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo vključuje vrednotenje:
napredka pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in začetku uporabe projektov skupnega interesa, izbranih v skladu s členom 3, ter po potrebi zamud pri izvajanju in drugih težav, ki se pojavijo;
sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa, v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;
razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic in ustreznega razvoja cen energije ter tudi števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in plina;
izdaje dovoljenj in sodelovanje javnosti, zlasti:
povprečnega in najdaljšega skupnega trajanja procesov dovoljevanja za projekte skupnega interesa, vključno s trajanjem posameznih korakov postopka pred oddajo vloge v primerjavi s časovnim razporedom, predvidenim z začetnimi ključnimi mejniki iz člena 10(4);
ravni nasprotovanja proti projektom skupnega interesa (zlasti število pisnih ugovorov med postopkom javne razprave, število pravnih ukrepov);
pregleda najboljših in inovativnih praks v zvezi z udeležbo zainteresiranih strani in blaženjem okoljskega vpliva med procesi dovoljevanja in izvajanjem projekta;
učinkovitosti shem, predvidenih v členu 8(3), v zvezi z izpolnjevanjem časovnih omejitev iz člena 10;
regulativne obravnave, zlasti:
števila projektov skupnega interesa, za katere je bila sprejeta odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 12;
števila in vrste projektov skupnega interesa, ki so prejeli posebne spodbude v skladu s členom 13;
učinkovitosti, s katero ta uredba prispeva k doseganju ciljev za povezovanje trgov v obdobju do leta 2014 in 2015, podnebnih in energetskih ciljev za leto 2020 in dolgoročno k približevanju nizkoogljičnemu gospodarstvu do leta 2050.
Člen 18
Informiranje in obveščanje javnosti
Komisija bo v roku šestih mesecev po sprejetju prvega seznama Unije vzpostavila platformo za preglednost infrastrukture, ki bo enostavno dostopna širši javnosti tudi prek spleta. Ta platforma bo vsebovala naslednje informacije:
splošne informacije, vključno z geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa;
časovni načrt za izvajanje, določen v členu 5(1), za vsak projekt skupnega interesa;
najpomembnejše rezultate analize stroškov in koristi za zadevne projekte skupnega interesa, pridobljene na podlagi metodologije, pripravljene v skladu s členom 11, razen poslovno občutljivih informacij;
seznam Unije;
sredstva, ki jih je Unija dodelila in izplačala za vsak projekt skupnega interesa.
Člen 19
Prehodne določbe
Ta uredba ne bo vplivala na dodeljevanje, nadaljevanje ali spremembo finančne pomoči, ki jo bo Komisija dodelila na podlagi razpisov za predloge v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ( 3 ) za projekte iz prilog I in III k Odločbi št. 1364/2006/ES ali glede na cilje, ki temeljijo na ustreznih kategorijah odhodkov za TEN-E, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ( 4 ).
Določbe iz poglavja III se ne uporabljajo za projekte skupnega interesa v postopku izdaje dovoljenja, za katere je predlagatelj projekta predložil vlogo pred 16. novembrom 2013.
▼M4 —————
▼M5 —————
Člen 22
Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2009
Uredba (ES) št. 715/2009 se spremeni:
v členu 8(10) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
temelji na nacionalnih naložbenih načrtih ob upoštevanju regionalnih naložbenih načrtov iz člena 12(1) in po potrebi vidikov Unije za načrtovanje omrežij, kot je to določeno v Uredbi (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo ( *1 ); izvede se analiza stroškov in koristi načrta z uporabo metodologije, določene v členu 11 te uredbe.
člen 11 se nadomesti:
„Člen 11
Stroški
Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za plin iz členov 4 do 12 te uredbe ter iz člena 11 Uredbe (EU) št. 347/2013, krijejo operaterji prenosnega sistema; stroški se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.“
Člen 23
Razveljavitev
Odločba št. 1364/2006/ES se s 1. januarjem 2014 razveljavi. Iz te uredbe ne izhajajo nobene pravice za projekte iz prilog I in III k Odločbi št. 1364/2006/ES.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. junija 2013, razen členov 14 in 15, ki se uporabljata od datuma začetka uporabe ustrezne uredbe za instrument za povezovanje Evrope.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
PREDNOSTNI KORIDORJI IN OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
Ta uredba se uporablja za naslednje prednostne koridorje in območja infrastrukture vseevropskega energetskega omrežja:
1. PREDNOSTNI KORIDORJI NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE
(1) Omrežje v severnih morjih („OSM“): razvoj integriranega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu, Baltskem morju in sosednjih vodah za prenos električne energije iz obnovljivih virov energije na morju v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.
Zadevne države članice: Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.
(2) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – elektrika“): povezave med državami članicami v regiji s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, in sicer za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije ter za krepitev notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji.
Zadevne države članice: Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Združeno kraljestvo.
(3) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“): povezave in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.
Zadevne države članice: Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Hrvaška ( 5 ), Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.
(4) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije („NMPBET – elektrika“): medsebojne povezave med državami članicami v baltski regiji in ustrezna okrepitev notranjih omrežnih infrastruktur z namenom prekinitve osamitve baltskih držav ter spodbujanja povezovanja trgov, med drugim s prizadevanji za povezovanje energije iz obnovljivih virov v regiji.
Zadevne države članice: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.
2. PREDNOSTNI KORIDORJI NA PODROČJU PLINA
(5) Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – plin“): plinska infrastruktura za plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi za dodatno diverzifikacijo oskrbovalnih poti ter povečanje kratkoročne dobavljivosti plina.
Zadevne države članice: Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska in Združeno kraljestvo.
(6) Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“): plinska infrastruktura za regionalne povezave med regijo Baltskega morja, Jadranskim in Egejskim morjem, Črnim morjem in vzhodnosredozemskim bazenom in v njih ter za širjenje in povečanje varnosti oskrbovalnih poti s plinom.
Zadevne države članice: Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Hrvaška (5) , Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.
(7) Južni plinski koridor („JPK“): infrastruktura za prenos plina iz Kaspijskega bazena, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja v Unijo za povečanje raznolikosti dobave plina.
Zadevne države članice: Bolgarija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Hrvaška ( 6 ), Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška.
(8) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju plina („NMPBET – plin“): plinska infrastruktura za prekinitev osamitve treh baltskih držav in Finske ter njihove odvisnosti od enega dobavitelja ter povečanje raznolikosti dobave in varne oskrbe z energijo v regiji Baltskega morja.
Zadevne države članice: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.
3. PREDNOSTNI KORIDOR NA PODROČJU NAFTE
(9) Naftovodi v srednjevzhodni Evropi („NV“): interoperabilnost omrežja naftovodov v osrednji vzhodni Evropi za povečanje varnosti oskrbe in zmanjšanje okoljskih tveganj.
Zadevne države članice: Češka, Nemčija, Hrvaška (6) , Madžarska, Avstrija, Poljska in Slovaška.
4. PREDNOSTNA TEMATSKA PODROČJA
(10) Uvedba pametnih omrežij: sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov.
Zadevne države članice: vse.
(11) Elektroenergetske avtoceste: prve elektroenergetske avtoceste do leta 2020 kot začetek gradnje sistema elektroenergetskih avtocest v Uniji, ki omogoča:
izkoriščanje vse večjega presežka vetrne proizvodnje energije v severnih morjih in Baltskem morju in okrog njih ter rastoče proizvodnje iz obnovljivih virov v vzhodni in južni Evropi in tudi severni Afriki;
povezovanje teh novih proizvodnih vozlišč z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi v nordijskih državah, Alpah in drugimi regijami z velikimi središči porabe;
obvladovanje vedno bolj raznovrstne in decentralizirane oskrbe z električno energijo in prožnega povpraševanja po njej.
Zadevne države članice: vse.
(12) Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida: razvoj transportne infrastrukture ogljikovega dioksida med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami z namenom uvedbe zajemanja ter shranjevanja ogljikovega dioksida.
Zadevne države članice: vse.
PRILOGA II
KATEGORIJE ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
Kategorije energetske infrastrukture, ki jih je treba oblikovati za izvajanje prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture iz Priloge I, so:
za električno energijo:
visokonapetostni nadzemni daljnovodi, če so načrtovani za napetost vsaj 220 kV, ter podzemni in podmorski prenosni kabli, če so načrtovani za napetost vsaj 150 kV;
zlasti v zvezi z elektroenergetskimi avtocestami kakršna koli fizična oprema za prenos električne energije pri visoki napetosti in najvišji napetosti za povezavo obsežne proizvodnje ali skladiščenja električne energije v eni ali več državah članicah ali tretjih državah z zelo veliko porabo električne energije v eni ali več drugih državah članicah;
skladišča za stalno ali začasno shranjevanje električne energije v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah, če so neposredno povezana z visokonapetostnimi daljnovodi, načrtovanimi za napetost vsaj 110 kV;
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistemov iz točk (a) do (c), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora, na vseh ravneh napetosti in razdelilno-transformatorske postaje;
kakršna koli oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije pri srednji napetosti za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali čim bolj realnem času, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem omrežju za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, tj. proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;
za plin:
plinovodi za prenos zemeljskega plina in bioplina, ki so del omrežja, ki vključuje zlasti visokotlačne plinovode, razen visokotlačnih plinovodov, ki se uporabljajo za distribucijo zemeljskega plina po pridobivalnem cevovodnem omrežju ali lokalno distribucijo zemeljskega plina;
podzemna skladišča, povezana z navedenimi visokotlačnimi plinovodi;
naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje ali raztezanje za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ali stisnjeni zemeljski plin (CNG);
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistema ali ki omogoča dvosmerno zmogljivost, vključno s kompresorskimi postajami;
za nafto:
naftovodi za prenos surove nafte;
črpalne postaje in skladišča, ki so potrebni za delovanje naftovodov za surovo nafto;
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora ter napravami za povratni tok;
za ogljikov dioksid:
namenski cevovodi, razen pridobivalnega cevovodnega omrežja, za prenos antropogenega ogljikovega dioksida iz več virov, tj. industrijskih obratov (vključno z elektrarnami), ki proizvajajo ogljikov dioksid pri sežiganju ali drugih kemičnih reakcijah s fosilnimi ali nefosilnimi spojinami, ki vsebujejo ogljik, za namene trajnega geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 );
naprave za utekočinjanje in vmesno skladiščenje ogljikovega dioksida za nadaljnji prenos. To ne vključuje infrastrukture v geološki formaciji, ki se uporablja za trajno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES, ter s tem povezanih površinskih naprav in naprav za vbrizgavanje;
kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora.
PRILOGA III
REGIONALNI SEZNAMI PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA
1. PRAVILA ZA SKUPINE
(1) V primeru projektov na področju električne energije, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnih sistemov ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo.
V primeru projektov na področju plina, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.2, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnih sistemov ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za plin.
V primeru projektov za prenos nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.3 in 4, je vsaka skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, predlagateljev projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog iz Priloge I, in Komisije.
(2) Organi odločanja v skupinah se lahko združijo. Vse skupine in organi odločanja se po potrebi sestajajo in razpravljajo o zadevah, ki so skupne za vse skupine in lahko vključujejo vprašanja o skladnosti med regijami ali številu predlaganih projektov, vključenih v osnutke regionalnih seznamov, za katere obstaja tveganje, da bodo postali neobvladljivi.
(3) Vsaka skupina organizira delo v skladu s prizadevanji za regionalno sodelovanje iz člena 6 Direktive 2009/72/ES, člena 7 Direktive 2009/73/ES, člena 12 Uredbe (ES) št. 714/2009 in člena 12 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter drugih obstoječih struktur regionalnega sodelovanja.
(4) Kadar je to primerno za izvajanje zadevne prednostne naloge iz Priloge I, vsaka skupina povabi predlagatelje projekta, ki bi bil lahko upravičen do uvrstitve med projekte skupnega interesa, predstavnike nacionalnih uprav, regulativnih organov in operaterjev prenosnih sistemov iz držav kandidatk in možnih kandidatk za vstop v EU, države članice Evropskega gospodarskega prostora in Evropskega združenja za prosto trgovino, predstavnike institucij in organov energetske skupnosti, države v okviru evropske sosedske politike ter države, s katerimi je Unija razvila posebno sodelovanje na energetskem področju. Odločitev o povabilu predstavnikov tretjih držav temelji na soglasju.
(5) Vsaka skupina se posvetuje z organizacijami, ki zastopajo zadevne zainteresirane strani, in po potrebi neposredno z zainteresiranimi stranmi, vključno s proizvajalci, upravljavci distribucijskega sistema, dobavitelji in potrošniki, ter z okoljevarstvenimi organizacijami. Skupina lahko organizira razprave ali posvetovanja, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog.
(6) Komisija objavi notranja pravila, posodobljen seznam včlanjenih organizacij, redno posodobljene informacije o napredovanju dela, dnevne rede sestankov ter končne sklepe in odločitve vsake skupine na platformi za preglednost iz člena 18.
(7) Komisija, Agencija in skupine si prizadevajo za usklajenost med različnimi skupinami. Zato Komisija in Agencija po potrebi zagotavljata izmenjavo informacij med zadevnimi skupinami o vsem delu, ki je v medregionalnem interesu.
Sodelovanje nacionalnih regulativnih organov in Agencije v skupinah ne sme ogroziti izpolnjevanja njihovih ciljev in dolžnosti po tej uredbi ali po členih 36 in 37 Direktive 2009/72/ES in členih 40 in 41 Direktive 2009/73/ES ali po Uredbi (ES) št. 713/2009.
2. POSTOPEK ZA SESTAVO REGIONALNIH SEZNAMOV
(1) Predlagatelji projekta, ki bi bil lahko upravičen do uvrstitve med projekte skupnega interesa, ki želijo pridobiti status takega projekta, predložijo skupini vlogo za izbiro projekta skupnega interesa, ki vključuje:
(2) Vsi prejemniki varujejo tajnost poslovno občutljivih informacij.
(3) Po sprejetju prvega seznama Unije za vse naslednje sprejete sezname Unije velja, da so predlagani projekti za prenos električne energije in skladiščenje, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(a), (b) in (d), del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 714/2009 pripravi ENTSO za električno energijo.
(4) Po sprejetju prvega seznama Unije za vse naslednje sprejete sezname Unije velja, da so predlagani projekti za plinsko infrastrukturo, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.2, del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin, ki ga v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009 pripravi ENTSO za plin.
(5) Predloge projektov, ki so bili predloženi za vključitev na prvi seznam Unije in niso bili predhodno ocenjeni v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 714/2009, na ravni Unije ocenita:
Komisija do 16. januarja 2014 izda smernice za merila, ki jih morata uporabljati ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pri pripravi njunega desetletnega načrta za razvoj omrežja iz točk 3 in 4, da bosta zagotovila enako obravnavo in preglednost.
(6) Predlagani projekti za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorijo iz Priloge II.4, so predstavljeni kot del načrta za razvoj čezmejne infrastrukture za prevoz in skladiščenje ogljikovega dioksida, ki ga razvijeta vsaj dve državi članici, pri čemer jih zadevne države članice ali entitete, ki jih imenujejo te države članice, predstavijo Komisiji.
(7) Pri projektih, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1 in 2, nacionalni regulativni organi in po potrebi Agencija preverijo doslednost uporabe meril/metodologije za analizo stroškov in koristi, po možnosti v okviru regionalnega sodelovanja (člen 6 Direktive 2009/72/ES, člen 7 Direktive 2009/73/ES), in ocenijo njihov čezmejni pomen. Svojo oceno predstavijo skupini.
(8) Pri predlaganih projektih za prevoz nafte in ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.3 in 4, Komisija oceni uporabo meril iz člena 4. Pri predlaganih projektih v zvezi z ogljikovim dioksidom, ki spadajo v kategorijo iz Priloge II.4, Komisija upošteva tudi možnost prihodnje razširitve na dodatne države članice. Svojo oceno predstavi skupini.
(9) Vsaka država članica, z ozemljem katere predlagani objekt ni povezan, lahko pa ima nanj neto pozitiven učinek ali velik vpliv, na primer na okolje ali delovanje energetske strukture na njenem ozemlju, lahko skupini predstavi svoje mnenje in pomisleke.
(10) Organ odločanja v skupini na zahtevo države članice iz te skupine preuči utemeljene razloge, ki jih v skladu s členom 3(3) poda država članica za neodobritev projekta skupnega interesa na njenem ozemlju.
(11) Skupina se sestane, da bi preučila in razvrstila predlagane projekte, pri tem pa upošteva oceno, ki jo podajo regulatorji ali Komisija za projekte prevoza nafte in ogljikovega dioksida.
(12) Osnutki regionalnih seznamov predlaganih projektov, ki spadajo v kategorije Priloge II.1 in 2 in jih izdelajo skupine, skupaj z mnenji, kot je navedeno v točki 9, se predložijo Agenciji šest mesecev pred datumom sprejetja seznama Unije. Agencija jih oceni v treh mesecih po njihovem prejetju. O njih poda mnenje, zlasti o dosledni uporabi meril in analize stroškov in koristi po regijah. Mnenje Agencije se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 15(1) Uredbe (ES) št. 713/2009.
(13) Organ odločanja v vsaki skupini v enem mesecu po prejemu mnenja Agencije skladno z določbami iz člena 3(3) sprejme končni regionalni seznam, ki temelji na predlogih skupin in upošteva predloženo mnenje Agencije in oceno nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko 7 ali oceno Komisije za predlagane projekte prevoza nafte in ogljikovega dioksida v skladu s točko 8. Skupine predložijo končne regionalne sezname Komisiji, skupaj z mnenji, kot je navedeno v točki 9.
(14) Če na podlagi prejetih regionalnih seznamov in po upoštevanju mnenja Agencije skupno število predlaganih projektov skupnega interesa za Unijo presega obvladljivo število, se lahko Komisija po posvetovanju z vsako skupino odloči, da na seznam Unije ne bo vključila projektov, ki jih je zadevna skupina v skladu z razvrstitvijo iz člena 4(4) razvrstila najnižje.
PRILOGA IV
PRAVILA IN KAZALNIKI V ZVEZI Z MERILI ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA
1. Projekt s pomembnim čezmejnim vplivom je projekt na ozemlju države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
v primeru prenosa električne energije se prenosna zmogljivost omrežja ali razpoložljiva zmogljivost za trgovinske tokove na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami ali v katerem koli ustreznem preseku istega prenosnega koridorja, s katerim se ta čezmejna prenosna zmogljivost omrežja poveča, zaradi projekta poveča za vsaj 500 MW v primerjavi s stanjem, ko se projekt ne začne uporabljati;
v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja vsaj 225 megavatov nameščene zmogljivosti in ima skladiščno zmogljivost, ki omogoča letno neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 gigavatnih ur letno;
v primeru prenosa plina je projekt povezan z naložbami v zmogljivost povratnega toka ali spremembami zmogljivosti za prenos plina prek meja zadevnih držav članic za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred začetkom uporabe projekta;
v primeru skladiščenja plina ali v primeru utekočinjenega/stisnjenega zemeljskega plina je projekt namenjen neposredni ali posredni oskrbi vsaj dveh držav članic ali izpolnjevanju infrastrukturnega standarda (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
v primeru inteligentnih omrežij je projekt namenjen opremi in napravam pri visoki in srednji napetosti, ki so načrtovane za napetost najmanj 10 kV. Vključuje upravljavce prenosnega in distribucijskega omrežja iz vsaj dveh držav članic z vsaj 50 000 uporabniki, ki električno energijo proizvajajo in/ali porabljajo v območju s porabo vsaj 300 GWh/leto, pri čemer je vsaj 20 % električne energije iz obnovljivih virov, ki so spremenljivi sami po sebi.
2. V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1(a) do (d), se merila iz člena 4 ocenijo na naslednji način:
povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, zlasti tako, da se:
prenos električne energije iz obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja se izmeri v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti tako, da se:
zanesljivost oskrbe, interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za področje analize iz Priloge V.10 glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe v izjemnih vremenskih pojavih, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture. Po potrebi se izmeri učinek projekta na neodvisen in zanesljiv nadzor obratovanja sistema in storitev.
3. V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.2, se merila iz člena 4 ocenijo na naslednji način:
povezovanje trgov in interoperabilnost se izmerita tako, da se izračuna dodatna vrednost projekta za povezovanje področij trga in cenovno konvergenco ter za splošno prožnost sistema, vključno z omogočeno stopnjo zmogljivosti za povratne tokove v skladu z različnimi scenariji;
konkurenca se izmeri na podlagi diverzifikacije, vključno s spodbujanjem dostopa do domačih virov oskrbe, pri čemer se v zaporedju upoštevajo diverzifikacija virov, dobavnih partnerjev in poti ter učinek nove zmogljivosti na indeks HHI, izračunan na ravni zmogljivosti za področje analize iz Priloge V.10;
zanesljivost oskrbe s plinom se izmeri tako, da se izračuna dodatna vrednost projekta za kratkoročno in dolgoročno prilagodljivost plinskega sistema Unije ter izboljšanje preostale prožnosti sistema v primeru motenj v oskrbi držav članic v skladu z različnimi scenariji ter tudi dodatna zmogljivost, zagotovljena s projektom, ki se izmeri glede na infrastrukturni standard (pravilo N – 1) na regionalni ravni v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 994/2010;
trajnost se izračuna kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij, za podporo rezervnim sistemom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ali pretvorbe energije v plin in prenosa bioplina, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe podnebnih razmer.
4. V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz Priloge II.1(e), se vsaka funkcija iz člena 4 oceni na podlagi naslednjih meril:
|
(a) |
stopnja trajnosti : to merilo se izmeri z oceno zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in vpliva infrastrukture energetskega omrežja na okolje; |
|
(b) |
zmogljivost prenosnih in distribucijskih omrežij za povezavo in prenos električne energije od uporabnikov in do njih : to merilo se izmeri z oceno nameščene zmogljivosti distribuiranih virov energije v distribucijskih omrežjih, največjega dovoljenega vnosa električne energije brez tveganja prezasedenosti v prenosnih omrežjih ter energije, ki zaradi tveganja, povezanega s prezasedenostjo ali zanesljivostjo, ni vključena v odjem iz obnovljivih virov energije; |
|
(c) |
povezava z omrežjem in dostop do vseh kategorij uporabnikov omrežja : to merilo se izmeri z oceno sprejetih metod za izračun pristojbin in tarif ter njihove strukture za proizvajalce, odjemalce in subjekte, ki opravljajo obe nalogi, ter operativne prožnosti za dinamično uravnoteženje električne energije v omrežju; |
|
(d) |
zanesljivost in kakovost oskrbe : to merilo se izmeri z oceno razmerja med zanesljivo proizvodno zmogljivostjo in konično obremenitvijo, deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, stabilnosti elektroenergetskega sistema, trajanja in pogostosti prekinitev na odjemalca ter kakovosti napetosti; |
|
(e) |
učinkovitost in kakovost storitev pri oskrbi z električno energijo ter delovanju omrežja : to merilo se izmeri z oceno stopnje izgub v prenosnih in distribucijskih omrežjih, razmerja med najmanjšim in največjim povpraševanjem po električni energiji v opredeljenem obdobju, sodelovanja na strani povpraševanja na trgih električne energije in pri ukrepih za energetsko učinkovitost, izkoriščenosti (tj. povprečne obremenitve) sestavnih delov elektroenergetskega omrežja v odstotkih, razpoložljivosti sestavnih delov omrežja (v zvezi z načrtovanim in nenačrtovanim vzdrževanjem) in njenega vpliva na učinkovitost omrežja ter dejanske razpoložljivosti zmogljivosti omrežja glede na standardno vrednost; |
|
(f) |
prispevek nadzora nad pretokom obremenitve na čezmejnih trgih električne energije za odpravo pretokov v zanki in za povečanje povezovalne zmogljivosti : to merilo se izmeri z oceno razmerja med povezovalno zmogljivostjo države članice in njenim povpraševanjem po električni energiji, izkoriščanja povezovalne zmogljivosti ter dajatev za prezasedenost v medsebojnih povezavah. |
5. V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.3, se merila iz člena 4 ocenijo na naslednji način:
zanesljivost oskrbe z nafto se izmeri z oceno dodatne vrednosti nove zmogljivosti, ki jo projekt omogoča za kratkoročno in dolgoročno prilagodljivost sistema ter ostalo prožnost sistema v primeru motenj v oskrbi v skladu z različnimi scenariji;
interoperabilnost se izmeri z oceno obsega, v katerem se zaradi projekta izboljša delovanje naftovodnega omrežja, zlasti z zagotovitvijo možnosti za povratni tok;
učinkovita in trajnostna uporaba virov se izmeri z oceno obsega, v katerem se pri projektu uporablja obstoječa infrastruktura in v katerem projekt prispeva k zmanjšanju obremenitve in tveganj za okolje in podnebne spremembe.
PRILOGA V
ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI CELOTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA
Metodologija za usklajeno analizo stroškov in koristi celotnega energetskega sistema za projekte skupnega interesa je v skladu z naslednjimi načeli iz te priloge.
1. Metodologija temelji na skupnem sklopu vhodnih podatkov, ki predstavljajo elektroenergetske in plinske sisteme Unije v letih n + 5, n + 10, n + 15 in n + 20, pri čemer je n leto, v katerem se izvede analiza. Ta sklop podatkov zajema vsaj:
|
(a) |
na področju električne energije : scenarije za povpraševanje, proizvodne zmogljivosti glede na vrsto goriva (biomasa, geotermalna energija, voda, plin, jedrska energija, nafta, trda goriva, veter, fotovoltaična sončna energija, koncentrirana sončna energija, druge obnovljive tehnologije) in njihovo geografsko lokacijo, cene goriva (vključno z biomaso, premogom, plinom in nafto), cene ogljikovega dioksida, sestavo prenosnega in po potrebi distribucijskega omrežja ter njun razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni novi projekti za proizvodnjo (vključno z zmogljivostmi, opremljenimi za zajemanje ogljikovega dioksida), shranjevanje in prenos, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5; |
|
(b) |
na področju plina : scenarije za povpraševanje, uvoz, cene goriv (vključno s premogom, plinom in nafto), sestavo prenosnega omrežja in njegov razvoj, pri čemer se upoštevajo vsi novi projekti, za katere je bila sprejeta končna naložbena odločitev in ki naj bi se začeli izvajati do konca leta n + 5. |
2. Sklop podatkov je v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnim pravom, veljavnim na datum analize. Sklopi podatkov, uporabljeni za električno energijo in plin, so skladni, zlasti v zvezi s predpostavkami glede cen in količin na posameznem trgu. Sklopi podatkov se pripravijo po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani. Komisija in Agencija po potrebi zagotovita dostop do potrebnih komercialnih podatkov tretjih strani.
3. Metodologija vključuje navodila za razvoj in uporabo modeliranja omrežja ter trga, potrebnega za analizo stroškov in koristi.
4. Analiza stroškov in koristi temelji na usklajeni oceni stroškov in koristi za različne kategorije analiziranih projektov ter zajema vsaj časovno obdobje iz točke 1.
5. Analiza stroškov in koristi upošteva vsaj naslednje stroške: odhodke za naložbe, odhodke iz poslovanja in odhodke za vzdrževanje v času tehničnega trajanja projekta ter po potrebi stroške razgradnje in ravnanja z odpadki. Metodologija zagotavlja navodila za uporabo diskontnih stopenj za izračune.
6. Analiza stroškov in koristi pri prenosu in shranjevanju električne energije upošteva vsaj učinek in nadomestila, ki izhajajo iz uporabe člena 13 Uredbe (ES) št. 714/2009, učinke na kazalnike iz Priloge IV in naslednje učinke:
emisije toplogrednih plinov in izgube pri prenosu energije med tehničnim trajanjem projekta;
prihodnje stroške novih naložb v proizvodnjo in prenos med tehničnim trajanjem projekta;
operativno prilagodljivost, vključno z optimizacijo energetskih moči in pomožnih storitev;
odpornost sistema, vključno z odpornostjo na naravne nesreče in podnebne spremembe, ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES.
7. Analiza stroškov in koristi pri plinu upošteva vsaj rezultate preverjanja trga, učinke na kazalnike iz Priloge IV ter naslednje učinke:
odpornost na naravne nesreče in podnebne spremembe ter varnost sistema, zlasti za evropske kritične infrastrukture iz Direktive 2008/114/ES;
prezasedenost plinskega omrežja.
8. Analiza stroškov in koristi pri pametnih omrežjih upošteva učinke kazalnikov iz Priloge IV.
9. Natančna metoda, ki se uporablja za upoštevanje kazalnikov iz točk 6 do 8, se določi po uradnem posvetovanju z državami članicami in organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani.
10. Z metodologijo se določi, katera analiza se bo izvedla na podlagi ustreznega sklopa vhodnih podatkov in kakšni bodo učinki, če se bodo posamezni projekti izvajali ali ne. Področje za analizo posameznega projekta zajema vse države članice in tretje države, na ozemlju katerih se projekt gradi, vse sosednje države članice in vse ostale države članice, na katere ima projekt znaten učinek.
11. Z analizo se bodo opredelile države članice, na katere ima projekt neto pozitivne učinke (nosilke koristi), in tiste države članice, na katere ima projekt neto negativen učinek (nosilke stroškov). Vsaka analiza stroškov in koristi vključuje analize občutljivosti v zvezi s sklopom vhodnih podatkov, datum začetka uporabe različnih projektov na enakem področju analize in druge zadevne parametre.
12. Upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij ter skladišč in terminalov za utekočinjeni in stisnjeni zemeljski plin si izmenjujejo informacije, potrebne za pripravo metodologije, vključno z modeliranjem zadevnega omrežja in trga. Vsak upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki zbira informacije v imenu drugih upravljavcev prenosnih ali distribucijskih omrežij, rezultate zbiranja podatkov posreduje sodelujočim upravljavcem prenosnih in distribucijskih omrežij.
13. Pri skupnem modelu trga in omrežja za električno energijo in plin iz člena 11(8) sklop vhodnih podatkov iz točke 1 zajema leta n + 10, n + 20 in n + 30, pri čemer model omogoča popolno oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, ki vključujejo predvsem zunanje stroške, kot so stroški, povezani s toplogrednimi plini in emisijami konvencionalnih onesnaževal zraka ali varno oskrbo z energijo.
PRILOGA VI
SMERNICE ZA PREGLEDNOST IN SODELOVANJE JAVNOSTI
1. V priročniku o postopkih iz člena 9(1) so navedeni vsaj naslednji podatki:
ustrezno pravo, na katerem temeljijo odločitve in mnenja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa, vključno z okoljskim pravom;
ustrezne odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;
imena in kontaktni podatki pristojnega organa, drugih zadevnih organov in zainteresiranih strani;
potek dela, v katerem je opisana vsaka stopnja postopka, vključno z okvirnim časovnim okvirom in strnjenim pregledom postopka odločanja;
informacije o obsegu, strukturi in ravni podrobnosti dokumentov, ki se bodo predložili z vlogo za odločitve, vključno s kontrolnim seznamom;
stopnje in načini, na katere splošna javnost sodeluje v postopku.
2. V podrobnem časovnem razporedu iz člena 10(4)(b) je navedeno vsaj naslednje:
odločitve in mnenja, ki jih je treba pridobiti;
organi, zainteresirane strani in javnost, ki jih postopek zadeva;
posamezne faze postopka in njihovo trajanje;
ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločitev, ki jo je treba sprejeti;
sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.
3. Za povečanje sodelovanja javnosti v procesu dovoljevanja ter zagotovitev predhodnega obveščanja in dialoga z javnostjo se uporabijo naslednja načela:
zainteresirane strani, na katere projekt skupnega interesa vpliva, vključno z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, lastniki zemljišč in državljani, ki živijo v bližini projekta, splošno javnostjo in njihovimi združenji, organizacijami ali skupinami, so podrobno obveščene, v zgodnji fazi, ko je morebitne pomisleke javnosti še mogoče upoštevati, pa se z njimi tudi odprto in pregledno posvetuje. Pristojni organ po potrebi dejavno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predlagatelj projekta;
pristojni organi zagotovijo, da se postopki javnega posvetovanja za projekte skupnega interesa združijo, kadar je to mogoče. Vsako javno posvetovanje zajema vse vsebine, pomembne za posamezno fazo postopka, pri čemer se nobena vsebina, ki je pomembna za posamezno fazo postopka, ne obravnava na več kot enem javnem posvetovanju, to pa lahko poteka na več geografskih lokacijah. Vsebina, obravnavana na javnem posvetovanju, je jasno navedena v obvestilu o javnem posvetovanju;
pripombe in ugovore je mogoče predložiti le od začetka javnega posvetovanja do izteka roka.
4. Koncept sodelovanja javnosti vključuje vsaj podatke o:
zadevnih in obravnavanih zainteresiranih straneh;
predvidenih ukrepih, vključno s predlaganimi splošnimi kraji in datumi namenskih srečanj;
časovnem okviru;
človeških virih, ki so jim dodeljene zadevne naloge.
5. V okviru javnega posvetovanja, ki se izvede pred predložitvijo vloge, zadevne strani izvedejo vsaj naslednje:
pred posvetovanjem objavijo informativni prospekt na največ 15 straneh, v katerem so jasno in jedrnato opisani pregled namena in predhodni urnik projekta, druge možnosti nacionalnega načrta za razvoj omrežja, pričakovani učinki, vključno s čezmejnimi učinki, in možni ukrepi za ublažitev, navedena pa sta tudi spletna naslova platforme za preglednost iz člena 18 in priročnika o postopkih iz točke 1;
prek spletne strani iz člena 9(7) in drugih ustreznih načinov obveščanja o projektu obvestijo vse prizadete zainteresirane strani;
pisno povabijo zadevne prizadete zainteresirane strani na namenska srečanja, na katerih poteka razprava o pomislekih.
6. Na spletni strani projekta so objavljeni vsaj naslednji podatki:
informativni prospekt iz točke 5;
netehnični povzetek na največ 50 straneh, ki se redno posodablja in v katerem je opisano trenutno stanje projekta, pri čemer so v primeru posodobitev jasno navedene spremembe prejšnjih različic;
načrtovanje projekta in javnega posvetovanja z jasno navedenimi datumi in lokacijami javnih posvetovanj in razprav ter predvidena vsebina, pomembna za te predstavitve;
kontaktni podatki za pridobitev celotnega sklopa dokumentacije vloge;
kontaktni podatki za izražanje pripomb in ugovorov med javnimi posvetovanji.
PRILOGA VII
SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE)
iz člena 3(4)
A. NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE
(1) Sklopi projektov skupnega interesa
Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:
sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:“. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist vse EU;
sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:“. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti in
sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:“. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa.
Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.
(2) Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj
Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.
(3) Projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa
Več projektov, vključenih v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, ne šteje več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:
Ti projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo ali ki se bodo začeli izvajati do konca leta 2019) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.
Takšni projekti niso projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot „projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa“.
Nadalje so nekateri projekti, vključeni v seznama Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, v času izvajanja postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa (ali sklopov projektov skupnega interesa).
Takšni projekti ne štejejo več kot samostojni projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot „projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa“.
(4) Opredelitev besedne zveze „projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste“
„Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste“ pomenijo projekte skupnega interesa, ki spadajo v enega od prednostnih koridorjev na področju električne energije in v prednostno tematsko področje elektroenergetskih avtocest.
B. SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE
(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih („OSM“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
1.3 |
Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 1.3.1 Povezava Endrup (DK)–Klixbüll (DE) |
|
1.6 |
Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot „Celtic Interconnector“) |
|
1.7 |
Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa: 1.7.1 Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot „FAB“) 1.7.3 Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot „ElecLink“) 1.7.5 Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot „Gridlink“) |
|
1.8 |
Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot „NordLink“): 1.8.1 Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO) |
|
1.9 |
1.9.1 Irska in Združeno kraljestvo: povezava Wexford (IE)–Pembroke, Wales (UK) (poznana kot „Greenlink“) |
|
1.10 |
Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa: 1.10.1 Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot „North Sea Link“) 1.10.2 Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot „NorthConnect“) |
|
1.12 |
Sklop objektov za shranjevanje električne energije v Združenem kraljestvu, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa: 1.12 3 Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Middlewich (poznano kot „CARES“) 1.12.4 Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cruachan II |
|
1.14 |
Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot „Viking Link“) |
|
1.15 |
Povezava območje Antwerpna (BE)–bližina Kemsleya (UK) (poznana kot „Nautilus“) |
|
1.16 |
Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom |
|
1.17 |
Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Zuidwending (NL) |
|
1.18 |
Shranjevanje električne energije s črpanjem vode na morju v Belgiji (poznano kot „iLand“) |
|
1.19 |
Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nemčija, Nizozemska) (poznana kot „North Sea Wind Power Hub“) |
|
1.20 |
Povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom (poznana kot „NeuConnect“) |
(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – elektrika“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
2.4 |
Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot „SACOI 3“) |
|
2.7 |
Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot „Biskajski zaliv“) |
|
2.9 |
Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot „Ultranet“) |
|
2.10 |
Notranji daljnovod Brunsbüttel/Wilster–Grοβgartach/Bergrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot „Suedlink“) |
|
2.13 |
Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 2.13.1 Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK) (poznana kot „North-South Interconnector“) 2.13.2 Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK) (poznana kot „RIDP1“) |
|
2.14 |
Povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT) (poznana kot „Greenconnector“) |
|
2.16 |
Sklop notranjih daljnovodov, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 2.16.1 Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva–Alfena (PT) 2.16.3 Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT) |
|
2.17 |
Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT) |
|
2.18 |
Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kaunertal na Tirolskem (AT) |
|
2.23 |
Notranja daljnovoda na severni belgijski meji Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot „BRABO II + III“) |
|
2.27 |
2.27.1 Povezava Aragonija (ES)–Atlantski Pireneji (FR) (poznana kot „Pyrenean Crossing 2“) 2.27.2 Povezava Navarra (ES)–Landes (FR) (poznana kot „Pyrenean Crossing 1“) |
|
2.28 |
2.28.2 Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Navaleo (ES) 2.28.3 Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Girones & Raïmats (ES) 2.28.4 Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cúa (ES) |
|
2.29 |
Hidroelektrarna Silvermines (IE) |
|
2.30 |
Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Riedl (DE) |
(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
3.1 |
Sklop Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.1.1 Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE) 3.1.2 Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT) 3.1.4 Notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT) |
|
3.4 |
Povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT) |
|
3.7 |
Sklop Bolgarije in Grčije, Maritsa vzhod 1–N. Santa s potrebnimi notranjimi okrepitvami v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.7.1 Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL) 3.7.2 Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG) 3.7.3 Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG) 3.7.4 Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG) |
|
3.8 |
Sklop Bolgarije in Romunije, povečanje zmogljivosti (poznano kot „Črnomorski koridor“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.8.1 Notranji daljnovod Dobrudja–Burgas (BG) 3.8.4 Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO) 3.8.5 Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO) |
|
3.9 |
3.9.1 Povezava Žerjavenec (HR)/Hévíz (HU)–Cirkovce (SI) |
|
3.10 |
Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot „EUROASIA Interconnector“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.10.1 Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY) 3.10.2 Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL) |
|
3.11 |
Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.11.1 Notranji daljnovod Vernéřov–Vítkov (CZ) 3.11.2 Notranji daljnovod Vítkov–Přestice (CZ) 3.11.3 Notranji daljnovod Přestice–Kočín (CZ) 3.11.4 Notranji daljnovod Kočín–Mírovka (CZ) 3.11.5 Notranji daljnovod Mírovka–daljnovod V413 (CZ) |
|
3.12 |
Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom (poznan kot „SuedOstLink“) |
|
3.14 |
Notranje okrepitve na Poljskem (del sklopa, poznanega kot „GerPol Power Bridge“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.14.2 Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL) 3.14.3 Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL) 3.14.4 Notranji daljnovod Baczyna–Plewiska (PL) |
|
3.16 |
3.16.1 Povezava med Madžarsko in Slovaško, Gabčikovo (SK)–Gönyű (HU)–Veľký Ďur (SK) |
|
3.17 |
Povezava med Madžarsko in Slovaško, Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK) |
|
3.21 |
Povezava Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI) |
|
3.22 |
Sklop Romunije in Srbije (poznan kot „Mid Continental East Corridor“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.22.1 Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS) 3.22.2 Notranji daljnovod Portile de Fier–Reșița (RO) 3.22.3 Notranji daljnovod Resita–Temišvar/Săcălaz(RO) 3.22.4 Notranji daljnovod Arad–Temišvar/Săcălaz (RO) |
|
3.23 |
Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Jadenica (BG) |
|
3.24 |
Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Amfilohija (EL) |
|
3.27 |
Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot „ELMED“) |
(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije („NMPBTE – elektrika“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
4.2 |
Sklop Estonije in Latvije, Kilingi-Nõmme–Riga (poznan kot „Tretja povezava“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 4.2.1 Povezava Kilingi-Nõmme (EE)–razdelilno-transformatorska postaja Riga CHP2 (LV) 4.2.2 Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE) 4.2.3 Notranji daljnovod Riga CHP2–Riga HPP (LV) |
|
4.4 |
4.4.2 Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE) |
|
4.5 |
4.5.2 Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL) |
|
4.6 |
Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji |
|
4.7 |
Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kruonis (LT) |
|
4.8 |
Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 4.8.1 Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV) 4.8.2 Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE) 4.8.3 Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV) 4.8.4 Notranji daljnovod Viru–Tsirguliina (EE) 4.8.7 Notranji daljnovod Paide –Sindi (EE) 4.8.8 Notranji daljnovod Vilnius–Neris (LT) 4.8.9 Dodatni infrastrukturni vidiki v zvezi z izvajanjem sinhronizacije sistema baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem 4.8.10 Povezava med Litvo in Poljsko (poznana kot „Harmony Link“) 4.8.11 Nadgradnja razdelilne transformatorske postaje v Alytusu (LT) 4.8.12 Obnove v severovzhodni Litvi (LT) 4.8.13 Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Mūša (LT) 4.8.14 Notranji daljnovod Bitenai–KHAE (LT) 4.8.15 Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Darbėnai (LT) 4.8.16 Notranji daljnovod Darbenai–Bitenai (LT) 4.8.17 Notranji daljnovod LE–Vilnius (LT) 4.8.18 Notranji daljnovod Dunowo–Żydowo Kierzkowo (PL) 4.8.19 Notranji daljnovod Piła Krzewina–Żydowo Kierzkowo (PL) 4.8.20 Notranji daljnovod Krajnik–Morzyczyn (PL) 4.8.21 Notranji daljnovod Morzyczyn–Dunowo–Słupsk–Żarnowiec (PL) 4.8.22 Notranji daljnovod Żarnowiec–Gdańsk/Gdańsk Przyjaźń–Gdańsk Błonia (PL) 4.8.23 Sinhronski kondenzatorji, ki zagotavljajo vztrajnost, stabilno napetost, stabilno frekvenco in kratkostični tok v Litvi, Latviji in Estoniji |
|
4.10 |
Sklop Finske in Švedske (poznan kot „Tretja povezava Finska–Švedska“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 4.10.1 Povezava med severno Finsko in severno Švedsko 4.10.2 Notranji daljnovod Keminmaa–Pyhänselkä (FI) |
(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – plin“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
5.3 |
Terminal in povezovalni plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Shannon (IE) |
|
5.19 |
Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje, plinovod z Italijo pri Geli |
|
5.21 |
Prilagoditev za plin z visoko kalorično vrednostjo s plina z nizko kalorično vrednostjo v Franciji in Belgiji |
(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
6.2 |
Povezava med Poljsko, Slovaško in Madžarsko s pripadajočimi notranjimi okrepitvami, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 6.2.1 Povezava med Poljsko in Slovaško 6.2.2 Plinski koridor sever–jug v vzhodni Poljski in 6.2.13 Razvoj in nadgradnja prenosne zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko |
|
6.5 |
Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in povezovalnih ter evakuacijskih plinovodov proti Madžarski in drugam, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 6.5.1 Razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) zmogljivosti do 2,6 Gm3/leto – faza I in povezovalni plinovod Omišalj–Zlobin (HR) 6.5.5 „Kompresorska postaja 1“ v hrvaškem prenosnem sistemu za plin |
|
6.8 |
Sklop razvoja in izboljšav infrastrukture, ki omogoča balkansko plinsko vozlišče, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 6.8.1 Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot „IGB“), Komotini (EL)–Stara Zagora (BG) ter kompresorska postaja Kipi (EL) 6.8.2 Obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema 6.8.3 Plinska povezava med Bolgarijo in Srbijo (poznana kot „IBS“) (6.10 na tretjem seznamu projektov skupnega interesa) |
|
6.9 |
6.9.1 Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji |
|
6.20 |
Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa: 6.20.2 Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG) 6.20.3 Podzemno skladišče za plin Južna Kavala ter merilna in regulacijska postaja (EL) in eden od naslednjih projektov skupnega interesa: 6.20.4 Skladišče Depomureș v Romuniji 6.20.6 Podzemno skladišče plina Sărmășel v Romuniji |
|
6.23 |
Povezava med Madžarsko, Slovenijo in Italijo (Nagykanizsa (HU)–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo (SI)–Ajdovščina (SI)–Šempeter (SI)–Gorica (IT)) |
|
6.24 |
Sklop postopnega povečanja zmogljivosti na dvosmernem prenosnem koridorju (Bolgarija)–Romunija–Madžarska–(Avstrija) (poznan kot „ROHUAT/BRUA“), da bi na povezavi Romunija–Madžarska zagotovili zmogljivost 1,75 Gm3/leto v prvi fazi in 4,4 Gm3/leto v drugi fazi, vključno z novimi viri iz Črnega morja v drugi fazi: 6.24.1 ROHU(AT)/BRUA – prva faza: — razvoj prenosne zmogljivosti v Romuniji Podișor–Recaș, vključno z novim plinovodom, merilno postajo in tremi novimi kompresorskimi postajami Podisor, Bibesti in Jupa 6.24.4 ROHU(AT)/BRUA – druga faza: — kompresorska postaja Városföld (HU) — povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji Recaș–Horia proti Madžarski do 4,4 Gm3/leto in nadgradnja kompresorskih postaj Podisor, Bibesti in Jupa — plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja — romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota (HU) |
|
6.26 |
6.26.1 Sklop Hrvaške, Slovenije in Avstrije pri Rogatcu: — povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec) — kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI) — kompresorski postaji 2 in 3 v hrvaškem prenosnem sistemu za plin — GCA 2015/08: vstop/izstop Murfeld (AT) — nadgradnja povezave Murfeld–Ceršak (AT–SI) — posodobitev povezave Rogatec |
|
6.27 |
LNG Gdansk (PL) |
(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor („JPK“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
7.1 |
Sklop projektov skupnega interesa, ki vključuje integrirano, namensko in obsežno transportno infrastrukturo ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 10 Gm3/leto plina iz novih virov z območja Kaspijskega morja prek Azerbajdžana, Gruzije in Turčije do trga EU v Grčiji in Italiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 7.1.1 Plinovod do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana prek Gruzije in Turčije (poznan kot kombinacija „Transkaspijskega plinovoda“ (TCP) in „Prihodnje razširitve južnokavkaškega plinovoda“ (SCPFX)) 7.1.3 Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (poznan kot „Transjadranski plinovod“ (TAP)), vključno z merilno, regulacijsko in kompresorsko postajo Nea Messimvria, ter povezava TAP |
|
7.3 |
Sklop infrastrukture kot projekt skupnega interesa za dovajanje novega plina iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju: 7.3.1 Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Krete (poznan kot „plinovod EastMed“) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli, v odvisnosti od njega pa naslednji projekti skupnega interesa: 7.3.3 Plinovod na morju od Grčije do Italije (poznan kot „Plinovod Poseidon“) 7.3.4 Okrepitev notranjih prenosnih zmogljivosti v Italiji, vključno z nadgradnjo notranjih prenosnih zmogljivosti od juga do severa (poznan kot „Adriatica Line“) ter nadgradnja notranjih prenosnih zmogljivosti v regiji Apulija (plinovod Matagiola–Massafra) |
|
7.5 |
Razvoj plinske infrastrukture na Cipru (poznano kot „Cyprus Gas2EU“) |
(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina („NMPBTE – plin“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
8.2 |
klop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 8.2.1 Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo 8.2.4 Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV) |
|
8.3 |
Sklop infrastrukture, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 8.3.1 Okrepitev povezave Nybro–Poljska/Danska 8.3.2 Povezava med Poljsko in Dansko (poznana kot „Baltic Pipe“) |
|
8.5 |
Povezava med Poljsko in Litvo (poznana kot „GIPL“) |
(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi („NV“)
|
Št. |
Opredelitev |
|
9.1 |
Naftovod Adamowo–Brodi: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodiju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL) |
|
9.2 |
Naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK) |
|
9.4 |
Naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau |
|
9.5 |
Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 9.5.1 Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku (faza II) 9.5.2 Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: drugi vod naftovoda |
|
9.6 |
TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE) |
(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij
|
Št. |
Opredelitev |
|
10.3 |
SINCRO.GRID (Slovenija, Hrvaška) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča zanesljivost obratovanja slovenskega in hrvaškega elektroenergetskega sistema |
|
10.4 |
ACON (Češka, Slovaška) – glavni cilj ACON (Again COnnected Networks) je spodbuditi integracijo češkega in slovaškega trga električne energije |
|
10.6 |
Pobuda Smart Border (Francija, Nemčija) – pobuda Smart Border bo povezala politike, zasnovane v Franciji in Nemčiji, za podporo njunim mestom in ozemljem pri strategijah energetskega prehoda in integraciji evropskega trga |
|
10.7 |
Danube InGrid (Madžarska, Slovaška) – projekt izboljšuje čezmejno usklajevanje upravljanja omrežij električne energije s poudarkom na pametnejšem zbiranju in izmenjavi podatkov |
|
10.8 |
Data Bridge (Estonija, Latvija, Litva, Danska, Finska, Francija) – s ciljem vzpostaviti skupno evropsko platformo za podatkovni most, da bi omogočili integracijo različnih vrst podatkov (podatki pametnega merjenja, podatki o delovanju omrežja, podatki o trgu) z namenom razvoja razširljivih in ponovljivih rešitev za EU |
|
10.9 |
Projekt čezmejne prožnosti (Estonija, Finska) – s ciljem spodbujanja vključevanja obnovljivih virov energije ter povečanja zanesljivosti oskrbe s čezmejnim zagotavljanjem prožnih storitev Estoniji, Finski in Aalandu, ki ga zagotavlja porazdeljeno pridobivanje energije |
(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste
Seznam projektov skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste
|
Št. |
Opredelitev |
|
Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih („OSM“) |
|
|
1.3 |
Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 1.3.1 Povezava Endrup (DK)–Klixbüll (DE) |
|
1.6 |
Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot „Celtic Interconnector“) |
|
1.7 |
Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa: 1.7.1 Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot „FAB“) 1.7.3 Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot „ElecLink“) 1.7.5 Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot „Gridlink“) |
|
1.8 |
Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot „NordLink“): 1.8.1 Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO) |
|
1.10 |
Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa: 1.10.1 Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot „North Sea Link“) 1.10.2 Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot „NorthConnect“) |
|
1.14 |
Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot „Viking Link“) |
|
1.15 |
Povezava območje Antwerpna (BE)–bližina Kemsleya (UK) (poznana kot „Nautilus“) |
|
1.16 |
Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom |
|
1.19 |
Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nemčija, Nizozemska) (poznana kot „North Sea Wind Power Hub“) |
|
1.20 |
Povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom (poznana kot „NeuConnect“) |
|
Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – elektrika“) |
|
|
2.7 |
Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot „Biskajski zaliv“) |
|
2.9 |
Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot „Ultranet“) |
|
2.10 |
Notranji daljnovod Brunsbüttel/Wilster–Grοβgartach/Bergrheinfeld-West (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot „Suedlink“) |
|
2.13 |
Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 2.13.1 Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK) 2.13.2 Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK) |
|
Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“) |
|
|
3.10 |
Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot „EUROASIA Interconnector“), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa: 3.10.1 Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY) 3.10.2 Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL) |
|
3.12 |
Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom (poznan kot „SuedOstLink“) |
(12) Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida
|
Št. |
Opredelitev |
|
12.2 |
Projekt CO2-Sapling je transportno-infrastrukturna komponenta projekta zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v celotni verigi Acorn (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Norveška) |
|
12.3 |
Cilj projekta CO2 TransPorts je vzpostaviti infrastrukturo za olajšanje obsežnega zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Rotterdamu, Antwerpnu in North Sea Port |
|
12.4 |
Projekt Northern Lights – komercialni projekt čezmejnih transportnih povezav za CO2 med več evropskimi pobudami za zajemanje ogljikovega dioksida (Združeno kraljestvo, Irska, Belgija, Nizozemska, Francija, Švedska) in transport zajetega CO2 z ladjo do skladišč v norveškem epikontinentalnem pasu |
|
12.5 |
Projekt Athos ponuja infrastrukturo za transport CO2 z industrijskih območij na Nizozemskem in je odprt za sprejem dodatnega CO2 od drugih, na primer Irske in Nemčije. Osrednja zamisel je razvoj čezmejne interoperabilne infrastrukture z odprtim dostopom za transport velike količine CO2. |
|
12.6 |
Cilj projekta Ervia Cork je spremeniti namen obstoječih cevovodov za zemeljski plin na kopnem in na morju ter zgraditi nov namenski cevovod za transport CO2, zajetega v okviru zajemanja in uporabe ogljika iz težke industrije in plinskih turbin s kombiniranim krožnim procesom, v skladišča |
C. SEZNAMI „PROJEKTOV, KI NE ŠTEJEJO VEČ ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA“ IN „PROJEKTOV, KI SO POSTALI SESTAVNI DELI DRUGIH PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA NA DRUGEM IN/ALI TRETJEM SEZNAMU PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA“
(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih („OSM“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
1.1.1 |
|
1.1.2 |
|
1.1.3 |
|
1.2 |
|
1.3.2 |
|
1.4 |
|
1.5 |
|
1.7.4 |
|
1.8.2 |
|
1.9.2 |
|
1.9.3 |
|
1.9.4 |
|
1.9.5 |
|
1.9.6 |
|
1.11.1 |
|
1.11.2 |
|
1.11.3 |
|
1.11.4 |
|
1.12.1 |
|
1.12.2 |
|
1.12.5 |
(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – elektrika“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
2.2.1 |
|
2.2.2 |
|
2.2.3 |
|
2.2.4 |
|
2.3.1 |
|
2.3.2 |
|
2.5.1 |
|
2.5.2 |
|
2.6 |
|
2.8 |
|
2.11.1 |
|
2.11.2 |
|
2.11.3 |
|
2.12 |
|
2.15.1 |
|
2.15.2 |
|
2.15.3 |
|
2.15.4 |
|
2.16.2 |
|
2.19 |
|
2.20 |
|
2.21 |
|
2.22 |
|
2.24 |
|
2.25.1 |
|
2.25.2 |
|
2.26 |
|
2.28.1 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
2.1 |
3.1.4 |
(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi („PSJ Vzhod – elektrika“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
3.1.3 |
|
3.2.1 |
|
3.2.2 |
|
3.2.3 |
|
3.3 |
|
3.5.1 |
|
3.5.2 |
|
3.6.1 |
|
3.6.2 |
|
3.8.2 |
|
3.8.3 |
|
3.8.6 |
|
3.9.2 |
|
3.9.3 |
|
3.9.4 |
|
3.10.3 |
|
3.13 |
|
3.14.1 |
|
3.15.1 |
|
3.15.2 |
|
3.16.2 |
|
3.16.3 |
|
3.18.1 |
|
3.18.2 |
|
3.19.2 |
|
3.19.3 |
|
3.20.1 |
|
3.20.2 |
|
3.22.5 |
|
3.25 |
|
3.26 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
3.19.1 |
3.22.5 |
(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije („NMPBTE – elektrika“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
4.1 |
|
4.4.1 |
|
4.5.1 |
|
4.5.3 |
|
4.5.4 |
|
4.5.5 |
|
4.8.5 |
|
4.8.6 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
4.3 |
4.8.9 |
|
4.9 |
4.8.9 |
(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ Zahod – plin“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
5.1.1 |
|
5.1.2 |
|
5.1.3 |
|
5.2 |
|
5.4.1 |
|
5.4.2 |
|
5.5.1 |
|
5.5.2 |
|
5.6 |
|
5.7.1 |
|
5.7.2 |
|
5.9 |
|
5.10 |
|
5.11 |
|
5.12 |
|
5.13 |
|
5.14 |
|
5.15.1 |
|
5.15.2 |
|
5.15.3 |
|
5.15.4 |
|
5.15.5 |
|
5.16 |
|
5.17.1 |
|
5.17.2 |
|
5.18 |
|
5.20 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
5.8.1 |
5.5.2 |
|
5.8.2 |
5.5.2 |
(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi („PSJ Vzhod – plin“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
6.2.10 |
|
6.2.11 |
|
6.2.12 |
|
6.2.14 |
|
6.3 |
|
6.4 |
|
6.5.3 |
|
6.5.4 |
|
6.5.6 |
|
6.7 |
|
6.8.3 |
|
6.9.2 |
|
6.9.3 |
|
6.11 |
|
6.12 |
|
6.16 |
|
6.17 |
|
6.19 |
|
6.20.1 |
|
6.20.5 |
|
6.21 |
|
6.22.1 |
|
6.22.2 |
|
6.24.1 Črtana postavka: romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota Črtana postavka: Kompresorska postaja Mosonmagyarovar, GCA (razvoj na avstrijski strani) |
|
6.24.4 Črtana postavka: plinovod Ercsi–Százhalombatta (HU) Črtana postavka: romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota |
|
6.24.10 |
|
6.25.1 |
|
6.25.2 |
|
6.25.4 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
6.1.1 |
6.2.10 |
|
6.1.2 |
6.2.11 |
|
6.1.3 |
6.2.11 |
|
6.1.4 |
6.2.11 |
|
6.1.5 |
6.2.11 |
|
6.1.6 |
6.2.11 |
|
6.1.7 |
6.2.11 |
|
6.1.8 |
6.2.2 |
|
6.1.9 |
6.2.11 |
|
6.1.10 |
6.2.2 |
|
6.1.11 |
6.2.2 |
|
6.1.12 |
6.2.12 |
|
6.2.3 |
6.2.2 |
|
6.2.4 |
6.2.2 |
|
6.2.5 |
6.2.2 |
|
6.2.6 |
6.2.2 |
|
6.2.7 |
6.2.2 |
|
6.2.8 |
6.2.2 |
|
6.2.9 |
6.2.2 |
|
6.5.2 |
6.5.6 |
|
6.6 |
6.26.1 |
|
6.8.4 |
6.25.4 |
|
6.13.1 |
6.24.4 |
|
6.13.2 |
6.24.4 |
|
6.13.3 |
6.24.4 |
|
6.14 |
6.24.1 |
|
6.15.1 |
6.24.10 |
|
6.15.2 |
6.24.10 |
|
6.18 |
7.3.4 |
|
6.24.2 |
6.24.1 |
|
6.24.3 |
6.24.1 |
|
6.24.5 |
6.24.4 |
|
6.24.6 |
6.24.4 |
|
6.24.7 |
6.24.4 |
|
6.24.8 |
6.24.4 |
|
6.24.9 |
6.24.4 |
|
6.25.3 |
6.24.10 |
|
6.26.2 |
6.26.1 |
|
6.26.3 |
6.26.1 |
|
6.26.4 |
6.26.1 |
|
6.26.5 |
6.26.1 |
|
6.26.6 |
6.26.1 |
(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor („JPK“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
7.1.1 Črtana postavka: čezanatolski plinovod |
|
7.1.2 |
|
7.1.5 |
|
7.1.7 |
|
7.2.1 |
|
7.2.2 |
|
7.2.3 |
|
7.4.1 |
|
7.4.2 |
|
Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa |
|
|
Prvotna številka projekta skupnega interesa |
Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt |
|
7.1.6 |
7.1.3 |
|
7.1.4 |
7.3.3 |
|
7.3.2 |
7.5 |
(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina („NMPBTE – plin“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
8.1.1 |
|
8.1.2.1 |
|
8.1.2.2 |
|
8.1.2.3 |
|
8.1.2.4 |
|
8.2.2 |
|
8.2.3 |
|
8.4 |
|
8.6 |
|
8.7 |
|
8.8 |
(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi („NV“)
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
9.3 |
(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
10.1 |
|
10.2 |
|
10.5 |
(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
1.5 |
|
1.7.4 |
|
2.2 |
|
2.4 |
|
2.5.1 |
|
3.1.3 |
|
4.1 |
(12) Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida
|
Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa |
|
12.1 |
Izjava Evropske komisije v zvezi z upravičenostjo projektov skupnega interesa do finančne pomoči EU v okviru vseevropske energetske infrastrukture (poglavje V Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ))
Komisija poudarja, da mora finančna podpora iz virov EU in nacionalnih virov po njenem zajemati tudi nepovratna sredstva za dela, da se omogoči izvajanje projektov skupnega interesa, s tem pa diverzifikacija virov oskrbe z energijo, oskrbovalnih poti in dobavnih partnerjev. Komisija si pridržuje pravico, da na podlagi izkušenj, pridobljenih pri spremljanju izvajanja projektov skupnega interesa, v zvezi s tem predloži predloge, in sicer v okviru poročila iz člena 17 uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo.
( 1 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 176, 15.7.2003, str. 57).
( 2 ) Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 176, 15.7.2003, str. 1).
( 3 ) UL L 162, 22.6.2007, str. 1.
( 4 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
( *1 ) UL L 115, 25.4.2013, str. 39.“;
( 5 ) Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.
( 6 ) Velja na podlagi pridružitve Hrvaške in od datuma pridružitve.
( 7 ) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.
( 8 ) UL L 295, 12.11.2010, str. 1.
( 9 ) Glej stran 39 tega Uradnega lista.