02013R0321 — SL — 11.03.2020 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 321/2013

z dne 13. marca 2013

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Sprejme se tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemom „tirna vozila – tovorni vagoni“ celotnega železniškega sistema Evropske unije, kot je določeno v Prilogi.

Člen 2

1.  Ta TSI se uporablja za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, kakor je naveden v ►M3  točki 2.7 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ). ◄

2.  TSI se uporablja za tovorne vagone z največjo obratovalno hitrostjo, ki je enaka 160 km/h ali manjša, in največjo osno obremenitvijo, ki je enaka 25 tonam ali nižja.

3.  TSI se uporablja za tovorne vagone, ki so predvideni za obratovanje na eni ali več naslednjih nazivnih tirnih širinah: 1 435 mm, 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm. TSI se ne uporablja za tovorne vagone, ki obratujejo predvsem na tirni širini 1 520 mm in občasno na tirni širini 1 524 mm.

Člen 3

TSI se uporablja za ves železniški vozni park z novimi tovornimi vagoni železniškega sistema Evropske unije ob upoštevanju oddelka 7 Priloge.

TSI iz Priloge se uporablja tudi za obstoječi železniški vozni park s tovornimi vagoni:

▼M3

▼B

▼M3

▼M4

▼B

Podrobno tehnično področje uporabe te uredbe je določeno v poglavju 2 Priloge.

Člen 4

▼M3

1.  V zvezi z „odprtimi točkami“ iz Dodatka A so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za preverjanje bistvenih zahtev Direktive (EU) 2016/797, določeni z nacionalnimi predpisi, veljavnimi v državi članici, ki je del območja uporabe vozil, zajetih s to uredbo.

▼B

2.  Vsaka država članica v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe drugim državam članicam in Komisiji pošlje naslednje informacije, če jim niso bile poslane že v skladu z Odločbo 2006/861/ES:

▼M3

▼B

Člen 5

▼M3

1.  V zvezi s posebnimi primeri v oddelku 7.3 Priloge so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za preverjanje bistvenih zahtev Direktive (EU) 2016/797, določeni v oddelku 7.3 Priloge ali z nacionalnimi predpisi, veljavnimi v državi članici, ki je del področja uporabe vozil, zajetih s to uredbo.

▼B

2.  Vsaka država članica v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe uradno obvesti druge države članice in Komisijo o:

▼M3

▼B

Člen 6

1.  Brez poseganja v sporazume, ki so bili že priglašeni v skladu z Odločbo 2006/861/ES in se ne priglasijo ponovno, države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe uradno obvestijo Komisijo o vseh nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumih, v skladu s katerimi obratujejo tovorni vagoni, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2.  Države članice takoj obvestijo Komisijo tudi o vseh prihodnjih sporazumih ali spremembah obstoječih sporazumov.

Člen 7

V skladu s členom 9(3) Direktive 2008/57/ES vsaka država članica v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki se izvajajo na njenem ozemlju.

Člen 8

▼M3

1.  Za podsistem, ki vsebuje komponente interoperabilnosti brez ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, se potrdilo ES o verifikaciji lahko izda v prehodnem obdobju, ki se konča 1. januarja 2024, če so izpolnjene določbe iz oddelka 6.3 Priloge.

2.  Izdelava ali nadgradnja/obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se zaključi v prehodnem obdobju iz odstavka 1, vključno z dajanjem na trg.

▼B

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

▼M3

4.  Po preteku prehodnega obdobja, ki se konča 1. januarja 2015, so na novo izdelane komponente interoperabilnosti „signali za sklep“ zajete v zahtevani ES-izjavi o skladnosti.

▼M2

Člen 8a

▼M3

1.  Ne glede na določbe oddelka 6.3 Priloge se lahko izda potrdilo ES o verifikaciji za podsistem, ki vsebuje komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, za katero ni bila pridobljena ES-izjava o skladnosti v prehodnem obdobju, ki se konča 1. januarja 2024, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Izdelava, nadgradnja ali obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se vključno z izdajo dovoljenja za dajanje na trg zaključi pred iztekom prehodnega obdobja iz odstavka 1.

▼M2

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

Člen 8b

1.  Do poteka veljavnosti njihove veljavne odobritve ni potrebno, da so komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, navedene v Dodatku G Priloge, zajete v izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo. V tem obdobju se šteje, da so „torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“ v skladu s to uredbo.

2.  Po izteku njihove veljavne odobritve so komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, navedene v Dodatku G Priloge, zajete v ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo.

Člen 8c

1.  Ne glede na določbe oddelka 6.3 Priloge, se lahko izda potrdilo ES o verifikaciji za podsistem, ki vsebuje komponente, ki ustrezajo komponenti interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, za katero ni bila pridobljena ES-izjava o skladnosti v desetletnem prehodnem obdobju po izteku veljavne odobritve komponente interoperabilnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼M3

2.  Izdelava, nadgradnja ali obnova podsistema, ki uporablja necertificirane komponente interoperabilnosti, se vključno z izdajo dovoljenja za dajanje na trg zaključi pred iztekom prehodnega obdobja iz odstavka 1.

▼M2

3.  V prehodnem obdobju iz odstavka 1:

▼B

Člen 9

▼M3

Šteje se, da izjava o verifikaciji in/ali skladnosti s tipom novega vozila, določena v skladu z Odločbo 2006/861/ES, velja do konca prehodnega obdobja, ki se konča 1. januarja 2017.

▼M2

Člen 9a

Potrdilo ES o pregledu tipa in potrdilo ES o pregledu projektiranja komponente interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, veljata 10 let. V tem obdobju je dovoljeno začeti uporabljati nove komponente istega tipa na podlagi izjave ES o skladnosti, ki se sklicuje na navedeno potrdilo ES o pregledu tipa ali potrdilo ES o pregledu projektiranja.

▼B

Člen 10

▼M2

1.  Agencija na svojem spletišču objavi seznam sestavljenih zavornjakov za mednarodni promet iz Dodatka G Priloge, ki so v celoti odobreni za obdobje, v katerem ti zavornjaki niso zajeti v izjavah ES.

▼B

2.  Agencija redno posodablja seznam iz odstavka 1 in obvešča Komisijo o vseh spremembah seznama. Komisija obvešča države članice o vseh spremembah seznama prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

▼M2

Člen 10a

1.  Da bi se ohranil korak s tehnološkim napredkom, bodo morda potrebne inovativne rešitve, ki niso skladne s specifikacijami iz Priloge in/ali za katere se ne morejo uporabiti metode ocenjevanja iz Priloge. V takšnem primeru bodo za navedene inovativne rešitve razvite nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja.

2.  Inovativne rešitve se lahko nanašajo na podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“, njegove dele in njegove komponente interoperabilnosti.

3.  Če se predlaga inovativna rešitev, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji navede, kako ta rešitev odstopa od ustreznih določb te TSI, ter odstopanja predloži v analizo Komisiji.

4.  Komisija poda mnenje o predlagani inovativni rešitvi. Če je mnenje pozitivno, se oblikujejo ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metoda ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v TSI, da se omogoči uporaba te inovativne rešitve, in ki se nato vključijo v TSI med postopkom pregleda, izvedenim v skladu s ►M3  členom 5 Direktive (EU) 2016/797 ◄ . Če je mnenje negativno, se predlagane inovativne rešitve ne sme uporabiti.

5.  Do pregleda TSI se pozitivno mnenje Komisije upošteva kot sprejemljiv način izpolnjevanja skladnosti z bistvenimi zahtevami ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ in se zato lahko uporablja za oceno podsistema.

▼B

Člen 11

Odločba 2006/861/ES se razveljavi s 1. januarjem 2014.

Vendar se odločba še naprej uporablja za vzdrževanje projektov, odobrenih v skladu z navedeno odločbo, in tudi v zvezi s projekti novih, obnovljenih ali nadgrajenih podsistemov, ki so na dan objave te uredbe v poznejši fazi razvoja ali so predmet pogodbe, ki se izvaja, razen če se vlagatelj odloči uporabiti to uredbo.

Člen 12

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014. Vendar se lahko pred 1. januarjem 2014 izda dovoljenje za začetek obratovanja pri uporabi TSI, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi, razen oddelka 7.1.2 Priloge.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – tovorni vagoni“

1.   UVOD

Tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) je specifikacija, ki velja za podsistem (ali del podsistema), kot je opisan v členu 2(i) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ , da se:

1.1    Tehnično področje uporabe

Glej člen 2 te uredbe.

▼M3

1.2    Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te TSI je celotni železniški sistem Evropske unije, določen v oddelku 1 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797, ob upoštevanju omejitev v zvezi s tirno širino iz člena 2.

▼B

1.3    Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ ta TSI:

▼M3

2.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV PODSISTEMA

2.1    Področje uporabe

Ta TSI se uporablja za „tovorne vagone, vključno z vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov“, kot je navedeno v oddelku 2 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797, ob upoštevanju omejitev iz člena 2. Ta del podsistema tirnih vozil se v nadaljnjem besedilu imenuje „tovorni vagon“ in spada v podsistem „tirna vozila“, kot je določen v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/797.

Druga vozila iz oddelka 2 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797 so izključena iz področja uporabe te TSI; to velja zlasti za:

Opomba: glej tudi oddelek 7.1 za posamezne primere.

2.2    Opredelitev pojmov

V tej TSI se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼B

3.   BISTVENE ZAHTEVE

Člen 4(1) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ določa, da železniški sistem, njegovi podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Bistvene zahteve so določene v splošnih pogojih Priloge III k ►M3  Direktivi (EU) 2016/797 ◄ . Preglednica 1 prikazuje osnovne parametre iz te TSI, in njihovo ustrezanje bistvenim zahtevam iz Priloge III k ►M3  Direktivi (EU) 2016/797 ◄ .

Bistvene zahteve 1.3.1, 1.4.1, 1.4.3, 1.4.4 in 1.4.5 iz Priloge III k ►M3  Direktivi (EU) 2016/797 ◄ spadajo v področje uporabe druge zakonodaje Unije.

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1    Uvod

Železniški sistem, za katerega se uporablja ►M3  Direktiva (EU) 2016/797 ◄ in katerega del so tovorni vagoni, je integriran sistem, katerega skladnost se preverja. Zlasti se preverjajo usklajenost s specifikacijami za podsistem tirna vozila in združljivost z omrežjem (oddelek 4.2), njegovi vmesniki za povezavo z drugimi podsistemi železniškega sistema, s katerimi se povezuje (oddelka 4.2 in 4.3), ter začetni predpisi za obratovanje in vzdrževanje (oddelka 4.4 in 4.5), kot zahteva člen 18(3) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ .

Tehnična dokumentacija, ki je določena v členu 18(3) in Prilogi VI k ►M3  Direktivi (EU) 2016/797 ◄ (oddelek 4.8), vsebuje zlasti projektirane vrednosti v zvezi z združljivostjo z omrežjem.

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1    Splošno

Na podlagi bistvenih zahtev iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ združene in razvrščene v naslednjih točkah tega poglavja:

Funkcionalne in tehnične specifikacije za tovorni vagon in njegove vmesnike ne predpisujejo uporabe posebnih tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega sistema in izpolnjevanje ustreznih bistvenih zahtev.

▼M2 —————

▼B

Kadar za določen tehnični vidik funkcionalne in tehnične specifikacije, ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti in izpolnjevanje bistvenih zahtev, niso bile razvite, je ta vidik opredeljen kot odprta točka v ustrezni točki. Kot zahteva člen 5(6) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ , so vse odprte točke navedene v Dodatku A.

V Dodatku C je naveden sklop pogojev. Skladnost s tem sklopom pogojev ni obvezna. Če se izbere ta možnost, priglašeni organ oceni skladnost v postopku ES-verifikacije.

V skladu s členom 5(5) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ se lahko za vsako TSI predvidijo posebni primeri. Takšne določbe so navedene v poglavju 7.

Če je mogoče, je postopek ocenjevanja za zahteve iz oddelka 4.2 opredeljen v poglavju 6. V teh primerih se besedilo oddelka 4.2 sklicuje na določbe ustreznih točk in podtočk poglavja 6. Če za določen osnovni parameter ločevanje zahtev in postopkov ocenjevanja ni izvedljivo, sklic ni naveden.

4.2.2    Konstrukcija in mehanski deli

4.2.2.1    Mehanski vmesnik

4.2.2.1.1    Končna spenjača

Končna spenjača je mehanski vmesnik med enotami, ki sestavljajo vlak.

Spenjalni sistem se konstruira tako, da med enotama, ki jih je treba speti/odpeti, ni potrebna prisotnost osebja, kadar se katera koli izmed enot premika.

Končne spenjače so gibljive in lahko vzdržijo sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

4.2.2.1.2    Notranja spenjača

Notranja spenjača je mehanski vmesnik med elementi, ki sestavljajo enoto.

Notranja spenjača je gibljiva in lahko vzdrži sile v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote. Spoj med dvema elementoma s skupnim tekalnim mehanizmom je obravnavan v točki 4.2.2.2.

Vzdolžna trdnost notranje(-jih) spenjače (spenjač) je enaka vzdolžni trdnosti končne(-nih) spenjače (spenjač) enote ali višja od nje.

▼M4

4.2.2.2    Trdnost enote

▼M3

Konstrukcija osrednjega dela enote ter vseh dodatkov k opremi in točk dviga je konstruirana tako, da v okviru primerov obremenitve, opredeljenih v poglavju 5 standarda EN 12663-2:2010, ne nastanejo razpoke, večje stalne deformacije ali prelomi.

V primeru kompozicije z železnico združljivega sistema, sestavljene iz ločenih železniških podstavnih vozičkov, povezanih z združljivimi cestnimi vozili, so lahko primeri obremenitve drugačni od zgoraj navedenih zaradi njihove bimodalne specifikacije; v takih primerih vložnik opiše obravnavane primere obremenitve na podlagi usklajenega sklopa specifikacij, pri čemer upošteva posebne pogoje uporabe v zvezi s sestavo vlaka, ranžiranjem in obratovanjem.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.1.

Na enoti se označi položaj točk dviga. Oznaka ustreza točki 4.5.14 standarda EN 15877-1:2012.

Opomba: šteje se, da so tudi tehnike spenjanja zajete v prikaz skladnosti v skladu s točko 6.2.2.1.

▼B

4.2.2.3    Celovitost enote

Enota se konstruira tako, da so vsi premični deli, ki so predvideni za zapiranje odprtin (vrata za dostop, ponjava, pokrovi, lopute itd.), zavarovani pred nenamernim premikanjem.

Naprave za zaklepanje kažejo položaj (odprto/zaprto) in so vidne na zunanji strani enote.

4.2.3    Medsebojno vplivanje profilov in tira

4.2.3.1    Profili

Ta točka obravnava pravila za izračunavanje, ki je namenjeno za dimenzioniranje železniškega voznega parka za vožnjo po enem ali več omrežjih brez nevarnosti trčenja.

Skladnost enote s predvidenim referenčnim profilom, skupaj z referenčnim profilom spodnjega dela vozila, se določi z eno od metod, navedenih v ►M3  EN 15273-2:2013+A1:2016 ◄ .

Za ugotovitev skladnosti, če obstaja, med referenčnim profilom, določenim za enoto, in ustreznimi ciljnimi referenčnimi profili G1, GA, GB in GC, vključno z referenčnimi profili za spodnji del vozila, ►M3  GI1 in GI2 ◄ , se uporablja kinematična metoda, ki je opisana v standardu ►M3  EN 15273-2:2013+A1:2016 ◄ .

4.2.3.2    Združljivost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve

Da se preveri skladnost z zmogljivostjo tirnic za prenašanje obremenitve, se določijo značilnosti navpične obremenitve enote.

Dopustni koristni tovor, ki ga lahko prevaža enota, za osne obremenitve do vključno 25 ton se določi z uporabo točk 6.1 in 6.2 standarda ►M3  EN 15528:2015 ◄ .

4.2.3.3    Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

Če je predvideno, da je enota združljiva z enim ali več naslednjimi sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka, se ta skladnost določi v skladu z določbami Sklepa Komisije 2012/88/EU ►M3  ERA/ERTMS/033281 rev. 4.0 ◄ ►M3   ◄ .

4.2.3.4    Nadzor stanja osnih ležajev

Nadzor stanja osnih ležajev se lahko omogoči z

Če je predvideno, da je enoto mogoče spremljati z opremo za zaznavanje ob progi v omrežju s tirno širino 1 435 mm, je enota skladna s točkama 5.1 in 5.2 standarda EN 15437-1:2009, da se zagotovi zadostna vidljivost.

Za enote, ki so predvidene za obratovanje na omrežjih s tirno širino 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm, se uporabljajo ustrezne vrednosti za parametre standarda EN 15437-1:2009 iz preglednice 2.

▼M3

Če je predvidena možnost nadzora nad enoto z opremo na vozilu, veljajo naslednje zahteve:

▼B

4.2.3.5    Varnost pri vožnji

vozna dinamika vozila močno vpliva na zaščito pred iztirjenjem, varnost pri vožnji in obremenitev tira.

4.2.3.5.1    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varna vožnja po vegavih tirih, zlasti ob upoštevanju faze prehoda med nadvišanim in nenadvišanim tirom ter odkloni na prečnih profilih.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.2.

4.2.3.5.2    Vozna dinamika

Enota se konstruira tako, da se zagotovi varno premikanje do najvišje konstrukcijsko določene hitrosti.

Vozna dinamika enote se dokaže z:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.3.

▼M1

Vozna dinamika se lahko oceni na ravni interoperabilnosti komponent v skladu s točko 6.1.2.1. V tem primeru se ne zahteva posebni preskus ali simulacija na ravni podsistema.

▼B

4.2.3.6    Tekalni mehanizem

Tekalni mehanizem zagotavlja varno vožnjo in usmerjanje enote ter prenos zavornih sil, če je to zahtevano.

4.2.3.6.1    Konstrukcijsko projektiranje podstavnega vozička

Celovitost konstrukcije podstavnega vozička, vse pritrjene opreme in povezave med nadgradnjo in podstavnim vozičkom se prikažejo na podlagi metod, določenih v točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

▼M1

Celovitost konstrukcije podstavnega vozička se lahko oceni na ravni interoperabilnosti komponent v skladu s točko 6.1.2.1. V tem primeru se ne zahteva posebni preskus ali simulacija na ravni podsistema.

▼B

4.2.3.6.2    Značilnosti kolesnih dvojic

Sklop kolesne dvojice je zmožen prenašati sile in navor med pritrjenimi deli v skladu z območjem uporabe.

Geometrijske mere kolesnih dvojic, prikazane v sliki 1, so skladne z mejnimi vrednostmi, navedenimi v preglednici 3. Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.2.

Slika 1

Oznake za kolesne dvojice, uporabljene v preglednici 3

4.2.3.6.3    Značilnosti koles

Geometrijske mere koles, opredeljene v sliki 2, so skladne z mejnimi vrednostmi, opredeljenimi v preglednici 4.

Te mejne vrednosti se štejejo za projektne vrednosti in se kot delovne mejne vrednosti navedejo v dokumentaciji o vzdrževanju, opisani v oddelku 4.5.

Slika 2

Oznake za kolesa, uporabljene v preglednici 4

Mehanske značilnosti koles zagotavljajo prenos sil in navora ter odpornost na toplotno obremenitev, kadar se to zahteva v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.3.

4.2.3.6.4    Značilnosti osi

Značilnosti osi zagotavljajo prenos sil in navora v skladu z območjem uporabe.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.4.

Sledljivost osi upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ - Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), ki je objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

4.2.3.6.5    Pestnice/osni ležaji

Pestnica in ležaji se konstruirajo ob upoštevanju mehanske odpornosti in značilnosti dinamične trdnosti. Opredelijo se mejne temperature, dosežene pri obratovanju, ki so ustrezne za ugotavljanje pregretosti pestnice.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.4.

▼M3

4.2.3.6.6    Samodejni sistemi s spremenljivo tirno širino

Ta zahteva velja za enote, opremljene s samodejnim sistemom s spremenljivo tirno širino z mehanizmom za menjavo osnega položaja kolesa, zaradi katerega je lahko enota združljiva s tirno širino 1 435 mm in drugimi tirnimi širinami na področju uporabe te TSI na podlagi prehoda skozi menjalno napravo.

Menjalni mehanizem zagotavlja zaklep v pravilnem predvidenem osnem položaju kolesa.

Po prehodu skozi menjalno napravo se stanje sistema za zaklepanje (zaklenjeno ali odklenjeno) in položaja koles preveri na en ali več naslednjih načinov: vizualni pregled, nadzorni sistem na vozilu ali nadzorni sistem infrastrukture/naprave. V primeru nadzornega sistema na vozilu je mogoč neprekinjen nadzor.

Če je tekalni mehanizem opremljen z zavorno opremo, katere položaj se lahko spremeni pri spremembi tirne širine, samodejni sistem s spremenljivo tirno širino zagotovi položaj in varen zaklep v pravilnem položaju te opreme sočasno s kolesi.

Za neuspešen zaklep položaja koles in (če je relevantno) zavorne opreme je verjetno, da bi lahko neposredno povzročil katastrofalno nesrečo (z več smrtnimi žrtvami); ob upoštevanju te resnosti posledice okvare se dokaže, da je tveganje nadzorovano do sprejemljive ravni.

Samodejni sistem s spremenljivo tirno širino je opredeljen kot komponenta interoperabilnosti (točka 5.3.4b) in je del komponente interoperabilnosti kolesna dvojica (točka 5.3.2). Postopek ocenjevanja skladnosti je določen v točki 6.1.2.6 (raven komponente interoperabilnosti), točki 6.1.2.2 (varnostna zahteva) in točki 6.2.2.4a (raven podsistema) te TSI.

Tirne širine, s katerimi je združljiva enota, se vpišejo v tehnično dokumentacijo.

Opis operacije menjave v normalnem načinu, vključno z vrstami naprav za menjavo tirnih širin, s katerimi je združljiva enota, je del tehnične dokumentacije (glej tudi oddelek 4.4 te TSI).

Zahteve in potrebne ocene skladnosti iz drugih oddelkov te TSI veljajo ločeno za vsak posamezen položaj koles, ki ustreza eni tirni širini, in jih je treba ustrezno dokumentirati.

▼B

4.2.3.6.7    Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

Zahteva se uporablja za enote, ki so pripravljene za vožnjo po različnih tirnih širinah s fizično zamenjavo kolesnih dvojic.

Enota se opremi z mehanizmom za zaklepanje, da se zagotovi pravilni položaj njene zavorne opreme v različnih konfiguracijah, ob upoštevanju dinamičnih učinkov v skladu z opredeljenim stanjem načrtovanega delovanja enote.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.5.

4.2.4    Zavora

4.2.4.1    Splošno

Namen zavornega sistema vlaka je zagotoviti, da se:

Temeljni dejavniki, ki vplivajo na zavorno zmogljivost in proces zaviranja, so:

Zavorna zmogljivost vlaka se opredeli na podlagi posamezne zavorne zmogljivosti posamezne enote vlaka.

4.2.4.2    Varnostne zahteve

Zavorni sistem prispeva k ravni varnosti železniškega sistema. Zato je treba za konstruiranje zavornega sistema enote opraviti oceno tveganja v skladu z ►M3  Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 402/2013 ◄  ( 3 ) ob upoštevanju nevarnosti popolne izgube zmožnosti zaviranja enote. Šteje se, da je stopnja resnosti katastrofalna, kadar vpliva:

Predpostavlja se, da je izpolnjevanje pogojev C.9 in C.14 v Dodatku C v skladu s to zahtevo.

4.2.4.3    Funkcionalne in tehnične zahteve

4.2.4.3.1    Splošne funkcionalne zahteve

Zavorna oprema enote zagotavlja funkcije zaviranja kot stiskanje in popuščanje zavore na podlagi prenesenega signala. Zavora je:

4.2.4.3.2    Zavorna zmogljivost

4.2.4.3.2.1   Delovna zavora

Zavorna zmogljivost vlaka ali enote je sposobnost zmanjšanja hitrosti. Zavorna zmogljivost je rezultat zavorne moči, ki je na razpolago za zaviranje vlaka ali enote znotraj opredeljenih mejnih vrednosti, in vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri pretvarjanju in oddajanju energije, vključno z uporom vlaka.

Zavorna zmogljivost enote se izračuna v skladu z enim od naslednjih dokumentov:

▼M1

Izračun se potrdi s preskusi. Izračun zavorne zmogljivosti v skladu z UIC 544-1 se potrdi, kakor je določeno v ►M3  UIC 544-1:2014 ◄ .

▼B

4.2.4.3.2.2   Parkirna zavora

Parkirna zavora je zavora, ki preprečuje, da bi se parkiran železniški vozni park pod določenimi pogoji, ki vključujejo kraj, veter, nagib in stanje natovorjenosti železniškega voznega parka, premaknil, dokler ni parkirna zavora namenoma popuščena.

Če je enota opremljena s parkirno zavoro, izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M1

▼B

4.2.4.3.3    Toplotna zmogljivost

Zavorna oprema je sposobna prenesti eno zasilno zaviranje brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov.

▼M1

Toplotna obremenitev, ki jo je enota sposobna prenesti brez izgube zavorne zmogljivosti zaradi toplotnih ali mehanskih učinkov, se opredeli in izrazi s hitrostjo, osno obremenitvijo, nagibom in zavorno razdaljo.

▼B

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.6.

Nagib 21 ‰ pri 70 km/h na poti 40 km se lahko upošteva kot referenčni primer toplotne zmogljivosti, ki zagotovi zavorno moč 45 kW na kolo v 34 minutah za nazivni premer kolesa 920 mm in osno obremenitev 22,5 tone.

4.2.4.3.4    Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP)

Zaščita proti zdrsavanju koles (WSP) je sistem, konstruiran tako, da čim bolje izkoristi razpoložljivo adhezijo z omejevanjem, zadrževanjem ali povečevanjem zavorne sile ter tako prepreči blokiranje ali nenadzorovano zdrsavanje kolesnih dvojic. S tem se optimira zavorna pot.

Če se uporablja elektronski nadzor proti zdrsavanju koles (WSP), se negativni učinki okvar WSP zmanjšajo s primernimi postopki konstruiranja sistema in tehnično konfiguracijo.

WSP ne spreminja funkcionalnih značilnosti zavor. Zračna oprema vozila je dimenzionirana tako, da poraba zraka za WSP ne oslabi zmogljivosti pnevmatične zavore. Proces konstruiranja WSP upošteva, da WSP nima škodljivega vpliva na sestavne dele vozila (zavorne naprave, kolesne obroče, pestnice itd.).

▼M1

Z WSP so opremljene naslednje vrste enot:

▼M2

4.2.4.3.5    Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, ustvarja zavorne sile s trenjem, ko pride v stik z vozno površino kolesa.

Če se uporabljajo zavornjaki, ki delujejo na vozni površini kolesa, značilnosti tornega elementa zanesljivo prispevajo k doseganju predvidene zavorne zmogljivosti.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.1.2.5 te TSI.

▼B

4.2.5    Okoljski pogoji

Pri konstruiranju enote in njenih sestavnih delov se upoštevajo okoljski pogoji, ki jim bo železniški vozni park izpostavljen.

Okoljski parametri so opisani v točkah v nadaljevanju. Za vsak okoljski parameter je opredeljen nazivni razpon, ki je najpogostejši v Evropi in je podlaga za interoperabilno enoto.

Za nekatere okoljske parametre so opredeljeni drugi razponi. V tem primeru se izbere razpon za konstruiranje enote.

Za funkcije, opredeljene v točkah, navedenih v nadaljevanju, se v tehnični dokumentaciji opišejo sprejeti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, s katerimi se zagotovi, da tirna vozila izpolnjujejo zahteve iz TSI v tem razponu.

Glede na izbrane razpone in sprejete ukrepe (opisane v tehnični dokumentaciji) so lahko potrebni ustrezni predpisi o obratovanju, kadar enota, ki je konstruirana za nazivni razpon, deluje na določeni progi, na kateri je v določenih obdobjih leta nazivni razpon presežen.

Razpone, ki se razlikujejo od nazivnega in jih je treba izbrati, da bi se izognili omejevalnim predpisom, povezanim z okoljskimi pogoji, opredelijo države članice in so navedeni v oddelku 7.4.

Enota in njeni sestavni deli se konstruirajo ob upoštevanju enega ali več naslednjih razredov zunanje temperature zraka:

Enota izpolnjuje zahteve iz te TSI brez poslabšanja zaradi snega, ledu in toče, kot je opredeljeno v točki 4.7 standarda ►M3  EN 50125-1:2014 ◄ , kar ustreza nazivnemu temperaturnemu območju.

Če se za „sneg, led in točo“ izberejo ostrejši pogoji od tistih, ki so upoštevani v standardu, se enota in njeni sestavni deli nato konstruirajo tako, da izpolnjujejo zahteve iz TSI, ki upoštevajo kombinirani učinek z nizko temperaturo v skladu z izbranim temperaturnim območjem.

V zvezi s temperaturnim območjem T2 in ostrimi pogoji zaradi snega, ledu in toče se ukrepi, ki so bili sprejeti za izpolnjevanje zahtev iz TSI v teh izrednih pogojih, opredelijo in preverijo, zlasti ukrepi v zvezi s konstruiranjem in/ali preskušanjem, ki se nanašajo na naslednje funkcije:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.7.

4.2.6    Sistemska zaščita

4.2.6.1    Požarna varnost

4.2.6.1.1    Splošno

Ugotovijo se vsi pomembni možni viri požara (komponente z visokim tveganjem) na enoti. Vidiki požarne varnosti konstruiranja enote so namenjeni:

Blago, ki ga enota prevaža, ni del enote in ga pri oceni skladnosti ni treba upoštevati.

4.2.6.1.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije

4.2.6.1.2.1   Pregrade

Da se omejijo učinki požara, se med ugotovljene možne vire požara (komponente z visokim tveganjem) in bremenom, ki se prevaža, namestijo požarne pregrade, ki ostanejo nepoškodovane vsaj 15 minut.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.1.

4.2.6.1.2.2   Materiali

Vsi stalni materiali, ki se uporabljajo na enoti, imajo omejeno vnetljivost in lastnosti širjenja plamena, razen če:

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.2.

4.2.6.1.2.3   Kabli

Izbira in montaža električnih kablov upošteva njihove požarne lastnosti.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.3.

4.2.6.1.2.4   Vnetljive tekočine

Enota je opremljena s sredstvi za preprečevanje pojava in širjenja požara zaradi uhajanja vnetljivih tekočin ali plinov.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.8.4.

4.2.6.2    Zaščita pred električnimi nevarnostmi

4.2.6.2.1    Varnostni ukrepi za preprečevanje posrednega stika (zaščitno spenjanje)

Impedanca med vozilom in vozno tirnico je dovolj nizka, da preprečuje nevarne električne napetosti med njima.

Enote se spenjajo v skladu s predpisi, opisanimi v točki 6.4 standarda ►M3  EN 50153:2014 ◄ .

4.2.6.2.2    Varnostni ukrepi za preprečevanje neposrednega stika

Električne instalacije in oprema enote so konstruirane tako, da so ljudje zavarovani pred električnim udarom.

Enota je konstruirana tako, da se prepreči neposreden stik v skladu z ukrepi, določenimi v točki 5 standarda ►M3  EN 50153:2014 ◄ .

4.2.6.3    Naprave za pritrditev signala za sklep

▼M1

Na vseh enotah, ki so konstruirane za sprejem signala za sklep, sta dve napravi na koncu enote predvideni za namestitev dveh luči ali dveh odsevnih plošč, kot je določeno v Dodatku E, na isti višini nad tirnico in največ 2 000 mm nad njo. Dimenzije in odmik teh priključkov so opisani ►M3  na sliki 11 standarda EN 16116-2:2013. ◄

▼B

4.3    Funkcionalna in tehnična specifikacija za vmesnike

4.3.1    Vmesnik za podsistem „infrastruktura“

4.3.2    Vmesnik za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“

4.3.3    Vmesnik za podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija“

▼M3

4.4    Operativni predpisi

Predpisi o obratovanju se pripravljajo v postopkih, opisanih v prevoznikovem sistemu upravljanja varnosti. Ti predpisi upoštevajo dokumentacijo, povezano z obratovanjem, ki je del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 15(4) Direktive (EU) 2016/797 in določeno v Prilogi IV k navedeni direktivi.

Posebne operativne zahteve in operativne zahteve glede sledljivosti za komponente, pomembne za varnost (glej tudi oddelek 4.5), oblikujejo projektanti/proizvajalci v fazi projektiranja in v sodelovanju z zadevnimi prevozniki v železniškem prometu ali zadevnim imetnikom vagona po začetku obratovanja vozil.

Dokumentacija, povezana z obratovanjem, opisuje značilnosti enote v povezavi s stanjem načrtovanega obratovanja, ki ga je treba upoštevati za določitev operativnih predpisov v normalnih in različnih utemeljeno predvidenih poslabšanih razmerah.

Dokumentacijo, povezano z obratovanjem, sestavljajo:

Vlagatelj zagotovi začetno različico dokumentacije, povezane z operativnimi predpisi. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o obratovanju zagotovljena.

4.5    Predpisi glede vzdrževanja

Vzdrževanje je niz dejavnosti, ki so predvidene za ohranjanje funkcionalnosti enote ali obnovitev enote v stanje, v katerem lahko opravlja svojo zahtevano funkcijo.

Za izvajanje vzdrževalnih dejavnosti na enotah so potrebni naslednji dokumenti, ki so del tehnične dokumentacije, kot je zahtevano v členu 15(4) Direktive (EU) 2016/797 in določeno v Prilogi IV k navedeni direktivi:

Vlagatelj zagotovi tri dokumente, opisane v točkah 4.5.1, 4.5.2 in 4.5.3. Ta dokumentacija se pozneje lahko spremeni v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ob upoštevanju obstoječih pogojev za obratovanje in vzdrževanje enote. Priglašeni organ preveri le, ali je dokumentacija o vzdrževanju zagotovljena.

Vlagatelj ali subjekt, ki ga vlagatelj pooblasti (npr. imetnik), to dokumentacijo subjektu, zadolženemu za vzdrževanje, predloži takoj, ko se ta dodeli za vzdrževanje enote.

Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, na podlagi teh treh dokumentov opredeli načrt vzdrževanja in ustrezne zahteve za vzdrževanje na operativni ravni vzdrževanja, ki je v njegovi izključni pristojnosti (ne v okviru ocenjevanja glede na to TSI).

Dokumentacija vsebuje seznam komponent, pomembnih za varnost. Komponente, pomembne za varnost, so tiste, pri katerih lahko že ena napaka potencialno neposredno povzroči resno nesrečo, kot je opredeljena v členu 3(12) Direktive (EU) 2016/798.

Komponente, pomembne za varnost, ter njihove posebne zahteve glede servisiranja, vzdrževanja in sledljivosti vzdrževanja opredelijo projektanti/proizvajalci v fazi projektiranja in v sodelovanju z zadevnimi subjekti, zadolženimi za vzdrževanje, po začetku obratovanja vozil.

4.5.1    Splošna dokumentacija

Splošna dokumentacija je sestavljena iz:

4.5.2    Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja

Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja pojasnjuje, kako so vzdrževalne dejavnosti opredeljene in zasnovane, da se zagotovi, da bodo značilnosti tirnih vozil v življenjski dobi ostale znotraj sprejemljivih meja uporabe. Ta dokumentacija vsebuje vhodne podatke za določitev meril za pregledovanje in pogostost vzdrževalnih dejavnosti. Dokumentacija o utemeljitvi načrta vzdrževanja vsebuje:

4.5.3    Dokumentacija z opisom vzdrževanja

Dokumentacija z opisom vzdrževanja opisuje, kako se lahko izvajajo vzdrževalne dejavnosti. Vzdrževalne dejavnosti med drugim vključujejo preglede, spremljanje, preskuse, meritve, zamenjave, prilagoditve in popravila.

Vzdrževalne dejavnosti so razdeljene na:

Dokumentacija z opisom vzdrževanja vključuje:

▼B

4.6    Strokovna usposobljenost

Ta TSI ne zajema strokovne usposobljenosti osebja, ki je potrebna za obratovanje in vzdrževanje enot.

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

▼M1

Ukrepi za zdravje in varnost osebja, ki je potrebno za obratovanje in vzdrževanje enot, so vključeni v bistvene zahteve 1.1.5, 1.3.1, 1.3.2, 2.5.1 in 2.6.1 iz Priloge III k ►M3  Direktivi (EU) 2016/797 ◄ .

▼B

Določbe o zdravju in varnosti osebja opredeljujejo zlasti naslednje točke iz oddelka 4.2:

Če je enota opremljena z ročnim spenjalnim sistemom, se zagotovi prazen prostor za spenjalce med spenjanjem in odpenjanjem.

Vsi štrleči deli, ki se zdijo nevarni za operativno osebje, se jasno označijo in/ali opremijo z varnostnimi napravami.

Enota se opremi s stopnicami in oprijemali, razen v primerih, kadar ni predvidena za obratovanje z osebjem v enoti, npr. za ranžiranje.

▼M1

4.8    Parametri, ki se vpišejo v tehnično dokumentacijo in Evropski register dovoljenih tipov vozil

▼B

Tehnična dokumentacija vsebuje vsaj naslednje parametre:

▼M1

▼B

▼M1

Podatki o železniškem voznem parku, ki jih je treba vpisati v „Evropski register dovoljenih tipov vozil (ERATV)“, so določeni v Izvedbenem sklepu Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o Evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil ( 5 ).

▼M3

4.9    Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil

Parametri podsistema „tirna vozila – tovorni vagoni“, ki jih mora prevoznik v železniškem prometu uporabiti za preverjanje združljivosti s progo, so opisani v Dodatku D1 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773 ( 6 )

▼B

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1    Splošno

Komponente interoperabilnosti (IC), kot so opredeljene v členu 2(f) ►M3  Direktive (EU) 2016/797 ◄ , so navedene v oddelku 5.3 skupaj z:

Kadar je zahteva v oddelku 5.3 opredeljena kot ocenjena na ravni komponente interoperabilnosti, ocena za isto zahtevo na ravni podsistema ni potrebna.

▼M2

5.2    Inovativne rešitve

Kot je navedeno v členu 10a, lahko inovativne rešitve zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Takšne specifikacije in metode ocenjevanja se razvijejo na podlagi procesa, opisanega v točki 6.1.3, vsakič, ko je za komponento interoperabilnosti predvidena inovativna rešitev.

▼B

5.3    Specifikacije komponent interoperabilnosti

5.3.1    Tekalni mehanizem

▼M3

Tekalni mehanizem se konstruira za vse razpone in območja uporabe, kot so opredeljeni z naslednjimi parametri:

▼B

Parametra hitrost in osna obremenitev se lahko obravnavata v kombinaciji, da se opredeli ustrezno območje uporabe (npr. najvišja hitrost in tara).

Tekalni mehanizem je skladen z zahtevami, prikazanimi v točkah 4.2.3.5.2 in 4.2.3.6.1. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.2    Kolesna dvojica

▼M3

Za namen te TSI kolesne dvojice vključujejo glavne dele, ki zagotavljajo mehanski vmesnik s progo (kolesa in povezovalne elemente: npr. prečno os, os neodvisnega kolesa). Pomožni deli (osni ležaji, ohišja osnih ležajev in zavorne kolute) se ocenijo na ravni podsistema.

Kolesna dvojica se oceni in konstruira za območje uporabe, opredeljeno s:

▼B

Kolesna dvojica je skladna z zahtevami glede geometrijskih in mehanskih parametrov iz točke 4.2.3.6.2. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.3    Kolo

Kolo se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

▼M3

▼B

Kolo je skladno z zahtevami glede geometrijskih, mehanskih in termomehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.3. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

5.3.4    Os

Os se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno z:

Os je skladna z zahtevami glede mehanskih parametrov, opredeljenimi v točki 4.2.3.6.4. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

▼M2

5.3.4a    Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno s:

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, je skladen z zahtevami iz točke 4.2.4.3.5. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

▼M3

5.3.4b    Samodejni sistem s spremenljivo tirno širino

Komponenta interoperabilnosti „samodejni sistem s spremenljivo tirno širino“ se konstruira in oceni za območje uporabe, opredeljeno s:

Samodejni sistem s spremenljivo tirno širno je skladen z zahtevami iz točke 4.2.3.6.6; te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti, kot je določeno v točki 6.1.2.6.

▼B

5.3.5    Signal za sklep

Signal za sklep, ki je opisan v Dodatku E, je neodvisna komponenta interoperabilnosti. V oddelku 4.2 ni zahtev, ki bi obravnavale signal za sklep. Ocena tega signala, ki jo opravi priglašeni organ, ni del ES-verifikacije podsistema.

6.   OCENA SKLADNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA

6.1    Komponenta interoperabilnosti

6.1.1    Moduli

Ocena skladnosti komponente interoperabilnosti se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 8.

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.1.2    Postopki ocenjevanja skladnosti

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji izbere enega od modulov ali kombinacijo modulov, navedenih v preglednici 9, v skladu z zahtevano komponento.

▼M2

▼B

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni komponenta interoperabilnosti glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent interoperabilnosti.

▼M3

V primeru posebnega primera, ki se nanaša na komponento, opredeljeno kot komponenta interoperabilnosti v oddelku 5.3 te TSI, je lahko ustrezna zahteva del preverjanja na ravni komponente interoperabilnosti le, če je komponenta še naprej v skladu s poglavjema 4 in 5 te TSI ter če se posebni primer ne nanaša na nacionalni predpis (tj. dodatno zahtevo, združljivo z osnovno TSI in v celoti določeno v TSI).

V drugih primerih se preverjanje opravi na ravni podsistema; če nacionalni predpis velja za komponento, lahko zadevna država članica opredeli ustrezne postopke ocenjevanja skladnosti, ki se uporabljajo.

▼M3

6.1.2.1    Tekalni mehanizem

Prikaz skladnosti za vozno dinamiko je določen v standardu EN 16235:2013.

Predpostavlja se, da so enote, ki so opremljene z uveljavljenim tekalnim mehanizmom, kot je opisan v poglavju 6 standarda EN 16235:2013, skladne z ustrezno zahtevo, če tekalni mehanizmi obratujejo v okviru svojega določenega območja uporabe.

Ocena trdnosti podstavnega vozička temelji na točki 6.2 standarda EN 13749:2011.

▼B

6.1.2.2    Kolesna dvojica

Prikaz skladnosti za mehansko vedenje sklopa kolesne dvojice se opravi v skladu s točko 3.2.1 standarda EN 13260:2009 + A1:2010, ki opredeljuje mejne vrednosti za silo osnega sklopa, ter povezanim preskusom za verifikacijo.

▼M4

V skladu s točko 6.1.2.4a je dovoljen alternativni prikaz skladnosti.

▼M3

Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi sestavljanja zagotovi, da na varnost ne morejo škodljivo vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti pritrjenih delov osi. Ta postopek vključuje določitev vrednosti interference, v primeru kolesnih dvojic, nameščenih z navlečenjem, pa tudi ustrezni diagram navleka.

▼B

6.1.2.3    Kolo

Če je kolo predvideno za uporabo z zavornjaki, ki delujejo na vozni površini kolesa, se kolo termomehansko preskusi z upoštevanjem najvišje predvidene zavorne energije. Opravi se preskus tipa, kot je opisan v točki 6.2 standarda EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011, da se preveri bočni premik platišča med zaviranjem in ugotovi, ali je preostala obremenitev znotraj opredeljenih dovoljenih vrednosti odstopanj.

Merila za odločanje o preostalih obremenitvah za kovana in valjana kolesa so določena v standardu EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011.

▼M4

V skladu s točko 6.1.2.4a je dovoljen alternativni prikaz skladnosti.

▼B

▼M1

Vzpostavljen je postopek verifikacije, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo negativno vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti koles. Preverijo se natezna trdnost materiala v kolesu, trdnost platišča, lomna žilavost (le za kolesa z zavornjaki), udarna odpornost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

▼B

6.1.2.4    Os

▼M1

Poleg zgoraj navedene zahteve za montažo prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja osi temelji na točkah 4, 5 in 6 standarda EN 13103:2009 + A2:2012.

Merila za odločanje o dovoljenih obremenitvah so opredeljena v točki 7 standarda EN 13103:2009 + A2:2012. Vzpostavljen je postopek preveritve, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da na varnost ne morejo negativno vplivati nikakršne okvare zaradi morebitne spremembe mehanskih značilnosti osi. Preverijo se natezna trdnost materiala v osi, udarna odpornost, površinska homogenost, značilnosti materiala in čistost materiala. Postopek preverjanja opredeli vzorčenje serij za vsako značilnost, ki jo je treba preveriti.

▼M4

V skladu s točko 6.1.2.4a je dovoljen alternativni prikaz skladnosti.

6.1.2.4a   

Kadar standardi EN iz točk 6.1.2.2, 6.1.2.3 in 6.1.2.4 ne zajemajo predlagane tehnične rešitve, je dovoljeno uporabiti druge standarde za dokaz skladnosti mehanskega vedenja sklopa kolesne dvojice, mehanskih značilnosti koles oziroma mehanske odpornosti in značilnosti utrujanja osi; v takšnem primeru priglašeni organ preveri, ali so drugi standardi vključeni v tehnično skladen sklop standardov, ki se uporabljajo za projektiranje, konstrukcijo in preskušanje kolesnih dvojic ter vključujejo posebne zahteve za kolesno dvojico, kolesa in osi, ki zajemajo:

Pri dokazovanju, zahtevanem zgoraj, se je možno sklicevati le na standarde, ki so javno dostopni. S preverjanjem, ki ga opravi priglašeni organ, se zagotovi skladnost metodologije alternativnih standardov, predpostavk vložnika, predvidene tehnične rešitve in predvidenega območja uporabe.

▼M2

6.1.2.5    Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Prikaz skladnosti tornih elementov za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, se opravi tako, da se v skladu s tehničnim dokumentom Evropske železniške agencije (ERA) ►M3  ERA/TD/2013-02/INT različica 3.0 z dne 27.11.2015 ◄ , objavljenim na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), ugotovi naslednje značilnosti tornega elementa:

Prikaz naslednjih primernosti se opravi v skladu s poglavjem 7 in/ali poglavjem 8 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ►M3  ERA/TD/2013-02/INT različica 3.0 z dne 27.11.2015 ◄ , objavljenim na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), če naj bi bil torni element primeren za:

Če proizvajalec (po svoji presoji) nima dovolj pridobljenih izkušenj s predlagano zasnovo, mora biti postopek validacije tipa na podlagi izkušenj pri obratovanju (modul CV) del postopka za ocenjevanje primernosti za uporabo. Pred začetkom preskusov delovanja se za certificiranje projektiranja komponente interoperabilnosti uporabi ustrezen modul (CB ali CH1).

Preskus delovanja se organizira na zahtevo proizvajalca, ki mora pridobiti soglasje prevoznika v železniškem prometu, ki bo prispeval k takšnemu ocenjevanju.

Ugotavljanje, ali so torni elementi, namenjeni za uporabo v podsistemih, ki ne spadajo na področje, opredeljeno v poglavju 7 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ►M3  ERA/TD/2013-02/INT različica 3.0 z dne 27.11.2015 ◄ , objavljenega na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), primerni za ugotavljanje lokacije vlakov s pomočjo sistemov, ki temeljijo na tirnih tokokrogih, se lahko opravi na podlagi postopka za inovativne rešitve, opisanega v točki 6.1.3.

Ugotavljanje s preskusom na dinamometru, ali so torni elementi, namenjeni za uporabo v podsistemih, ki ne spadajo na področje, opredeljeno v točki 8.2.1 tehničnega dokumenta Evropske železniške agencije ►M3  ERA/TD/2013-02/INT različica 3.0 z dne 27.11.2015 ◄ , objavljenega na spletišču agencije (http://www.era.europa.eu), primerni za uporabo v ostrejših okoljskih pogojih, se lahko opravi na podlagi postopka za inovativne rešitve, opisanega v točki 6.1.3.

▼M3

6.1.2.6    Samodejni sistem s spremenljivo tirno širino

Postopek ocenjevanja temelji na načrtu potrjevanja, ki zajema vse vidike iz točk 4.2.3.6.6 in 5.3.4b.

Načrt potrjevanja je skladen z analizo varnosti, ki se zahteva v točki 4.2.3.6.6, v njem pa se opredeli ocenjevanje, potrebno v vseh naslednjih fazah:

V zvezi s prikazom skladnosti z ravnjo varnosti, ki se zahteva v točki 4.2.3.6.6, se jasno dokumentirajo predpostavke, upoštevane za analizo varnosti v zvezi z enoto, v katero naj bi se sistem vključil, in profilom naloge navedene enote.

V zvezi s samodejnim sistemom s spremenljivo tirno širino se lahko opravi ocena primernosti za uporabo (modul CV). Pred začetkom preskusov delovanja se za certificiranje projektiranja komponente interoperabilnosti uporabi ustrezen modul (CB ali CH1). Preskus delovanja se organizira na zahtevo proizvajalca, ki mora pridobiti soglasje prevoznika v železniškem prometu za njegov prispevek k takšnemu ocenjevanju.

Potrdilo, ki ga predloži priglašeni organ, pristojen za ocenjevanje skladnosti, vključuje pogoje za uporabo v skladu s točko 5.3.4b ter vrste in pogoje obratovanja naprav za menjavo tirne širine, za katere je bil ocenjen samodejni sistem s spremenljivo tirno širino.

▼M2

6.1.3    Inovativne rešitve

Če se za komponento interoperabilnosti predlaga inovativna rešitev, kot je navedeno v členu 10a, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem ali sedežem v Uniji uporabi postopek iz člena 10a.

▼B

6.2    Podsistem

6.2.1    Moduli

ES-verifikacija podsistema „železniški vozni park – tovorni vagoni“ se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 10.

Ti moduli so podrobno navedeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.2.2    Postopki ES-verifikacije

Vlagatelj izbere eno od naslednjih kombinacij modulov ali modul za ES-verifikacijo podsistema:

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se oceni podsistem glede na zahteve, navedene v oddelku 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno določenih komponent.

6.2.2.1    Trdnost enote

▼M3

Prikaz skladnosti je v skladu s poglavjema 6 in 7 standarda EN 12663-2:2010 ali poglavjem 9.2 standarda EN 12663-1:2010 + A1:2014.

▼B

Za spoje je vzpostavljen priznan postopek preverjanja, s katerim se v fazi proizvodnje zagotovi, da nikakršna okvara ne more zmanjšati predvidenih mehanskih značilnosti konstrukcije.

▼M3

6.2.2.2    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s poglavji 4, 5 in 6.1 standarda EN 14363:2016.

6.2.2.3    Vozna dinamika

Preskusi na tirih

Prikaz skladnosti se opravi v skladu s poglavji 4, 5 in 7 standarda EN 14363:2016.

Za enote, ki obratujejo v omrežju s tirno širino 1 668 mm, se ocena ocenjene vrednosti za vodilno silo, normalizirane z uporabo polmera Rm = 350 m v skladu s točko 7.6.3.2.6 (2) standarda EN 14363:2016, izračuna v skladu z naslednjo formulo:

Ya,nf,qst = Ya,f,qst – (11 550 m / Rm – 33) kN.

Mejna vrednost kvazistatične vodilne sile Yj,a,qst je 66 kN.

Vrednosti primanjkljaja nadvišanja se lahko prilagodijo tirni širini 1 668 mm, tako da se ustrezne vrednosti parametra 1 435 mm pomnožijo z naslednjim faktorjem pretvorbe: 1 733/1 500.

Kombinacija najvišje ekvivalentne koničnosti in hitrosti, za katero enota izpolnjuje merilo stabilnosti iz poglavij 4, 5 in 7 standarda EN 14363:2016, se navede v poročilu.

▼B

6.2.2.4    Pestnica/osni ležaji

Prikaz skladnosti za mehansko odpornost in značilnosti utrujanja ležajev so v skladu s točko 6 standarda EN 12082:2007 + A1:2010.

▼M3

Kadar standardi EN ne zajemajo predlagane tehnične rešitve, je dovoljeno uporabiti druge standarde za zgoraj navedeni prikaz skladnosti; v takšnem primeru priglašeni organ preveri, ali so drugi standardi vključeni v tehnično skladen sklop standardov, ki se uporabljajo za projektiranje, konstrukcijo in preskušanje ležajev.

Pri prikazu, zahtevanem zgoraj, se je mogoče sklicevati le na standarde, ki so javno dostopni.

V primeru ležajev, ki so bili proizvedeni v skladu z načrtom, razvitim in že uporabljenim za dajanje proizvodov na trg pred začetkom veljavnosti ustrezne TSI, ki se uporablja za navedene proizvode, lahko vlagatelj odstopa od zgoraj navedenega prikaza skladnosti ter se sklicuje na pregled konstruiranja in pregled tipa, ki sta bila opravljena za predhodne vloge pod primerljivimi pogoji; ta prikaz se dokumentira in šteje za enako tehten dokaz kot pregled tipa v skladu z modulom SB ali pregled konstruiranja v skladu z modulom SH1.

6.2.2.4a    Samodejni sistemi s spremenljivo tirno širino

Analiza varnosti, ki se zahteva v točki 4.2.3.6.6 in opravi na ravni komponente interoperabilnosti, se uskladi na ravni enote; zlasti je morda treba pregledati predpostavke, uporabljene v skladu s točko 6.1.2.6, da bi se upoštevala enota in njen profil naloge.

▼B

6.2.2.5    Tekalni mehanizem za ročno zamenjavo kolesnih dvojic

Menjava med tirno širino 1 435 mm in 1 668 mm

▼M1

Šteje se, da so tehnične rešitve, opisane v naslednjih slikah iz navodila UIC 430-1:2012, skladne z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7:

▼B

Menjava med tirno širino 1 435 mm in 1 524 mm

Šteje se, da je tehnična rešitev, opisana v Dodatku 7 k navodilu UIC 430-3:1995, skladna z zahtevami iz točke 4.2.3.6.7.

6.2.2.6    Toplotna zmogljivost

Izračuni, simulacija ali preskusi prikažejo, da temperatura zavornjaka, zavorne obloge ali zavornega koluta ne presega njihovih toplotnih zmogljivosti. Upošteva se naslednje:

6.2.2.7    Okoljski pogoji

Šteje se, da so jekleni materiali skladni z vsemi razponi, navedenimi v točki 4.2.5, če so lastnosti materialov določene do spodnje meje –20 °C.

6.2.2.8    Požarna varnost

6.2.2.8.1    Pregrade

Pregrade se preskusijo v skladu s standardom ►M3  EN 1363-1:2012 ◄ . Šteje se, da so jeklene plošče debeline vsaj 2 mm in aluminijaste plošče debeline vsaj 5 mm brez preskusa skladne z zahtevami glede nepoškodovanosti.

6.2.2.8.2    Materiali

▼M3

Preskušanje vnetljivosti materialov in njihovih lastnosti glede širjenja plamena se izvaja v skladu s standardom ISO 5658-2:2006/Am1:2011, za katerega je mejna vrednost CFE ≥ 18 kW/m2.

Za gumijaste dele podstavnih vozičkov se preskušanje izvaja v skladu s standardom ISO 5660-1:2015, za katerega je mejna vrednost MARHE ≤ 90 kW/m2 pod preskusnimi pogoji, določenimi pod referenčno št. T03.02 preglednice 6 standarda EN 45545-2:2013 + A1:2015.

Šteje se, da so zahteve glede požarne varnosti skladne z zahtevano vnetljivostjo in lastnostmi širjenja plamena za naslednje materiale in komponente:

▼B

6.2.2.8.3    Kabli

Električni kabli se izberejo in namestijo v skladu s standardoma ►M3  EN 50355:2013 ◄ in ►M3  EN 50343:2014 ◄ .

6.2.2.8.4    Vnetljive tekočine

Sprejeti ukrepi so v skladu s ►M3  EN 45545-7:2013 ◄ .

▼M2

6.2.3    Inovativne rešitve

Če se za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“ predlaga inovativna rešitev, kot je navedeno v členu 10a, vložnik uporabi postopek iz člena 10a.

▼B

6.3    Podsistem s komponentami, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti brez izjave ES

▼M1

Priglašeni organ lahko izda ES-potrdilo o verifikaciji podsistema, čeprav ena ali več komponent, ki ustrezajo komponentam interoperabilnosti in so vgrajene v podsistem, ni zajetih v ustrezno izjavo ES o skladnosti v skladu s to TSI (necertificirane komponente interoperabilnosti), če je bila komponenta izdelana pred začetkom veljavnosti te TSI in se je tip komponente:

▼B

ES-verifikacijo podsistema opravi priglašeni organ glede na zahteve iz poglavja 4 z uporabo ustreznih zahtev, ki se nanašajo na oceno iz poglavja 6, skupaj s poglavjem 7, razen za posebne primere. Za to ES-verifikacijo se uporabljajo moduli podsistema iz točke 6.2.2.

Izjave ES o skladnosti ali primernosti za uporabo se ne sestavijo za komponente, ki so bile ocenjene na ta način.

6.4    Faze konstruiranja, v katerih se zahteva ocenjevanje

Ocenjevanje skladnosti obsega naslednji dve fazi, ki sta v preglednici F.1 iz Priloge F k tej TSI označeni z „X“. Pogoji in zahteve iz oddelka 4.2 se upoštevajo zlasti, kadar se opredeli preskus tipa.

Dodatek F je strukturiran v skladu z oddelkom 4.2. Kjer je ustrezno, je navedeno sklicevanje na oddelka 6.1 in 6.2.

6.5    Komponente z izjavo ES o skladnosti

Če je bila komponenta opredeljena kot komponenta interoperabilnosti in je imela izjavo ES o skladnosti pred začetkom veljavnosti te TSI, je njena obravnava v skladu s to TSI določena na naslednji način:

▼M1

▼B

7.   IZVAJANJE

▼M3

7.1    Dovoljenje za dajanje na trg

Ta TSI se uporablja za podsistem „tirna vozila – tovorni vagoni“, ki spada na področje uporabe, določeno v njenih oddelkih 1.1, 1.2 in 2.1, pri čemer se ti vagoni dajo na trg po datumu začetka uporabe te TSI.

Ta TSI se prostovoljno uporablja tudi za:

Če se vlagatelj odloči, da bi uporabil to TSI, se ustrezna ES-izjava o verifikaciji prizna kot takšna v državah članicah.

▼B

7.1.1    Dovoljenje za začetek obratovanja novega vozila v skladu s prejšnjimi TSI v zvezi z železniškim voznim parkom – tovorni vagoni (WAG TSI) ( 7 )

Glejte člen 9.

▼M3

7.1.2    Vzajemno priznavanje prvega dovoljenja za dajanje na trg

V skladu s členom 21(3)(b) Direktive (EU) 2016/797 se dovoljenje za dajanje vozila (kot je opredeljeno v tej TSI) na trg izda na podlagi:

Točki (b) in (c) člena 21(3) Direktive (EU) 2016/797 ne pomenita dodatne zahteve. Tudi tehnična združljivost vozila z omrežjem, zajetim s predpisi (TSI ali nacionalnimi predpisi), se upošteva na ravni ES-verifikacije.

Zato so pogoji za to, da se območje uporabe ne omeji na posamezna nacionalna omrežja, določeni v nadaljevanju kot dodatne zahteve, ki jih je treba zajeti v ES-verifikacijo podsistema „tirna vozila“. Ti pogoji se obravnavajo kot dopolnitev zahtev iz oddelka 4.2 in morajo biti izpolnjeni v celoti:

7.2    Splošni predpisi za izvajanje

7.2.1    Zamenjava komponent

V tem oddelku se obravnavajo zamenjave komponent, kot so navedene v členu 2 Direktive (EU) 2016/797.

Upoštevati je treba naslednje kategorije:

Možne zamenjave prikazuje preglednica 11.

Beseda „preveritev“ v preglednici 11 pomeni, da lahko subjekt, zadolžen za vzdrževanje (ECM), v okviru svojih pristojnosti zamenja komponento z drugo, ki ima isto funkcijo in vsaj isto zmogljivost v skladu z zahtevami iz ustrezne TSI, ob upoštevanju, da so te komponente:

7.2.2    Spremembe obstoječe enote ali obstoječe vrste enote

7.2.2.1    Uvod

V tej točki 7.2.2 so opredeljena načela, ki jih morajo uporabiti subjekti za upravljanje sprememb in subjekti za izdajo dovoljenj v skladu s postopkom ES-verifikacije, opisanim v členu 15(9) in členu 21(12) Direktive (EU) 2016/797 ter Prilogi IV k navedeni direktivi. Ta postopek je dodatno izpopolnjen v členih 13, 15 in 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545 ( 8 ) in Sklepu Komisije 2010/713/EU ( 9 ).

Ta točka 7.2.2 se uporablja v primeru vseh sprememb obstoječe enote ali vrste enote, vključno z obnovo ali nadgradnjo. Ne uporablja se v primeru sprememb, ki:

Imetnik dovoljenja za tip vozila subjektu za upravljanje sprememb pod razumnimi pogoji zagotovi informacije, potrebne za ocenjevanje sprememb.

7.2.2.2    Predpisi za upravljanje sprememb enote ali vrste enote

Deli in osnovni parametri enote, na katere niso vplivale spremembe, so izvzeti iz ocenjevanja skladnosti na podlagi določb te TSI.

Brez poseganja v točko 7.2.2.3 je skladnost z zahtevami iz te TSI ali TSI hrup (Uredba Komisije (EU) št. 1304/2014 ( 10 ); glej točko 7.2 navedene TSI) potrebna samo za osnovne parametre v tej TSI, na katere lahko vplivajo spremembe.

V skladu s členoma 15 in 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545 in Sklepom 2010/713/EU ter ob uporabi modula SB, SD/SF ali SH1 za ES-verifikacijo, po potrebi pa tudi v skladu s členom 15(5) Direktive (EU) 2016/797 subjekt za upravljanje sprememb priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki vplivajo na skladnost podsistema z zahtevami ustreznih TSI in zaradi katerih mora priglašeni organ opraviti nove preveritve. Subjekt za upravljanje sprememb te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim potrdilom ES o pregledu tipa ali projektiranja.

Brez poseganja v splošno varnostno presojo, ki se zahteva v skladu s členom 21(12)(b) Direktive (EU) 2016/797, je v primeru sprememb, zaradi katerih je treba v zvezi z zavornim sistemom znova oceniti varnostne zahteve iz točke 4.2.4.2, potrebno novo dovoljenje za dajanje na trg, razen če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Nacionalne strategije migracije, povezane z izvajanjem drugih TSI (npr. TSI, ki zajemajo fiksne naprave), se upoštevajo pri opredelitvi obsega, v katerem je treba uporabljati TSI, ki zajemajo tirna vozila.

Osnovne konstrukcijske značilnosti tirnih vozil so opredeljene v preglednici 11a. Na podlagi teh preglednic in varnostne presoje, ki se zahteva na podlagi člena 21(12)(b) Direktive (EU) 2016/797, se spremembe razvrstijo v kategorije, kot sledi:

Ali spremembe presegajo navedene pragove, se ugotavlja s sklicevanjem na vrednosti parametrov v trenutku zadnjega dovoljenja za tirna vozila ali tip tirnih vozil.

Za spremembe, ki niso navedene v zgornjem odstavku, se šteje, da ne vplivajo na osnovne konstrukcijske značilnosti, zato se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1)(a) ali člena 15(1)(b) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545, razen če jih je treba v skladu z varnostno presojo, ki se zahteva na podlagi člena 21(12)(b) Direktive (EU) 2016/797, razvrstiti med spremembe iz člena 15(1)(d).

Varnostna presoja, ki se zahteva na podlagi člena 21(12)(b) Direktive (EU) 2016/797, zajema vse spremembe osnovnih parametrov iz preglednice 1, povezane z bistvenimi zahtevami, zlasti z zahtevama „Varnost“ in „Tehnična združljivost“.

Brez poseganja v točko 7.2.2.3 vse spremembe ostanejo skladne z veljavnimi TSI ne glede na njihovo razvrstitev.

V primeru zamenjave celotnega elementa kompozicije trajno povezanih elementov zaradi resne poškodbe ocena skladnosti s to TSI ni potrebna, če je element popolnoma enak zamenjanemu elementu. Tak element mora biti sledljiv in certificiran v skladu s katerim koli nacionalnim ali mednarodnim predpisom ali širše priznanim kodeksom ravnanja na področju železnic.

▼M4

Da bi priglašeni organ, ki ga je izbral subjekt za upravljanje sprememb, zagotovil potrdilo ES o pregledu tipa ali konstruiranja, se lahko sklicuje na:

Obdobje veljavnosti potrdila ES o pregledu tipa ali konstruiranja za spremenjeni tip, varianto tipa ali izvedenko tipa je omejeno na deset let od datuma izdaje, vendar ne presega obdobja 14 let po datumu, ko vložnik imenuje priglašeni organ za začetni tip tirnih vozil (začetek faze A izvirnega potrdila ES o pregledu tipa ali konstruiranja).

▼M3

7.2.2.3    Posebni predpisi za obstoječe enote, ki niso zajete z ES-izjavo o verifikaciji in za katere je bilo prvo dovoljenje za začetek obratovanja izdano pred 1. januarjem 2015

▼M4

Poleg točke 7.2.2.2 se za obstoječe enote, za katere je bilo prvo dovoljenje za začetek obratovanja izdano pred 1. januarjem 2015, uporabljajo naslednji predpisi v primeru sprememb, ki vplivajo na osnovne parametre, ki niso zajeti z ES-izjavo.

▼M3

Šteje se, da je skladnost s tehničnimi zahtevami te TSI vzpostavljena, ko je osnovni parameter izboljšan v smeri zmogljivosti, ki je opredeljena v TSI, subjekt za upravljanje sprememb pa dokaže, da so ustrezne bistvene zahteve izpolnjene, raven varnosti pa se je ohranila in, kadar je to upravičeno in izvedljivo, izboljšala. Subjekt za upravljanje sprememb v tem primeru utemelji razloge za neskladnost z zmogljivostjo, ki je opredeljena v TSI, pri čemer upošteva strategije migracije drugih TSI, kot so navedene v oddelku 7.2.2.2. Ta utemeljitev se vključi v tehnično dokumentacijo, če obstaja, ali v izvirno tehnično dokumentacijo enote.

▼M4

Posebni predpis iz zgornjega odstavka se ne uporablja za spremembe, ki vplivajo na osnovne parametre in se razvrstijo med spremembe iz člena 21(12)(a), kot so predstavljene v preglednici 11b. Za navedene spremembe je skladnost z zahtevami TSI obvezna.

▼M3

▼M4

7.2.2.4    Pravila za razširitev območja uporabe za obstoječe enote, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2008/57/ES ali obratujejo pred 19. julijem 2010

Naslednje določbe za razširitev območja uporabe se uporabljajo tudi v kombinaciji z novim dovoljenjem, kakor je opredeljeno v točki (a) člena 14(3) Uredbe (EU) 2018/545.

Vložnik predloži ES-izjavo o verifikaciji, skupaj s tehnično dokumentacijo, ki dokazuje skladnost z zahtevami iz te TSI ali določbami z enakim učinkom za vsak osnovni parameter iz stolpca 1 preglednice 11a te TSI, prek enega ali več naslednjih elementov:

▼M3

7.2.3    Predpisi, ki se nanašajo na potrdila ES o pregledu tipa ali konstruiranja

7.2.3.1    Podsistem tirna vozila

Ta točka se nanaša na tip tirnih vozil (vrsta enote v okviru te TSI), kot je opredeljen v členu 2(26) Direktive (EU) 2016/797 in za katerega velja postopek ES-verifikacije tipa ali konstruiranja v skladu z oddelkom 6.2 te TSI. Uporablja se tudi za postopek ES-verifikacije tipa ali konstruiranja v skladu s TSI hrup, katere področje uporabe za tovorne enote je določeno s sklicevanjem na to TSI.

Podlaga za ocenjevanje TSI za pregled tipa ali konstruiranja je opredeljena v stolpcih „Pregled konstruiranja“ in „Preskus tipa“ Dodatka F k tej TSI ter Dodatka C k TSI hrup.

7.2.3.1.1    Faza A

Faza A se začne, ko vlagatelj imenuje priglašeni organ, ki je odgovoren za ES-verifikacijo, in konča, ko se izda potrdilo ES o pregledu tipa ali konstruiranja.

Podlaga za ocenjevanje TSI za tip se opredeli za obdobje faze A za največ štiri leta. V obdobju faze A se podlaga za ocenjevanje za ES-verifikacijo, ki jo mora uporabljati priglašeni organ, ne spremeni.

Kadar v obdobju faze A začne veljati sprememba te TSI ali TSI hrup, je dovoljeno (vendar ni obvezno) uporabljati celotne spremenjene različice ali posamezne oddelke spremenjenih različic, razen če ni izrecno določeno drugače v spremenjenih različicah teh TSI. Če je uporaba omejena na določene oddelke, mora vlagatelj utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne, to pa mora potrditi tudi priglašeni organ.

7.2.3.1.2    Faza B

Faza B določa obdobje veljavnosti potrdila ES o pregledu tipa ali konstruiranja, potem ko ga izda priglašeni organ. V tem obdobju se lahko za enote izda potrdilo ES na podlagi skladnosti s tipom.

Potrdilo ES o pregledu tipa ali konstruiranja, izdano na podlagi ES-verifikacije podsistema, je veljavno za desetletno obdobje faze B po izdaji potrdila, tudi če začne veljati sprememba te TSI ali TSI hrup, razen če ni izrecno določeno drugače v spremenjenih različicah teh TSI. V tem obdobju veljavnosti se lahko na trg dajo nova tirna vozila istega tipa na podlagi ES-izjave o verifikaciji, ki se nanaša na potrdilo o verifikaciji tipa.

Posodobljena tehnična dokumentacija v zvezi s potrdilom ES o pregledu tipa ali konstruiranja se navede v tehnični dokumentaciji, priloženi ES-izjavi o verifikaciji, ki jo izda vlagatelj za tirna vozila, opredeljena kot skladna s spremenjenim tipom.

7.2.3.2    Komponente interoperabilnosti

Ta točka se nanaša na komponente interoperabilnosti, za katere se opravi ES-pregled tipa (modul CB) ali pregled konstruiranja (modul CH1) ali ocena primernosti za uporabo (modul CV) v skladu z oddelkom 6.1 te TSI.

Potrdilo ES o pregledu tipa ali konstruiranja oziroma primernosti za uporabo je veljavno deset let. V tem obdobju se lahko nove komponente istega tipa na trg dajo brez nove ocene tipa, razen če ni izrecno določeno drugače v spremenjeni različici te TSI. Pred koncem desetletnega obdobja se komponenta oceni glede na najnovejšo spremembo te TSI, ki je takrat v veljavi, in sicer v zvezi s tistimi zahtevami, ki so se spremenile ali so nove glede na podlago za certificiranje.

▼B

7.3    Posebni primeri

7.3.1    Uvod

▼M3

Posebni primeri, ki so navedeni v točki 7.3.2, so razvrščeni kot:

Vsi posebni primeri in njihovi zadevni datumi se ponovno proučijo pri prihodnjih revizijah TSI, da se na podlagi ocene njihovega vpliva na varnost, interoperabilnost, čezmejne storitve in koridorje TEN-T ter praktičnega in ekonomskega vpliva njihove ohranitve ali odprave omeji njihovo tehnično in geografsko področje uporabe. Posebej se upošteva razpoložljivost sredstev EU.

Posebni primeri so omejeni na pot ali omrežje, na katerem so nujno potrebni, in upoštevani v postopkih zagotavljanja združljivosti s potjo.

V posebnem primeru, ki se nanaša na komponento, opredeljeno kot komponenta interoperabilnosti v oddelku 5.3 te TSI, je treba ocenjevanje skladnosti opraviti v skladu s točko 6.1.2.

▼B

7.3.2    Seznam posebnih primerov

7.3.2.1    Splošni posebni primeri

▼M4

Enote, ki vozijo med državo članico in tretjo državo v omrežju s tirno širino 1 520 mm: posebni primer za Finsko, Poljsko, Slovaško in Švedsko.

▼B

(„P“) Uporaba nacionalnih tehničnih predpisov namesto zahtev iz te TSI je dovoljena za železniški vozni park tretje države.

▼M3

7.3.2.1a    Profili (točka 4.2.3.1)

Posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko

(„P“) Za referenčni profil zgornjega in spodnjega dela enote je dovoljeno, da je določen v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Ta posebni primer ne preprečuje dostopa katerim koli tirnim vozilom, skladnim s TSI, če so združljiva tudi s profilom IRL (sistem tirne širine 1 600 mm).

▼B

7.3.2.2    Nadzor stanja osnih ležajev (točka 4.2.3.4)

(a)    Posebni primer za Švedsko

(„T“) Enote, ki so predvidene za obratovanje na švedskem železniškem omrežju, so skladne s ciljnimi in zaščitenimi conami, ki so določene v preglednici 12.

Dve coni pod pestnico/tečajem, določenim v preglednici 12, ki se nanašata na parametre iz standarda EN 15437-1:2009, sta prosti, da se omogoči navpični nadzor s sistemom za odkrivanje pestnice ob progi:

▼M4

Enote, ki se vzajemno priznavajo v skladu s točko 7.1.2, in enote, opremljene z opremo za nadzor stanja osnih ležajev na enoti, so izvzete iz tega posebnega primera. Izvzetje enot v skladu s točko 7.1.2 se ne uporablja, kadar se uporabljajo druge metode ocenjevanja skladnosti v skladu s točko 6.1.2.4a.

▼M3 —————

▼B

7.3.2.3    Zaščita pred iztirjenjem med vožnjo po vegavih tirih (točka 4.2.3.5.1)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Omejitve uporabe metode 3, določene v ►M3  točki 6.1.5.3.1 standarda EN 14363:2016 ◄ , se ne uporabljajo za enote, ki so predvidene za nacionalno obratovanje samo na glavnem omrežju Združenega kraljestva.

▼M3

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.

▼B

7.3.2.4    Vozna dinamika (točka 4.2.3.5.2)

▼M3

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

(„P“) Osnovni pogoj za uporabo poenostavljene merilne metode iz točke 7.2.2 standarda EN 14363:2016 bi bilo treba razširiti na nazivne navpične statične sile kolesnih dvojic (PF0) do 250 kN. Zaradi tehnične združljivosti z obstoječim omrežjem je dovoljeno uporabljati nacionalne tehnične predpise, ki spreminjajo standard EN 14363:2016 ter so priglašeni za namene ocenjevanja vozne dinamike.

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.

Posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko

(„P“) Zaradi tehnične združljivosti z obstoječim omrežjem s tirno širino 1 600 mm je dovoljeno uporabljati nacionalne tehnične predpise, priglašene za namene ocenjevanja vozne dinamike.

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.

▼M4

7.3.2.5    Značilnosti kolesnih dvojic, koles in osi (točki 4.2.3.6.2 in 4.2.3.6.3)

Posebni primer za Združeno kraljestvo v zvezi z Veliko Britanijo

▼M3

(„P“) Za enote, ki so predvidene za obratovanje samo na železniškem omrežju Velike Britanije, so lahko značilnosti kolesnih dvojic, koles in osi v skladu z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.

▼M3 —————

▼M3

7.3.2.6    Naprave za pritrditev signalov za sklep (točka 4.2.6.3)

Posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko

(„P“) Naprave za pritrditev signalov za sklep na enote, predvidene za obratovanje samo v prometu na omrežjih s tirno širino 1 600 mm, so skladne z nacionalnimi predpisi, priglašenimi za ta namen.

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.

▼M3

7.3.2.7    Predpisi za upravljanje sprememb tirnih vozil in tipa tirnih vozil (7.2.2.2)

Posebni primer za Združeno kraljestvo (Veliko Britanijo)

(„P“) Vsaka sprememba prečnega profila vozila, kot je opisana v nacionalnih tehničnih predpisih, priglašenih za postopek določanja profila (na primer v RIS-2773-RST), bo kategorizirana kot sprememba iz člena 15(1)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2018/545 in ne bo razvrščena med spremembe iz člena 21(12)(a) Direktive (EU) 2016/797.

▼B

7.4    Posebni okoljski pogoji

Posebni pogoji za Finsko in Švedsko

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do finskega in švedskega omrežja v zimskih pogojih se dokaže, da železniški vozni park izpolnjuje naslednje zahteve:

Posebni pogoji za Portugalsko in Španijo

Za neomejen dostop železniškega voznega parka do portugalskega in španskega omrežja v poletnih pogojih se izbere temperaturno območje T3, določeno v točki 4.2.5.

7.5    Tovorni vagoni, ki obratujejo na podlagi nacionalnih, dvostranskih, večstranskih ali mednarodnih sporazumov

Glej člen 6.

▼M3

7.6    Vidiki, ki jih je treba upoštevati v postopku revizije ali pri drugih dejavnostih Agencije

Poleg analize, opravljene med postopkom priprave te TSI, so bili opredeljeni določeni vidiki, ki bi lahko bili zanimivi za prihodnji razvoj železniškega sistema EU.

Ti vidiki so opredeljeni v nadaljevanju.

▼M4

7.6.1    Pravila za izvajanje

Komisija je 24. januarja 2020 Agenciji Evropske unije za železnice poslala zahtevo za pripravo svežnja za revizijo TSI v zvezi z digitalizacijo železnic in okolju prijaznim tovornim prometom (revizija 2022).

Sveženj za revizijo TSI v zvezi z digitalizacijo železnic in okolju prijaznim tovornim prometom v skladu z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2017/1474 vključuje določbe, ki pregledujejo in po možnosti poenostavljajo strategijo za uporabo TSI na način, ki zagotavlja postopno, vendar pravočasno zmanjšanje odstopanj od ciljnega sistema, hkrati pa predvidljivost in pravno varnost, ki sta potrebni v zadevnem sektorju. Te določbe zajemajo prihodnja prehodna obdobja ter vprašanje obdobja veljavnosti potrdil za komponente interoperabilnosti in podsisteme.

Poleg tega se z istim ciljem zagotovitve postopnega, vendar pravočasnega zmanjšanja odstopanj od ciljnega sistema, hkrati pa predvidljivosti in pravne varnosti, ki sta potrebni v zadevnem sektorju, upoštevajo določbe, ki določajo prožnost pri uporabi posodobljenih različic standardov, vključno s tistimi, ki so bile uvedene v Prilogi I (TSI tovorni vagoni 2019) k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/776 ( 14 ).

▼B

Dodatek A

▼M3

Se ne uporablja.

▼M1

Dodatek B

Se ne uporablja.

▼B

Dodatek C

Dodatni neobvezni pogoji

Skladnost s tem sklopom pogojev od C.1 do C.18 ni obvezna. Če vlagatelj izbere možnost, mora priglašeni organ oceniti skladnost v postopku ES-verifikacije.

1.    Ročni spenjalni sistem

Ročni spenjalni sistem izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

Medsebojno vplivanje med odbojnimi in vlečnimi napravami

— 

Razdalja med sprednjim robom odprtine vlečnega kavlja in sprednjo stranjo v celoti raztegnjenih odbojnikov je 355 mm + 45/–20 mm v novem stanju, kakor je prikazano v sliki C.1:

Slika C.1

Konfiguracija odbojnikov in vlečne naprave

Legenda:

1	Popolnoma izvlečen odbojnik

2	Odprtina vlečnega kavlja

Enote, ki so namenjene za omrežje(-ja) s tirnimi širinami 1 435 mm in 1 520 mm ali 1 435 mm in 1 524 mm ali 1 435 in 1 668 mm ter so opremljene z ročnim spenjalnim sistemom in sistemom pnevmatičnih zavor „UIC“, so skladne z:

Da se zagotovi ta popolna združljivost, je dovoljena različna vrednost razdalje med središčnicami odbojnikov, 1 790 mm (Finska) in 1 850 mm (Portugalska in Španija), ob upoštevanju točke 6.2.3.1 standarda EN 15551:2009 + A1:2010.

▼M3

2.    Stopnice in oprijemala UIC

Enota je opremljena s stopnicami in oprijemali v skladu s poglavjema 4 in 5 standarda EN 16116-2:2013 ter odmiki v skladu s točko 6.2.2 standarda EN 16116-2:2013.

▼B

3.    Zmožnost za ranžiranje preko drč

Poleg zahtev iz točke 4.2.2.2 se enota oceni v skladu s točko 8 standarda EN 12663-2:2010 in razvrsti v kategorijo F I v skladu s točko 5.1 standarda EN 12663-2:2010 z naslednjo izjemo: za enote, ki so konstruirane za prevoz motornih vozil, ali enote za kombinirani prevoz brez amortizerjev z dolgim hodom se lahko uporablja kategorija F-II. Uporabljajo se zahteve glede odbojnih preskusov v točki 8.2.5.1 standarda EN 12663-2:2010.

4.    Prazen prostor pod točkami za dvig

Enota je skladna s sliko C.2 o praznem prostoru pod prostori za ponovno utirjanje:

Slika C.2

Prazen prostor pod prostori za ponovno utirjanje

Legenda:

5.    Označevanje enot

▼M3 —————

▼B

Enote, ki so skladne z vsemi zahtevami iz oddelka 4.2 ter izpolnjujejo vse pogoje iz točke 7.1.2 in vse pogoje iz Dodatka C, lahko dobijo oznako „GE“.

Enote, ki so skladne z vsemi zahtevami iz oddelka 4.2 ter izpolnjujejo vse pogoje iz točke 7.1.2 in vse pogoje iz Dodatka C, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz oddelkov 3 in/ali 6 in/ali 7.b iz Dodatka C, lahko dobijo oznako „CW“.

Če se uporablja dodatna oznaka, mora biti napisana na enoti, kot je prikazano v sliki C.3

Slika C.3

Dodatni oznaki „GE“ in „CW“

Črke so v enaki vrsti pisave kakor za oznako TEN. Velikost črk je vsaj 100 mm. Zunanje mere okvira so vsaj širine 275 mm in višine 140 mm, debelina okvira je 7 mm.

Oznaka se namesti na desni strani površine, ki vsebuje evropsko številko vozila in oznako TEN.

6.    Profil G1

Referenčni načrt, s katerim je skladna enota, je G1 in ►M3  GI1 ◄ , opredeljen, kot je določeno v točki 4.2.3.1.

7.    Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlaka

8.    Preskusi glede vzdolžnih tlačnih sil

Preveritev varne vožnje v okviru vzdolžnih tlačnih sil je v skladu s standardom ►M3  EN 15839:2012+A1:2015 ◄ .

9.    Zavora UIC

Zavorni sistem je združljiv z vozili, opremljenimi z zavornimi sistemi, ki jih je odobrila Mednarodna železniška zveza (UIC). Zavorni sistem enote je združljiv z zavornim sistemom UIC, če izpolnjuje naslednje zahteve:

▼M3

▼M3

▼M2

▼M3

▼B

10.    Lokacija ročic za parkirno zavoro

Če je enota opremljena s parkirno zavoro, je njena krmilna ročica ali krmilno kolo nameščeno:

Za upravljanje z zemlje se uporablja krmilno kolo.

▼M3

11.    Temperaturna območja za posode za zrak, cevi in mazivo

Šteje se, da so naslednje zahteve skladne z vsakim temperaturnim območjem, navedenim v točki 4.2.5:

Šteje se, da je naslednja zahteva skladna z območjem T1, navedenim v točki 4.2.5:

▼B

12.    Varjenje

▼M3

Varjenje se izvaja v skladu s standardi EN 15085-1:2007 + A1:2013, EN 15085-2:2007, EN 15085-3:2007, EN 15085-4:2007 in EN 15085-5:2007.

▼B

13.    Tirna širina

Enota je združljiva s tirno širino 1 435 mm.

14.    Posebna toplotna zmogljivost zavore

Zavorni sistem je odporen na toplotno obremenitev, ki je enakovredna predlaganemu referenčnemu primeru v točki 4.2.4.3.3.

▼M2

V zvezi z uporabo zavornih sistemov, ki delujejo na vozni površini kolesa, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je komponenta interoperabilnosti „torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“, skladen ne le z zahtevami iz točke 6.1.2.5, temveč tudi z navodilom UIC 541-4:2010, ter je kolo:

▼B

15.    Posebne lastnosti proizvoda za kolo

Kolesa so v skladu s standardom EN 13262:2004 + A1:2008 + A2:2011 in EN 13979-1:2003 + A1:2009 + A2:2011. Termalno mehanski preskus tipa, ki je zahtevan v točki 6.1.2.3, se opravi v skladu s preglednico C.4, kadar celotni zavorni sistem deluje neposredno na vozno površino kolesa.

16.    Vlečne kljuke

Enote so opremljene z vlečnimi kljukami, vsaka je pritrjena na strani podvozja enote v skladu s točko 1.4 navodila UIC 535-2:2006.

▼M3

Alternative tehnične rešitve so dovoljene, če se upoštevajo pogoji od 1.4.2 do 1.4.9 UIC 535-2:2006. Če je alternativna rešitev nosilec kabelske zanke, je njegov premer vsaj 85 mm.

▼B

17.    Varnostne naprave na izbočenih delih

Za zagotavljanje varnosti osebja se izbočeni (npr. oglati ali koničasti) deli enote, ki so nameščeni do 2 m od gornjega roba tirnice ali prehodov za potnike, delovne površine ali vlečne kljuke, ki lahko povzročijo nesrečo, opremijo z varnostnimi napravami, ki so opisane v točki 1.3 navodila UIC 535-2:2006.

18.    Držala za oznake in naprave za pritrditev signala za sklep

Vse enote so opremljene z držalom za oznake v skladu s točko 1 navodila UIC 575:1995 in z napravami za pritrditev signala za sklep na obeh koncih, kot je določeno v točki 4.2.6.3.

▼M3

19.    Nadzor stanja osnih ležajev

Nadzor stanja osnih ležajev enote je mogoče izvajati z opremo za zaznavanje ob progi.

▼M4

20.    Vozna dinamika:

Kombinacija največje obratovalne hitrosti in največjega dovoljenega primanjkljaja nadvišanja je prikazana v preglednici H.1 standarda EN 14363:2016.

Za enote, opremljene z uveljavljenim tekalnim mehanizmom, kot je opisano v poglavju 6 standarda EN 16235:2013, se domneva, da so skladne s to zahtevo.

▼M3

Dodatek D

Obvezni standardi ali normativni dokumenti, na katere se sklicuje ta TSI

Standardi ali dokumenti, navedeni pri dodatnih neobveznih pogojih v Dodatku C:

▼B

Dodatek E

Signal za sklep

1.    Luči

▼M2

Barva zadnjih luči je skladna s točko 5.5.3 standarda ►M3  EN 15153-1:2013+A1:2016 ◄ .

▼M3

Zadnja luč je konstruirana tako, da prikaže svetilnost v skladu s preglednico 8 standarda EN 15153-1:2013+A1:2016.

▼B

Luč je primerna za pritrditev na enote, ki so skladne z napravami za pritrditev in praznim prostorom, določenimi v točki 4.2.6.3 Luč je opremljena s/z:

2.    Odsevne plošče

Odsevne plošče so primerne za pritrditev na enote, ki so skladne z napravami za pritrditev in praznim prostorom, določenimi v točki 4.2.6.3. Velikost odsevnega dela plošč znaša vsaj 150 krat 200 mm, kot je prikazano v sliki E.1. Stranska trikotnika sta bela, zgornji in spodnji trikotnik sta rdeča. Odsevnost plošče je v skladu s standardom EN 12899-1:2007 ref. razred 2.

Slika E.1

Odsevna plošča

Dodatek F

Ocena, dodeljena proizvodnim fazam

Dodatek G

Seznam v celoti odobrenih zavornjakov za mednarodni promet

Ta dodatek je objavljen na spletišču Evropske agencije za železniški promet (http://www.era.europa.eu).

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

( 2 ) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

( 3 )  ►M3  UL L 121, 3.5.2013, str. 8. ◄

( 4 ) Načrt vzdrževanja upošteva ugotovitve delovne skupine ERA za vzdrževanje tovornih vagonov (glej „Final report on the activities of the Task Force Freight Wagon Maintenance“ (Končno poročilo o delu delovne skupine za vzdrževanje tovornih vagonov), objavljeno na spletišču Evropske agencije za železniški promet http://www.era.europa.eu).

( 5 ) UL L 264, 8.10.2011, str. 32.

( 6 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/773 z dne 16. maja 2019 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji ter razveljavitvi Sklepa 2012/757/EU (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 5.

( 7 ) Odločba Komisije 2006/861/ES (UL L 344, 8.12.2006, str. 1) in Odločba Komisije 2006/861/ES, spremenjena z Odločbo Komisije 2009/107/ES (UL L 45, 14.2.2009, str. 1).

( 8 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/545 z dne 4. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za dovoljenja za železniška vozila in postopek izdaje dovoljenj za tip železniških vozil v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 6.4.2018, str. 66).

( 9 ) Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 4.12.2010, str. 1).

( 10 ) Uredba Komisije (EU) št. 1304/2014 z dne 26. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – hrup“ ter o spremembi Odločbe 2008/232/ES in razveljavitvi Sklepa 2011/229/EU (UL L 356, 12.12.2014, str. 421).

( 11 ) Odločba Komisije 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (UL L 305, 23.11.2007, str. 30).

( 12 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1614 z dne 25. oktobra 2018 o določitvi specifikacij za registre vozil iz člena 47 Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi in razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/756/ES (UL L 268, 26.10.2018, str. 53).

( 13 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/779 z dne 16. maja 2019 o določitvi podrobnih določb o sistemu izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje vozil, v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 445/2011 (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 360).

( 14 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/776 (TSI lokomotive in potniška tirna vozila 2019) z dne 16. maja 2019 o spremembi uredb Komisije (EU) št. 321/2013, (EU) št. 1299/2014, (EU) št. 1301/2014, (EU) št. 1302/2014, (EU) št. 1303/2014, (EU) 2016/919 ter Izvedbenega sklepa Komisije 2011/665/EU v zvezi z uskladitvijo z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ter izvajanjem posebnih ciljev, določenih v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2017/1474 (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 108).