02013L0036 — SL — 09.01.2024 — 009.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
►M6 DIREKTIVA 2013/36/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ◄ (UL L 176 27.6.2013, str. 338) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. februarja 2014 |
L 60 |
34 |
28.2.2014 |
|
DIREKTIVA 2014/59/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 |
L 173 |
190 |
12.6.2014 |
|
DIREKTIVA (EU) 2015/2366 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 |
L 337 |
35 |
23.12.2015 |
|
DIREKTIVA (EU) 2018/843 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 |
L 156 |
43 |
19.6.2018 |
|
DIREKTIVA (EU) 2019/878 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2019 |
L 150 |
253 |
7.6.2019 |
|
DIREKTIVA (EU) 2019/2034 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019 |
L 314 |
64 |
5.12.2019 |
|
DIREKTIVA (EU) 2021/338 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. februarja 2021 |
L 68 |
14 |
26.2.2021 |
|
DIREKTIVA (EU) 2023/2864 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023 |
L |
1 |
20.12.2023 |
popravljena z:
DIREKTIVA 2013/36/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 26. junija 2013
o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE TER OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva določa pravila o:
dostopu do dejavnosti kreditnih institucij;
pooblastilih za nadzor in orodjih za bonitetni nadzor kreditnih institucij s strani pristojnih organov;
bonitetnem nadzoru kreditnih institucij s strani pristojnih organov na način, ki je skladen s pravili iz Uredbe (EU) št. 575/2013;
zahtevah glede objav s strani pristojnih organov na področju bonitetne ureditve in nadzora kreditnih institucij.
Člen 2
Področje uporabe
▼M6 —————
Ta direktiva se ne uporablja za:
▼M6 —————
centralne banke,
poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja,
„Eksport Kredit Fonden“„Eksport Kredit Fonden A/S“„Danmarks Skibskredit A/S“ in „KommuneKredit“ na Danskem,
„Kreditanstalt für Wiederaufbau“„Landwirtschaftliche Rentenbank“„Bremer Aufbau-Bank GmbH“„Hamburgische Investitions- und Förderbank“„Investitionsbank Berlin“„Investitionsbank des Landes Brandenburg“„Investitionsbank Schleswig-Holstein“„Investitions- und Förderbank Niedersachsen – NBank“„Investitions- und Strukturbank Rheinland-Pfalz“„Landeskreditbank Baden-Württemberg – Förderbank“„LfA Förderbank Bayern“„NRW.BANK“„Saarländische Investitionskreditbank AG“„Sächsische Aufbaubank – Förderbank“„Thüringer Aufbaubank“, podjetja, ki so v skladu z „Wohnungsgemeinnützigkeitsgesetz“ priznana kot organi državne stanovanjske politike in se večinoma ne ukvarjajo z bančnimi posli, in podjetja, priznana kot neprofitna stanovanjska podjetja v skladu z navedenim zakonom, v Nemčiji,
„hoiu-laenuühistud“ kot zadruge, priznane na podlagi „hoiu-laenuühistu seadus“, v Estoniji,
„Strategic Banking Corporation of Ireland“„credit unions“ in „friendly societies“ na Irskem,
„Ταμείο Παρακαταθηκών και Δανείων“ (Tamio Parakatathikon kai Danion) v Grčiji,
„Instituto de Crédito Oficial“ v Španiji,
„Caisse des dépôts et consignations“ v Franciji,
„kreditne unije“ in „Hrvatska banka za obnovu i razvitak“ na Hrvaškem,
„Cassa depositi e prestiti“ v Italiji,
„krājaizdevu sabiedrības“, podjetja, ki so v skladu s „krājaizdevu sabiedrību likums“ priznana kot zadruge, ki opravljajo finančne storitve izključno za svoje člane, v Latviji,
„kredito unijos“, razen „centrinės kredito unijos“ v Litvi,
„MFB Magyar Fejlesztési Bank Zártkörűen Működő Részvénytársaság“ in „Magyar Export-Import Bank Zártkörűen Működő Részvénytársaság“ na Madžarskem,
„The Malta Development Bank“ na Malti,
„Nederlandse Investeringsbank voor Ontwikkelingslanden NV“„NV Noordelijke Ontwikkelingsmaatschappij“„NV Limburgs Instituut voor Ontwikkeling en Financiering“„Ontwikkelingsmaatschappij Oost-Nederland NV“ in „kredietunies“ na Nizozemskem,
podjetja, priznana kot stanovanjska združenja v javnem interesu, in „Österreichische Kontrollbank AG“ v Avstriji,
„Spółdzielcze Kasy Oszczędnościowo – Kredytowe“ in „Bank Gospodarstwa Krajowego“ na Poljskem,
„Caixas Económicas“, obstoječe na dan 1. januarja 1986, razen tistih, ki so ustanovljene kot družbe z omejeno odgovornostjo, in „Caixa Económica Montepio Geral“ na Portugalskem,
„SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana“ v Sloveniji,
„Teollisen yhteistyon rahasto Oy/Fonden för industriellt samarbete AB“ in „Finnvera Oyj/Finnvera Abp“ na Finskem,
„Svenska Skeppshypotekskassan“ na Švedskem,
„National Savings Bank“„Commonwealth Development Finance Company Ltd“„Agricultural Mortgage Corporation Ltd“„Scottish Agricultural Securities Corporation Ltd“„Crown Agents for overseas governments and administrations“, kreditne zadruge in komunalne banke v Združenem kraljestvu.
Člen 3
Opredelitev pojmov
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"kreditna institucija" pomeni kreditno institucijo, kakor je opredljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"investicijsko podjetje" pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredljeno v točki (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"institucija" pomeni institucijo, kakor je opredeljena v točki (3) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
▼M6 —————
"zavarovalnica" pomeni zavarovalnico, kakor je opredeljena v točki (5) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"pozavarovalnica" pomeni pozavarovalnico kakor je opredeljena v točki (6) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"upravljalni organ" pomeni organ ali organe institucije, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom, ki so pooblaščeni za določitev strategije, ciljev in splošne usmeritve institucije ter ki nadzorujejo in spremljajo sprejemanje odločitev v zvezi z vodenjem in vključuje osebe, ki dejansko vodijo posle institucije;
"upravljalni organ v nadzorni funkciji" pomeni upravljalni organ v vlogi spremljanja in nadzora nad sprejemanjem odločitev v zvezi z upravljanjem;
"višje vodstvo" pomeni fizične osebe, ki v instituciji opravljajo izvršilne funkcije in so odgovorne upravljalnemu organu za vsakodnevno upravljanje institucije;
"sistemsko tveganje" pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
"modelsko tveganje" pomeni morebitno izgubo, ki jo lahko utrpi institucija kot posledico odločitev, ki bi lahko načeloma temeljile na rezultatih notranjih modelov, in sicer zaradi napak pri razvoju, izvajanju ali uporabi tovrstnih modelov;
"originator" pomeni originatorja, kakor je opredeljen v točki (13) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"sponzor" pomeni sponzorja, kakor je opredeljen v točki (14) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"nadrejena oseba" pomeni nadrejeno osebo, kakor je opredeljena v točki (15) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"podrejena družba" pomeni podrejeno družbo, kakor je opredeljena v točki (16) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"podružnica" pomeni podružnico, kakor je opredeljena v točki (17) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"družba za pomožne storitve" pomeni družbo za pomožne storitve, kakor je opredeljena v točki (18) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"družba za opravljanje" pomeni družbo za opravljanje, kakor je opredeljena v točki (19) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"finančni holding" pomeni finančni holding, kakor je opredeljen v točki (20) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"mešani finančni holding" pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki (21) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"mešani poslovni holding" pomeni mešani poslovni holding, kakor je opredeljen v točki (22) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"finančna institucija" pomeni finančno institucijo, kakor je opredeljena v točki (26) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"subjekt finančnega sektorja" pomeni subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v točki (27) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"nadrejena institucija v državi članici" pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, kakor je opredeljena v točki (28) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"EU nadrejena institucija", pomeni EU nadrejeno institucijo, kakor je opredeljena v točki (29) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"nadrejeni finančni holding v državi članici" pomeni nadrejeni finančni holding v državi članici, kakor je opredeljen v točki (30) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"EU nadrejeni finančni holding" pomeni EU nadrejeni finančni holding, kakor je opredeljen v točki (31) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"nadrejeni mešani finančni holding v državi članici" pomeni nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, kakor je opredeljen v točki (32) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"EU nadrejeni mešani finančni holding" pomeni EU nadrejeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki (33 nadrejena institucija v državi članici) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"sistemsko pomembna institucija" pomeni EU nadrejeno institucijo, EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding ali institucijo, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje;
"centralna nasprotna stranka" pomeni centralno nasprotno stranko, kakor je opredeljena v točki (34) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"udeležba" pomeni udeležbo, kakor je opredeljena v točki (35) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"kvalificiran delež" pomeni kvalificiran delež, kakor je opredeljen v točki (36) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"obvladovanje" pomeni obvladovanje, kakor je opredeljeno v točki (37) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"tesna povezanost" pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v točki (38) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"pristojni organ" pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"konsolidacijski nadzornik" pomeni konsolidacijskega nadzornika, kakor je opredeljen v točki (41) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"dovoljenje" pomeni dovoljenje, kakor je opredeljeno v točki (42) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"matična država članica" pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v točki (43) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"država članica gostiteljica" pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v točki (44) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"centralne banke ESCB" pomeni centralne banke ESCB, kakor so opredeljene v točki (45) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"centralne banke" pomenijo centralne banke, kakor so opredeljene v točki (46) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"konsolidirani položaj" pomeni konsolidirani položaj, kakor je opredeljen v točki (47) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"konsolidirana podlaga" pomeni konsolidirano podlago, kakor je opredeljena v točki (48) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"subkonsolidirana podlaga" pomeni subkonsolidirano podlago, kakor je opredeljena v točki (49) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"finančni instrument" pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v točki (50) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"kapital" pomeni kapital, kakor je opredeljen v točki (118) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"operativno tveganje" pomeni operativno tveganje, kakor je opredeljeno v točki (52) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"zmanjševanje kreditnega tveganja" pomeni zmanjševanje kreditnega tveganja, kakor je opredeljeno v točki (57) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"listinjenje" pomeni listinjenje, kakor je opredeljeno v točki (61) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"pozicija v listinjenju" pomeni pozicijo v listinjenju, kakor je opredeljena v točki (62) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"subjekt s posebnim namenom pri listinjenju" pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kakor je opredeljen v točki (66) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"posebne pokojninske ugodnosti" pomeni posebne pokojninske ugodnosti, kakor so opredeljene v točki (73) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"trgovalna knjiga" pomeni trgovalno knjigo, kakor je opredeljena v točki (86) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"reguliran trg" pomeni reguliran trg, kakor je opredeljen v točki (92) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"finančni vzvod" pomeni finančni vzvod, kakor je opredeljen v točki (93) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"tveganje prevelikega finančnega vzvoda" pomeni tveganje prevelikega finančnega vzvoda, kakor je opredeljeno v točki (94) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"zunanja bonitetna agencija" pomeni zunanjo bonitetna agencija, kakor je opredeljena v točki (98) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
"notranji pristopi" pomeni pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz člena 143(1), pristop na podlagi notranjih modelov iz člena 221, pristop na podlagi lastnih ocen iz člena 225, pristop na podlagi naprednih pristopov za merjenje iz člena 312(2), metoda notranjih modelov iz člena 283 in 363 ter pristop notranjega ocenjevanja iz člena 259(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„organ za reševanje“ pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v točki 18 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
„globalna sistemsko pomembna institucija“ ali „GSPI“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, kot je opredeljena v točki 133 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„globalna sistemsko pomembna institucija zunaj EU“ ali „GSPI zunaj EU“ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo zunaj EU, kot je opredeljena v točki 134 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki 138 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„skupina iz tretje države“ pomeni skupino, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi;
„politika prejemkov, nevtralna glede na spol“ pomeni politiko prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za delavke in delavce.
Za zagotovitev, da se zahteve ali nadzorniška pooblastila iz te direktive ali iz Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi v skladu s to direktivo in navedeno uredbo, zajemajo pojmi „institucija“, „nadrejena institucija v državi članici“, „EU nadrejena institucija“ in „nadrejena oseba“ tudi:
finančne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so pridobili odobritev v skladu s členom 21a te direktive;
imenovane institucije, ki jih obvladuje EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, če zadevna nadrejena oseba ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) te direktive; ter
finančne holdinge, mešane finančne holdinge ali institucije, imenovane na podlagi točke (d) člena 21a(6) te direktive.
NASLOV II
PRISTOJNI ORGANI
Člen 4
Imenovanje in pooblastila pristojnih organov
Člen 5
Usklajevanje znotraj držav članic
Države članice, ki imajo več kot en pristojni organ za bonitetni nadzor kreditnih institucij in finančnih institucij, sprejmejo ukrepe, potrebne za organizacijo usklajevanja med temi organi.
Člen 6
Sodelovanje v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora
Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog skrbijo za konvergenco nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013. V ta namen države članice zagotovijo, da:
pristojni organi kot člani Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji sodelujejo v duhu zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in drugimi člani ESFS;
pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA in po potrebi v kolegijih nadzornikov;
si pristojni organi prizadevajo za upoštevanje smernic in priporočil, ki jih izda EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter za odziv na opozorila in priporočila, ki jih izda ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010;
pristojni organi tesno sodelujejo z ESRB;
nacionalne pristojnosti, podeljene pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih nalog, ki jih imajo kot člani EBA, ali po potrebi ESRB, ali v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013
Člen 7
Razsežnost nadzora Unije
Pristojni organi v vsaki državi članici pri opravljanju svojih splošnih nalog, in zlasti v izrednih razmerah, na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo morebiten vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v drugih zadevnih državah članicah.
NASLOV III
ZAHTEVE ZA DOSTOP DO DEJAVNOSTI KREDITNIH INSTITUCIJ
POGLAVJE 1
Splošne zahteve za dostop do dejavnosti kreditnih institucij
Člen 8
Dovoljenje
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
informacije, ki se predložijo pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja za kreditne institucije, vključno s poslovnim načrtom, organizacijsko strukturo in ureditvijo upravljanja iz člena 10;
zahteve, ki se na podlagi člena 14 uporabljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži ali, kadar ni kvalificiranih deležev, za 20 največjih delničarjev ali družbenikov; ter
okoliščine, ki bi lahko pristojne organe ovirale pri učinkovitem opravljanju nadzorniških funkcij iz člena 14.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 8a
Posebne zahteve za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013
Države članice zahtevajo, da družbe iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so že pridobile dovoljenje na podlagi naslova II Direktive 2014/65/EU, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s členom 8 najpozneje na dan, ko se zgodi kaj od naslednjega:
povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je enaka ali preseže 30 milijard EUR, ali
povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju 12 zaporednih mesecev, je nižja od 30 milijard EUR, družba pa je del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh družb v skupini, ki imajo posamezno bilančno vsoto nižjo od 30 milijard EUR in opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, enaka ali presega 30 milijard EUR, oboje izračunano kot povprečje v obdobju 12 zaporednih mesecev.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
informacije, ki jih družba predloži pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja, vključno s poslovnim načrtom iz člena 10;
metodologijo za izračun pragov iz odstavka 1.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 26. decembra 2020.
Člen 9
Prepoved opravljanja poslov sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti za osebe ali družbe, ki niso kreditne institucije
Člen 10
Poslovni načrt, organizacijska struktura in ureditev upravljanja
Člen 11
Gospodarske potrebe
Države članice ne smejo zahtevati, da se vloga za izdajo dovoljenja preverja glede na gospodarske potrebe trga.
Člen 12
Ustanovni kapital
Države članice lahko izdajo dovoljenje za določene kategorije kreditnih institucij, katerih ustanovni kapital je nižji, kot je določeno v odstavku 1, pod naslednjimi pogoji:
ustanovni kapital znaša najmanj 1 milijon EUR;
zadevne države članice Komisijo in EBA uradno obvestijo o svojih razlogih za uporabo te možnosti.
Člen 13
Dejansko vodenje poslov in kraj sedeža
Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če člani upravljalnega organa ne izpolnjujejo zahtev iz člena 91(1).
Vsaka država članica zahteva, da:
ima kreditna institucija, ki je pravna oseba in ki ima statutarni sedež v skladu z nacionalnim pravom, sedež v isti državi članici kot statutarni sedež;
ima kreditna institucija, ki ni kreditna institucija v skladu s točko (a), sedež v državi članici, ki je izdala dovoljenje in v kateri dejansko opravlja svoje dejavnosti.
Člen 14
Delničarji in družbeniki
Pri ugotavljanju, ali so izpolnjena merila za kvalificirani delež, se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 2 ) ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) navedene direktive.
Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih institucije pridobile s prodajo primarne izdaje finančnih instrumentov ali plasiranjem finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, če se te pravice ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in se odsvojijo v enem letu od pridobitve.
Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, kadar zakoni in drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je kreditna institucija tesno povezana, ali težave pri izvrševanju navedenih zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzorniških funkcij.
Pristojni organi zahtevajo, da jim kreditne institucije posredujejo informacije, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz tega odstavka.
Člen 15
Zavrnitev izdaje dovoljenja
Kadar pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, vlagatelja uradno obvesti o odločitvi in razlogih zanjo v šestih mesecih od prejema vloge ali, kadar je vloga nepopolna, v šestih mesecih od dne, ko vlagatelj pošlje popolne informacije, potrebne za sprejetje odločitve.
Odločitev za odobritev ali zavrnitev izdaje dovoljenja se v vsakem primeru sprejme v 12 mesecih od prejema vloge.
Člen 16
Predhodno posvetovanje s pristojnimi organi drugih držav članic
Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja kreditni instituciji posvetuje s pristojnimi organi druge države članice, v kateri je kreditna institucija:
podrejena družba kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;
podrejena družba nadrejene osebe kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;
obvladovana s strani istih fizičnih ali pravnih oseb kot kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje v tej drugi državi članici.
Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja kreditni instituciji posvetuje s pristojnim organom, ki je pooblaščen za nadzor zavarovalnic ali investicijskih podjetij v zadevni državi članici, kjer je kreditna institucija:
podrejena družba zavarovalnice ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Uniji;
podrejena družba nadrejene osebe zavarovalnice ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Uniji;
obvladovana s strani istih fizičnih ali pravnih oseb, ki obvladujejo zavarovalnico ali investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v Uniji.
Člen 17
Podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v drugi državi članici
Države članice gostiteljice ne zahtevajo dovoljenja ali jamstvenega kapitala za podružnice kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v drugi državi članici. Ustanovitev in nadzor takih podružnic se opravi v skladu s členi 35, 36(1),(2) in (3), 37, od 40 do 46, 49, 74 in 75.
Člen 18
Odvzem dovoljenja
Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, izdano kreditni instituciji, le kadar takšna kreditna institucija:
v 12 mesecih dovoljenja ne uporabi, dovoljenje izrecno odkloni ali se več kot šest mesecev ni ukvarjala s posli, razen če zadevna država članica ni določila, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;
uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena;
pridobi dovoljenje na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;
ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano;
ne izpolnjuje več bonitetnih zahtev, določenih v delu 3, 4 ali 6, razen zahtev iz členov 92a in 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 ali naloženih na podlagi točke (a) člena 104(1) ali člena 105 te direktive ali ni več mogoče pričakovati, da bo izpolnila svoje obveznosti do upnikov, ter zlasti ne zagotavlja več varnosti sredstev, ki so ji jih zaupali njeni vlagatelji;
pomeni enega od drugih primerov, za katere nacionalno pravo predpisuje odvzem dovoljenja; ali
stori eno od kršitev iz člena 67(1).
Člen 19
Naziv kreditnih institucij
Kreditne institucije lahko za izvajanje svojih dejavnosti ne glede na določbe v državi članici gostiteljici o uporabi besed "banka", "hranilnica" ali drugih bančnih nazivov na celotnem ozemlju Unije uporabljajo isti naziv kot v državi članici, v kateri imajo sedež. Če obstaja nevarnost zamenjave, lahko država članica gostiteljica zaradi razjasnitve zahteva, naj se nazivu doda pojasnilo.
Člen 20
Uradno obveščanje o dovoljenju in odvzemu dovoljenja
Člen 21
Izvzetja za kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom
Države članice lahko ohranijo in uporabljajo veljavno nacionalno pravo v zvezi z uporabo takega izvzetja, če ni v nasprotju s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 575/2013.
Člen 21a
Odobritev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov
Za namene odstavka 1 finančni holdingi in mešani finančni holdingi iz navedenega odstavka predložijo konsolidacijskemu nadzorniku in, če sta različna, pristojnemu organu v državi članici, v kateri imajo sedež, naslednje informacije:
organizacijsko strukturo skupine, katere del je finančni holding ali mešani finančni holding, z jasno navedbo njegovih podrejenih družb in po potrebi nadrejenih oseb ter kraj in vrsto dejavnosti, ki jo opravlja vsak subjekt znotraj skupine;
informacije v zvezi z imenovanjem najmanj dveh oseb, ki dejansko vodita finančni holding ali mešani finančni holding, in v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz člena 121 o usposobljenosti direktorjev;
informacije v zvezi z izpolnjevanjem meril iz člena 14 o delničarjih in družbenikih, če je kreditna institucija podrejena družba finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga;
notranjo organiziranost in razdelitev nalog znotraj skupine;
vse druge informacije, ki bi lahko bile potrebne za izvedbo ocen iz odstavkov 3 in 4 tega člena.
Če odobritev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga poteka hkrati z oceno iz člena 22, se pristojni organ za namene navedenega člena po potrebi usklajuje s konsolidacijskim nadzornikom in, če sta različna, pristojnim organom, v državi članici, kjer je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga. ►C4 V tem primeru se obdobje ocenjevanja iz drugega pododstavka člena 22(2) prekine za več kot 20 delovnih dni, dokler se ne zaključi postopek, določen v tem členu. ◄
Finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu se sme dati odobritev na podlagi tega člena le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
notranja ureditev in razdelitev nalog znotraj skupine sta ustrezni za izpolnjevanje zahtev, naloženih s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013, na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi in sta zlasti učinkovita za:
usklajevanje vseh podrejenih družb finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, vključno z ustrezno razdelitvijo nalog med podrejenimi institucijami, kjer je to potrebno;
preprečevanje ali upravljanje nasprotij znotraj skupine ter
uveljavljanje politik na ravni skupine, ki jih za celotno skupino določi nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding;
organizacijska struktura skupine, katere del je finančni holding ali mešani finančni holding, ne ovira ali drugače preprečuje učinkovitega nadzora podrejenih institucij ali nadrejenih institucij v zvezi s posamičnimi, konsolidiranimi in, če je ustrezno, subkonsolidiranimi zahtevami, ki veljajo zanje. Pri ocenjevanju tega merila se upoštevajo predvsem:
položaj finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v večplastni skupini;
lastniška struktura in
vloga finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v skupini;
izpolnjena so merila iz člena 14 in zahteve iz člena 121.
Odobritev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga na podlagi tega člena se ne zahteva, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
glavna dejavnost finančnega holdinga je pridobivanje deležev v podrejenih družbah, pri mešanih finančnih holdingih pa je glavna dejavnost z ozirom na institucije ali finančne institucije pridobivanje deležev v podrejenih družbah;
finančni holding ali mešani finančni holding ni imenovan kot subjekt v postopku reševanja v nobeni skupini za reševanje v okviru skupine v skladu s strategijo reševanja, ki jo zadevni organ za reševanje določi na podlagi Direktive 2014/59/EU;
podrejena kreditna institucija je imenovana kot odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, in so ji za učinkovito izpolnjevanje te obveznosti dana na voljo vsa potrebna sredstva in pravna pooblastila;
finančni holding ali mešani finančni holding ne sodeluje pri sprejemanju upravljavskih, operativnih ali finančnih odločitev, ki vplivajo na skupino ali njene podrejene družbe, ki so institucije ali finančne institucije;
ne obstajajo ovire za učinkovit nadzor skupine na konsolidirani podlagi.
Finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, izvzeti iz odobritve v skladu s tem odstavkom, niso izključeni iz obsega konsolidacije, kot je določena v tej direktivi in Uredbi (EU) št. 575/2013.
Nadzorniški ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo:
začasno prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic podrejenih institucij, ki jih ima finančni holding ali mešani finančni holding;
začasne odredbe ali kazni za finančni holding, mešani finančni holding ali člane upravljalnega organa in vodstvene delavce, ob upoštevanju členov 65 do 72;
dajanje navodil ali usmeritev finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, da na svoje delničarje prenese deleže, ki jih ima v svojih podrejenih institucijah;
začasno imenovanje drugega finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali institucije znotraj skupine kot odgovorne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi;
omejitev ali prepoved razdelitve dobička ali plačila obresti delničarjem;
zahtevo, da finančni holdingi ali mešani finančni holdingi odprodajo ali zmanjšajo deleže v institucijah ali drugih subjektih finančnega sektorja;
zahtevo, da finančni holdingi ali mešani finančni holdingi nemudoma predložijo načrt o ponovni vzpostavitvi skladnosti.
Skupna odločitev je ustrezno dokumentirana in utemeljena. Konsolidacijski nadzornik o skupni odločitvi obvesti finančni holding ali mešani finančni holding.
V primeru nestrinjanja konsolidacijski nadzornik ali pristojni organ v državi članici, v kateri je sedež finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ne sprejme odločitve in zadevo predloži EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA sprejme odločitev v enem mesecu od prejema predložitve EBA. Zadevni pristojni organi sprejmejo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EBA. Po koncu dvomesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.
Odločitev o odobritvi ali zavrnitvi odobritve se v vsakem primeru sprejme v šestih mesecih od prejema vloge. Zavrnitvi se lahko po potrebi doda kateri koli ukrep iz odstavka 6.
Člen 21b
Vmesna EU nadrejena oseba
Pristojni organi lahko institucijam iz odstavka 1 dovolijo, da imajo dve vmesni EU nadrejeni osebi, kadar ugotovijo, da bi ustanovitev ene same vmesne EU nadrejene osebe:
bila nezdružljiva z obvezno zahtevo za ločene dejavnosti, ki jo naložijo pravila ali nadzorni organi tretje države, v kateri ima končna nadrejena oseba skupine iz tretje države sedež, ali
pomenila, da je v skladu z oceno, ki jo izvede pristojni organ za reševanje vmesne EU nadrejene osebe, rešljivost manj učinkovita kot v primeru dveh vmesnih EU nadrejenih oseb.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka je v primeru, da nobena od institucij iz odstavka 1 tega člena ni kreditna institucija ali da je treba v povezavi z investicijskimi dejavnostmi vzpostaviti drugo vmesno EU nadrejeno osebo, da se zagotovi skladnost z obvezno zahtevo iz odstavka 2 tega člena, vmesno EU nadrejeno podjetje ali drugo vmesno EU nadrejeno podjetje lahko investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu s členom 5(1) Direktive 2014/65/EU in za katero velja Direktiva 2014/59/EU.
Za namene tega člena:
skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Uniji je vsota naslednjega:
zneska skupnih sredstev vsake institucije v Uniji, ki je del skupine iz tretje države, kot je razviden iz njene konsolidirane bilance stanja ali njenih posameznih bilanc stanja, če bilanca stanja institucije ni konsolidirana, ter
zneska skupnih sredstev vsake podružnice skupine iz tretje države, ki ima dovoljenje v Uniji v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) ali Direktivo 2014/65/EU;
izraz „institucija“ vključuje tudi investicijska podjetja.
Pristojni organi sporočijo EBA naslednje informacije v zvezi z vsako skupino iz tretje države, ki posluje v njihovi jurisdikciji:
imena in skupne vrednosti sredstev nadzorovanih institucij, ki spadajo v skupino iz tretje države;
imena in skupne vrednosti sredstev, ki se nanašajo na podružnice, ki imajo v zadevni državi članici dovoljenje v skladu s to direktivo, Direktivo 2014/65/EU ali Uredbo (EU) št. 600/2014, ter vrste dejavnosti, za opravljanje katerih imajo dovoljenje;
ime in tip, kakor je določen v odstavku 3, vsake vmesne EU nadrejene osebe, ustanovljene v zadevni državi članici, ter ime skupine iz tretje države, katere del je.
Pristojni organi zagotovijo, da vsaka institucija v njihovi jurisdikciji, ki je del skupine iz tretje države, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
ima vmesno EU nadrejeno osebo;
je vmesna EU nadrejena oseba;
je edina institucija v Uniji iz skupine iz tretje države ali
je del skupine iz tretje države s skupno vrednostjo sredstev v Uniji, nižjo od 40 milijard EUR.
Komisija po posvetovanju z EBA do 30. decembra 2026 pregleda zahteve, ki so naložene institucijam v skladu s tem členom, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. V tem poročilu se obravnava vsaj:
ali so zahteve iz tega člena izvedljive, potrebne in sorazmerne ter ali bi bili drugi ukrepi primernejši;
ali bi bilo treba zahteve, ki so naložene institucijam v skladu s tem členom, spremeniti, da se upoštevajo najboljše mednarodne prakse.
EBA do 28. junija 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o obravnavi podružnic tretjih držav po nacionalnem pravu držav članic. V tem poročilu se obravnava vsaj:
ali in v kolikšni meri se nadzorne prakse po nacionalnem pravu za podružnice tretjih držav razlikujejo med državami članicami;
ali bi lahko zaradi različne obravnave podružnic tretjih držav po nacionalnem pravu prišlo do regulativne arbitraže;
ali bi bila nadaljnja harmonizacija nacionalnih režimov za podružnice tretjih držav nujna in primerna, zlasti v zvezi s pomembnimi podružnicami tretjih držav.
Komisija po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog na podlagi priporočil EBA.
POGLAVJE 2
Kvalificirani delež v kreditni instituciji
Člen 22
Uradno obveščanje o nameravanih pridobitvah in njihova ocena
Pristojni organi imajo na voljo največ 60 delovnih dni od datuma pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, naj se priložijo uradnemu obvestilu na podlagi seznama iz člena 23(4) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), da izdelajo oceno iz člena 23(1) (v nadaljnjem besedilu: ocena).
Pristojni organi ob potrditvi prejema obvestijo nameravanega pridobitelja o datumu zaključka ocenjevalnega obdobja.
V času od datuma, ko pristojni organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor nameravanega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme biti daljša od 20 delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji postavijo dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar se zaradi teh zahtev ocenjevalno obdobje ne prekine.
EBA te osnutke tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2015.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU)št. 1093/2010.
Člen 23
Merila za ocenjevanje
Pristojni organi pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 22(1) in informacij iz člena 22(3) zaradi zagotavljanja preudarnega in skrbnega upravljanja kreditne institucije, v kateri je pridobitev nameravana, in ob upoštevanju verjetnega vpliva nameravanega pridobitelja na kreditno institucijo ocenijo ustreznost nameravanega pridobitelja in finančno trdnost nameravane pridobitve v skladu z naslednjimi merili:
ugled nameravanega pridobitelja;
ugled, znanje, veščine in izkušnje, opredeljene v členu 91(1), vseh članov upravljalnega organa, ki bo vodil posle kreditne institucije po nameravani pridobitvi;
finančna trdnost nameravanega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih poslov v kreditni instituciji, na katero se nanaša nameravana pridobitev;
ali bo kreditna institucija lahko izpolnila in še naprej izpolnjevala bonitetne zahteve na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ter če je to ustrezno drugega prava Unije, zlasti direktiv 2002/87/ES in 2009/110/ES; vključno z, ali ima skupina, katere del bo postala, strukturo, ki zagotavlja izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi;
ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi z nameravano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ( 5 ) ali za poskus tega oziroma da nameravana pridobitev lahko poveča tveganje za takšno ravnanje.
Člen 24
Sodelovanje med pristojnimi organi
Relevantni pristojni organi se med seboj posvetujejo pri ocenjevanju, ko je nameravani pridobitelj:
kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje v smislu člena 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES (v nadaljnjem besedilu: družba za upravljanje KNPVP), ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju, kot je sektor, v katerem se pridobitev namerava;
nadrejena oseba kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju, kot je sektor, v katerem se pridobitev namerava;
fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju, kot je sektor, v katerem se pridobitev namerava.
Člen 25
Uradno obveščanje v primeru odsvojitve
Države članice zahtevajo, da fizična ali pravna oseba, ki se je odločila za neposredno ali posredno odsvojitev kvalificiranega deleža v kreditni instituciji, pred odsvojitvijo pisno uradno obvesti pristojne organe in navede velikost zadevnega deleža. Ta oseba prav tako uradno obvesti pristojne organe, če se je odločila za zmanjšanje svojega kvalificiranega deleža, tako da bi se delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu znižal pod 20 %, 30 % ali 50 % ali da kreditna institucija ne bi bila več njena podrejena družba. Državam članicam ni treba uporabiti 30-odstotnega praga, če v skladu s členom 9(3)(a) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.
Člen 26
Obveznosti obveščanja in kazni
Kreditne institucije, ki jim je dovoljeno trgovanje na regulirani trg, pristojnim organom vsaj enkrat letno posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kot je na primer razvidno iz informacij, prejetih na letnih skupščinah delničarjev in družbenikov, ali informacij o skladnosti s predpisi za družbe, ki jim je dovoljeno trgovanje na reguliranem trgu.
Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svoje obveznosti glede predložitve predhodnih informacij, kot je določeno v členu 22(1) in ob upoštevanju členov 65 do 72.
Če se delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih organov, države članice ne glede na kakršne koli druge kazni, ki bodo sprejete, predpišejo bodisi začasno prepoved uveljavljanja ustreznih glasovalnih pravic bodisi ničnost glasov ali možnost njihove razveljavitve.
Člen 27
Merila za kvalificirane deleže
Pri ugotavljanju, ali so merila za kvalificirani delež iz členov 22, 25 in 26 izpolnjena, se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9, 10 in 11 Direktive 2004/109/ES ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) navedene direktive.
Države članice pri ugotavljanju, ali so merila za kvalificirani delež iz člena 26 izpolnjena, ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih institucije lahko pridobile z izvedbo storitev prve prodaje finančnih instrumentov ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, če se te pravice ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in se odsvojijo v enem letu od pridobitve.
▼M6 —————
NASLOV V
DOLOČBE O SVOBODI USTANAVLJANJA IN SVOBODI OPRAVLJANJA STORITEV
POGLAVJE 1
Splošna načela
Člen 33
Kreditne institucije
Države članice zagotovijo, da lahko katera koli kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje pristojnih organov druge države članice in je pod njihovim nadzorom, v skladu s členom 35, členom 36(1), (2) in (3), členom 39(1) in (2) ter členi 40 do 46 opravlja dejavnosti iz Priloge I na njihovem ozemlju, bodisi z ustanovitvijo podružnice bodisi z neposrednim opravljanjem storitev, če dovoljenje velja za te dejavnosti.
Člen 34
Finančne institucije
Države članice zagotovijo, da lahko v skladu s členom 35, členom 36(1), (2) in (3), členom 39(1) in (2) ter členi 40 do 46 dejavnosti iz Priloge I k tej direktivi na njihovem ozemlju, bodisi z ustanovitvijo podružnice bodisi z neposrednim opravljanjem storitev, opravlja katera koli finančna institucija iz druge države članice, bodisi podrejena družba kreditne institucije bodisi podrejena družba v skupni lasti dveh ali več kreditnih institucij, katere akt o ustanovitvi in statut dovoljujeta opravljanje teh dejavnosti in ki izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje:
nadrejena oseba ali osebe pridobijo dovoljenje kot kreditne institucije v državi članici, katere zakonodaja velja za finančno institucijo;
zadevne dejavnosti se dejansko opravljajo na ozemlju iste države članice;
nadrejena oseba ali osebe imajo v lasti 90 % ali več glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu finančne institucije;
nadrejena oseba ali osebe izpolnjujejo zahteve pristojnih organov glede skrbnega upravljanja finančne institucije in s soglasjem pristojnih organov zadevne matične države članice javno objavijo, da so skupno in solidarno odgovorne za obveznosti, ki jih je prevzela finančna institucija;
finančna institucija je zlasti za zadevne dejavnosti dejansko vključena v konsolidirani nadzor nadrejene osebe ali vseh nadrejenih oseb v skladu s poglavjem 3 naslova VII te direktive in poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti za namene kapitalskih zahtev iz člena 92 navedene uredbe (EU) št. 575/2013, nadzora nad velikimi izpostavljenostmi iz dela 4 navedene uredbe ter omejitve naložb iz členov 89 in 90 navedene uredbe.
Pristojni organi matične države članice preverijo usklajenost s pogoji iz prvega pododstavka in finančni instituciji izdajo certifikat ustreznosti, ki je del uradnega obvestila iz členov 35 in 39.
POGLAVJE 2
Pravica do ustanavljanja kreditnih institucij
Člen 35
Zahteva glede uradnega obveščanja in vzajemno delovanje pristojnih organov
Države članice zahtevajo, da vsaka kreditna institucija, ki želi ustanoviti podružnico v drugi državi članici, pri uradnem obvestilu iz odstavka 1 posreduje vse naslednje informacije:
državo članico, na ozemlju katere načrtuje ustanovitev podružnice;
poslovni načrt, ki med drugim določa vrste predvidenih poslov in organizacijsko strukturo podružnice;
naslov v državi članici gostiteljici, v kateri je mogoče pridobiti dokumente;
imena oseb, ki bodo odgovorne za upravljanje podružnice.
Pristojni organi matične države članice sporočijo tudi višino in sestavo kapitala ter vsoto kapitalskih zahtev kreditne institucije v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Z odstopanjem od drugega pododstavka v primeru iz člena 34 pristojni organi matične države članice sporočijo višino in sestavo kapitala finančne institucije ter znesek skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanim v skladu s členom 92(3) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013, kreditne institucije, ki ji je nadrejena oseba.
Ob zavrnitvi ali opustitvi odgovora s strani pristojnih organov lahko zadevna institucija vloži pritožbo na sodiščih matične države članice.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 36
Začetek dejavnosti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 37
Obveščanje o zavrnitvah
Države članice Komisijo in EBA obvestijo o številu in vrsti primerov zavrnitve posredovanja informacij na podlagi člena 35 in člena 36(3).
Člen 38
Združevanje podružnic
Poslovne enote, ki jih v eni sami državi članici ustanovi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, se ne glede na število štejejo kot ena sama podružnica.
POGLAVJE 3
Uveljavljanje svobode opravljanja storitev
Člen 39
Postopek uradnega obveščanja
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
POGLAVJE 4
Pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice
Člen 40
Zahteve glede poročanja
Pristojni organi držav članic gostiteljic lahko zahtevajo, da jim vse kreditne institucije, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, redno poročajo o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah.
Ta poročila se zahtevajo le za informativne ali statistične namene, za uporabo člena 51(1) ali za nadzorniške namene v skladu s tem poglavjem. Zanje veljajo zahteve glede varovanje poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna zahtevam iz člena 53(1) te direktive.
Pristojni organi držav članic gostiteljic lahko od kreditnih institucij iz prvega pododstavka zahtevajo zlasti informacije, na podlagi katerih lahko ocenijo, ali je podružnica pomembna v skladu s členom 51(1).
Člen 41
Ukrepi pristojnih organov matične države članice v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v državi članici gostiteljici
Če pristojni organi države članice gostiteljice na podlagi informacij, ki jih prejmejo od pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 50, ugotovijo, da kreditna institucija, ki ima podružnico ali opravlja storitve na njihovem ozemlju, izpolnjuje enega od naslednjih pogojev v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v navedeni državi članici gostiteljici, o tem obvestijo pristojne organe matične države članice:
kreditna institucija ne izpolnjuje nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, ali določb Uredbe (EU) št. 575/2013;
obstaja pomembno tveganje, da kreditna institucija ne bo izpolnila nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, ali določb Uredbe (EU) št. 575/2013.
Pristojni organi matične države članice brez odlašanja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevna kreditna institucija odpravi svojo neskladnost ali sprejme ukrepe za preprečevanje tveganja neizpolnjevanja zahtev. Pristojni organi matične države članice te ukrepe nemudoma sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice.
Člen 42
Utemeljitev in sporočanje
Vsak ukrep, sprejet v skladu s členom 41(1), 43 ali 44, ki vključuje kazni ali omejitve uveljavljanja svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, se ustrezno utemelji in sporoči zadevni kreditni instituciji.
Člen 43
Previdnostni ukrepi
Če pristojni organi matične ali katere koli druge prizadete države članice nasprotujejo ukrepom pristojnih organov države članice gostiteljice, lahko zadevo predložijo EBA in ga zaprosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kadar EBA ukrepa v skladu z navedenim členom, odločitve na podlagi člena 19(3) navedene uredbe sprejme v 24 urah. EBA lahko pristojnim organom pomaga doseči dogovor tudi na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.
Člen 44
Pooblastila držav članic gostiteljic
Države članice gostiteljice lahko, ne glede na člena 40 in 41, izvajajo pooblastila, ki so jim bila podeljena s to direktivo, za sprejetje ustreznih ukrepov, s katerimi bi preprečile ali kaznovale na svojem ozemlju storjene kršitve predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, ali v interesu splošnih koristi. Ta pooblastila vključujejo možnost, da se kreditnim institucijam kršiteljicam prepreči nadaljnje poslovanje na njihovem ozemlju.
Člen 45
Ukrepi po odvzemu dovoljenja
Če se dovoljenje odvzame, pristojni organi matične države članice o tem nemudoma obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice. Slednji izvedejo ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjega poslovanja zadevne kreditne institucije na svojem ozemlju in zaščito interesov vlagateljev.
Člen 46
Oglaševanje
Nobena določba tega poglavja kreditnim institucijam s sedeži v drugih državah članicah ne preprečuje oglaševanja storitev v državi članici gostiteljici z vsemi komunikacijskimi sredstvi, ki so jim na voljo, v skladu s katerimi koli predpisi o obliki in vsebini takega oglaševanja, sprejetimi v interesu splošnih koristi.
NASLOV VI
ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI
Člen 47
Uradno obveščanje o podružnicah tretjih držav in pogoji dostopa za kreditne institucije, ki imajo takšne podružnice
Država članica od podružnic kreditnih institucij, ki imajo sedež v tretji državi, zahteva, da pristojnim organom vsaj enkrat letno sporočijo naslednje informacije:
skupna sredstva, ki se nanašajo na dejavnosti podružnice, ki je pridobila dovoljenje v zadevni državi članici;
podatke o likvidnih sredstvih, s katerimi razpolaga podružnica, zlasti o razpoložljivosti likvidnih sredstev v valutah držav članic;
kapital, ki je na voljo podružnici;
ureditve v zvezi z jamstvi za vloge, ki so na voljo vlagateljem v podružnici;
ureditve upravljanja tveganj;
ureditve upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za dejavnosti podružnice;
načrte za sanacijo, ki vključujejo podružnico, ter
vse druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne za celovito spremljanje dejavnosti podružnice.
Pristojni organi EBA uradno obvestijo o:
vseh dovoljenjih za podružnice, izdanih kreditnim institucijam, ki imajo sedež v tretji državi, in vseh kasnejših spremembah takšnih dovoljenj;
skupnih sredstvih in obveznostih podružnic kreditnih institucij z dovoljenjem, ki imajo sedež v tretji državi, ki se redno poročajo;
imenu skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje.
EBA na svoji spletni strani objavi seznam vseh podružnic iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za poslovanje v Uniji, pri čemer navede državo članico, v kateri imajo dovoljenje za poslovanje.
EBA spodbuja sodelovanje med pristojnimi organi za namene prvega pododstavka tega odstavka, tudi pri preverjanju, ali je dosežen prag iz člena 21b(4).
Člen 48
Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav pri nadzoru na konsolidirani podlagi
Komisija lahko na zahtevo države članice ali na lastno pobudo Svetu predloži predloge za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora na konsolidirani podlagi nad:
institucijami, katerih nadrejene osebe imajo sedeže v tretji državi;
institucijami v tretjih državah, katerih nadrejene osebe, bodisi institucije bodisi finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, imajo sedeže v Uniji.
Sporazumi iz odstavka 1 zagotovijo zlasti, da:
pristojni organi držav članic lahko pridobijo informacije, potrebne za nadzor na podlagi konsolidiranega finančnega položaja institucij, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov, ki so v Uniji in imajo podrejene družbe, ki so institucije ali finančne institucije v tretji državi, ali imajo v njih udeležbo;
nadzorni organi tretjih držav lahko pridobijo informacije, potrebne za nadzor nadrejenih oseb, ki imajo sedeže na njihovih ozemljih in imajo podrejene družbe, ki so institucije ali finančne institucije v eni ali več državah članicah, ali imajo v njih udeležbo; in
EBA lahko pridobi informacije od pristojnih organov držav članic, ki so jih prejeli od nacionalnih organov tretjih držav v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
NASLOV VII
BONITETNI NADZOR
POGLAVJE 1
Načela bonitetnega nadzora
Člen 49
Pristojnost pristojnih organov matične države članice in države članice gostiteljice
Člen 50
Sodelovanje pri nadzoru
Kadar pristojni organi matične države članice nasprotujejo ukrepom, ki jih nameravajo sprejeti pristojni organi države članice gostiteljice, lahko o tem obvestijo EBA in zahtevajo njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kadar EBA ukrepa v skladu z navedenim členom, sprejme odločitev v enem mesecu.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 51
Pomembne podružnice
Ta zahteva vsebuje razloge, zakaj naj se podružnica opredeli kot pomembna, s posebnim poudarkom na naslednjem:
ali tržni delež podružnice glede vlog v državi članici gostiteljici presega 2 %;
verjeten vpliv prenehanja ali opustitve dejavnosti institucije na sistemsko likvidnost, plačilne, klirinške in poravnalne sisteme v državi članici gostiteljici;
velikost in pomen podružnice v smislu števila strank v okviru bančnega ali finančnega sistema države članice gostiteljice.
Pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice ter, kadar se uporablja člen 112(1), konsolidacijski nadzornik, storijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev o določitvi podružnice kot pomembne.
Če se v dveh mesecih od prejema zahteve v skladu s prvim pododstavkom ne sprejme skupna odločitev, pristojni organi države članice gostiteljice v naslednjih dveh mesecih sprejmejo svojo odločitev o tem, ali je podružnica pomembna. Pri sprejemanju odločitve pristojni organi države članice gostiteljice upoštevajo vsa stališča in pridržke konsolidacijskega nadzornika ali pristojnih organov matične države članice.
Odločitve iz tretjega in četrtega pododstavka se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno obrazložitev in se posredujejo zadevnim pristojnim organom in se priznavajo kot dokončne ter jih uporabljajo pristojni organi v zadevnih državah članicah.
Določitev podružnice kot pomembne ne vpliva na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive.
Če pristojni organ matične države članice izve za izredne razmere iz člena 114(1), o tem nemudoma obvesti organe iz členov 58(4) in 59(1).
Pristojni organi matične države članice pristojnim organom držav članic gostiteljic, v katerih imajo pomembne podružnice sedež, sporočijo rezultate ocenjevanja tveganj institucij s takimi podružnicami iz člena 97 in po potrebi člena 113(2). Sporočijo tudi odločitve, sprejete v skladu s členoma 104 in 105, če so te ocene in odločitve pomembne z vidika navedenih podružnic.
Pristojni organi matičnih držav članic se posvetujejo s pristojnimi organi držav članic gostiteljic, v katerih imajo pomembne podružnice sedež, glede operativnih ukrepov, ki jih zahteva člen 86(11), kadar je to pomembno za likvidnostna tveganja v valuti države članice gostiteljice.
Kadar se pristojni organi matične države članice ne posvetujejo s pristojnimi organi države članice gostiteljice ali kadar pristojni organi države članice gostiteljice po tem posvetovanju menijo, da operativni ukrepi, zahtevani v skladu s členom 86(11) niso zadostni, lahko pristojni organi države članice gostiteljice zadevo predložijo EBA in zahtevajo njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organ matične države članice pri svoji odločitvi upošteva, kako pomembna je za te organe nadzorna dejavnost, ki se načrtuje ali usklajuje, zlasti morebitni vpliv na stabilnost finančnega sistema v zadevnih državah članicah iz člena 7 ter obveznosti iz odstavka 2 tega člena.
Pristojni organ matične države članice vse člane kolegija vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sestankov, glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Pristojni organ matične države članice vse člane kolegija v celoti in pravočasno obvesti tudi o odločitvah, sprejetih na teh sestankih, ali o izvedenih ukrepih.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Na Komisiji se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 52
Preverjanje na kraju samem in inšpekcijski pregled podružnic s sedežem v drugi državi članici
Člen 53
Poklicna skrivnost
Zaupne informacije, ki jih te osebe, revizorji ali strokovnjaki prejmejo med opravljanjem svojih nalog, se lahko razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.
Vendar je v primerih, ko je zoper kreditno institucijo uveden stečaj ali postopek prisilne likvidacije, v civilnem ali gospodarskem postopku dovoljeno razkriti zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to kreditno institucijo.
Člen 54
Uporaba zaupnih informacij
Pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije iz člena 53, jih uporabijo le pri opravljanju svojih nalog in le za naslednje namene:
pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za dostop do dejavnosti kreditnih institucij, in za lažje spremljanje dejavnosti na nekonsolidirani ali konsolidirani podlagi, zlasti pri spremljanju likvidnosti, kapitalske ustreznosti, velikih izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjih kontrol;
naložitev kazni;
pri pritožbi zoper odločitev pristojnega organa, vključno s sodnimi postopki v skladu s členom 72;
pri sodnih postopkih, sproženih v skladu s posebnimi določbami prava Unije, sprejetimi v zvezi s kreditnimi institucijami.
Člen 54a
Člena 53 in 54 ne posegata v preiskovalna pooblastila, dodeljena Evropskemu parlamentu v skladu s členom 226 PDEU.
Člen 55
Sporazumi o sodelovanju
V skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko države članice in EBA sklenejo sporazume o sodelovanju, ki določajo izmenjavo informacij, z nadzornimi organi tretjih držav ali organi ali subjekti tretjih držav v skladu s členoma 56 in členu 57(1) te direktive, le če se za razkrite informacije zagotovi, da so izpolnjene zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna zahtevam iz člena 53(1) te direktive. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog nadzora teh organov ali subjektov.
Kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le ob izrecnem soglasju organov, ki so jih razkrili, in kjer je ustrezno, le za namene, za katere so ti organi dali soglasje.
Člen 56
Izmenjava informacij med organi
Člen 53(1) in člen 54 ne preprečujeta izmenjave informacij med pristojnimi organi znotraj države članice, med pristojnimi organi v različnih državah članicah ali med pristojnimi organi in naslednjimi subjekti pri opravljanju njihovih nadzorniških funkcij:
organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih subjektov finančnega sektorja, in organi, ki so odgovorni za nadzor finančnih trgov;
organi ali subjekti, odgovorni za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;
organi za reorganizacijo ali organi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema;
pogodbenim ali institucionalnim shemam za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;
subjekti, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju institucij ter v drugih podobnih postopkih;
osebami, odgovornimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov institucij, zavarovalnic in finančnih institucij;
organi, pristojnimi za nadzor pooblaščenih subjektov iz točk 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), glede skladnosti z navedeno direktivo, in finančnimi obveščevalnimi enotami;
pristojnimi organi ali organi, odgovornimi za uporabo pravil glede strukturnega ločevanja v bančni skupini.
Člen 53(1) in člen 54 ne preprečujeta, da se organom, ki upravljajo sisteme zajamčenih vlog in odškodninske sheme za vlagatelje, razkrijejo informacije, ki so potrebne za izvajanje njihovih nalog.
V vseh primerih za prejete informacije veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1).
Člen 57
Izmenjava informacij z nadzornimi organi
Ne glede na člene 53, 54 in 55 države članice zagotovijo, da lahko poteka izmenjava informacij med pristojnimi organi in organi, odgovornimi za nadzor:
subjektov, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju institucij ter v drugih podobnih postopkih;
pogodbenih ali institucionalnih shem za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;
oseb, zadolženih za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih izkazov institucij, zavarovalnic in finančnih institucij.
V primerih iz odstavka 1 države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
informacije so izmenjane z namenom opravljanja nalog iz odstavka 1;
za prejete informacije veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1);
kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le ob izrecnem soglasju organov, ki so jih razkrili, in če je ustrezno, le za namene, za katere so ti organi dali soglasje.
V takih primerih države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
informacije so izmenjane z namenom odkrivanja in preiskovanja kršitev prava gospodarskih družb;
za prejete informacije veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1);
kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le ob izrecnem soglasju organov, ki so jih razkrili, in če je ustrezno, le za namene, za katere so ti organi dali soglasje.
Člen 58
Posredovanje informacij o monetarnih vidikih, vidikih jamstva za vloge, sistemskih in plačilnih vidikih
Nobena določba tega poglavja pristojnemu organu ne preprečuje, da bi posredoval informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:
centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in drugim subjektom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, kadar so informacije pomembne za opravljanje njihovih nalog, predpisanih z zakonodajo, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema;
pogodbenim ali institucionalnim shemam za zaščito vlog iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013;
po potrebi drugim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov;
ESRB, Evropskemu nadzornemu organu Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) in ESMA, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih nalog iz uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1094/2010 oziroma (EU) št. 1095/2010.
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev ovir, ki pristojnim organom preprečujejo posredovanje informacij v skladu s prvim pododstavkom.
Člen 58a
Posredovanje informacij mednarodnim organom
Ne glede na člen 53(1) in člen 54 lahko pristojni organi, pod pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, posredujejo ali izmenjajo nekatere informacije z:
Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko za namene ocenjevanja v okviru Programa za oceno finančnih sektorjev;
Banko za mednarodne poravnave za namene kvantitativnih ocen učinka;
Odborom za finančno stabilnost za namene funkcije nadzora.
Pristojni organi lahko izmenjajo zaupne podatke le na izrecno zahtevo ustreznega organa, če so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:
zahteva je upravičena zaradi specifičnih nalog, ki jih organ prosilec opravlja v skladu s svojimi zakonitimi pooblastili;
v zahtevi so dovolj natančno opredeljeni narava, obseg in oblika zahtevanih informacij ter način njihovega razkritja ali posredovanja;
zahtevane informacije so potrebne zgolj za opravljanje specifičnih nalog organa prosilca in ne presegajo nalog, ki so z zakonodajo prenesena na organ prosilec;
informacije se posredujejo ali razkrijejo le osebam, ki so neposredno povezane z opravljanjem specifične naloge;
za osebe, ki imajo dostop do informacij, veljajo zahteve glede poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz člena 53(1).
Člen 59
Posredovanje informacij drugim subjektom
Vendar se sme take informacije razkriti le, če so potrebne zaradi bonitetnega nadzora ter preventive in reševanja institucij v težavah. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena za osebe, ki imajo dostop do informacij, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna zahtevam iz člena 53(1).
V izrednih razmerah iz člena 114(1) države članice pristojnim organom omogočijo, da razkrijejo informacije, pomembne za oddelke iz prvega pododstavka tega odstavka v vseh zadevnih državah članicah.
Države članice lahko odobrijo razkritje nekaterih informacij, povezanih z bonitetnim nadzorom institucij, parlamentarnim preiskovalnim odborom v njihovi državi članici, računskim sodiščem v njihovi državi članici in drugim subjektom, pristojnim za preiskave v njihovi državi članici, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
subjekti imajo z nacionalnim pravom jasno določen mandat za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov organov, odgovornih za nadzor institucij ali za zakonodajo o tem nadzoru;
informacije so potrebne zgolj za izpolnjevanje mandata iz točke (a);
za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poslovne skrivnosti iz nacionalne zakonodaje, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz člena 53(1);
kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le ob izrecnem soglasju organov, ki so jih razkrili, in če je ustrezno le za namene, za katere so ti organi dali soglasje.
Če razkritje informacij, povezanih z bonitetnim nadzorom, vključuje obdelavo osebnih podatkov, navedeni subjekti pri vseh obdelavah iz prvega pododstavka upoštevajo veljavne določbe nacionalne zakonodaje, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES.
Člen 60
Razkritje informacij, pridobljenih s preverjanji na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi
Države članice zagotovijo, da se informacij, prejetih v skladu s členi 52(3), 53(2) in 56, ter informacij, pridobljenih s preverjanjem na kraju samem ali inšpekcijskimi pregledi v skladu s členom 52(1) in (2), ne razkrije v primerih iz člena 59, razen ob izrecnem soglasju pristojnih organov, ki so te informacije posredovali, ali pristojnih organov države članice, v kateri se je izvedlo preverjanje na kraju samem ali inšpekcijski pregled
Člen 61
Razkritje informacij o klirinških in poravnalnih storitvah
Člen 62
Obdelava osebnih podatkov
Obdelava osebnih podatkov za namene te direktive se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES in kjer je ustrezno z Uredbo (ES) št. 45/2001.
Člen 63
Dolžnost oseb, odgovornih za zakonito preverjanje letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov
Države članice zagotovijo, da je dolžnost vsake osebe, pooblaščene v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ( 12 ), in ki v instituciji opravlja naloge iz člena 51 Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb ( 13 ), člena 37 Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 14 ) ali člena 73 Direktive 2009/65/ES ali kakršno koli drugo nalogo, predpisano z zakonodajo, vsaj takojšnje poročanje pristojnim organom o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah glede te institucije, s katerimi se je seznanila med opravljanjem navedene naloge in ki bi lahko:
pomenili resno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki določajo pogoje za izdajo dovoljenj ali posebej urejajo izvajanje dejavnosti institucij;
vplivali na neprekinjeno delovanje institucije;
vodile v zavrnitev izdaje mnenja k računovodskim izkazom ali izražanje pridržkov.
Države članice zagotovijo vsaj, da je oseba iz prvega pododstavka prav tako dolžna poročati o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah, za katere je izvedela med opravljanjem naloge iz prvega pododstavka v družbi, ki ima tesne povezave na podlagi razmerja obvladovanja z institucijo, v kateri opravlja navedeno nalogo.
Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi zahtevajo zamenjavo osebe iz prvega pododstavka, če ta oseba krši svoje obveznosti iz prvega pododstavka.
Člen 64
Pooblastila za nadzor in pooblastila za naložitev kazni
Pristojni organi svoja pooblastila za nadzor in pooblastila za naložitev kazni v skladu s to direktivo in nacionalnim pravom izvajajo na kateri koli od naslednjih načinov:
neposredno;
v sodelovanju z drugimi organi;
pod njihovo pristojnostjo s prenosom pooblastil na te organe;
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.
Člen 65
Upravne kazni in drugi upravni ukrepi
Pristojni organi imajo vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Brez poseganja v druge zadevne določbe te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ta pooblastila vključujejo:
pooblastilo, da od naslednjih fizičnih ali pravnih oseb zahtevajo, naj predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog pristojnih organov, vključno z informacijami, ki jih je treba za namene nadzora in z njim povezane statistične namene predložiti v rednih časovnih presledkih in v posebnih oblikah:
institucij s sedežem v zadevni državi članici;
finančnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;
mešanih finančnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;
mešanih poslovnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;
oseb, ki pripadajo subjektom iz točk (i) do (iv);
tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (i) do (iv) prevzele zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti;
pooblastilo, da opravijo vse potrebne preiskave katere koli osebe iz točke (a) (i) do (vi), ki ima sedež ali se nahaja v zadevni državi članici, če je to potrebno za opravljanje nalog pristojnih organov, vključno s:
predložitvijo dokumentov;
pregledom knjig in evidenc oseb iz točke (a) (i) do (vi) ter pridobitvijo kopij takšnih knjig in evidenc oziroma izpiskov iz njih;
pridobitvijo pisne ali ustne obrazložitve od oseb iz točke (a) (i) do (vi) ali njihovih predstavnikov ali zaposlenih ter
izvedbo razgovora s katero koli drugo osebo, ki privoli v razgovor, da bi zbrali informacije o predmetu preiskave;
pooblastilo, da pod drugimi pogoji iz prava Unije v poslovnih prostorih pravnih oseb iz točke (a) (i) do (vi) in katerih koli drugih podjetij, vključenih v konsolidirani nadzor, kadar je pristojni organ konsolidacijski nadzornik, opravijo vse potrebne inšpekcijske preglede, če o tem predhodno uradno obvestijo zadevne pristojne organe. Če je za inšpekcijski pregled v skladu z nacionalnim pravom potrebno dovoljenje pravosodnega organa, se za takšno dovoljenje zaprosi.
Člen 66
Upravne kazni in drugi upravni ukrepi za kršitve zahtev glede dovoljenj in zahtev glede pridobitev kvalificiranih deležev
Države članice zagotovijo, da njihovi zakoni in drugi predpisi določajo upravne kazni in druge upravne ukrepe vsaj v zvezi:
s posli sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti v primeru podjetij, ki niso kreditne institucije, kar pomeni kršenje člena 9;
z opravljanjem vsaj ene od dejavnosti iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in doseganjem praga iz navedenega člena brez pridobljenega dovoljenja kot kreditna institucija;
z opravljanjem dejavnosti kot kreditna institucija brez pridobitve dovoljenja, kar pomeni kršenje člena 9;
z neposredno ali posredno pridobitvijo ali dodatnim neposrednim ali posrednim povečanjem kvalificiranega deleža v kreditni instituciji, zaradi česar bi bil delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu enak ali večji od pragov iz člena 22(1) ali takšen, da bi kreditna institucija postala podrejena družba, brez pisnega uradnega obvestila pristojnim organom kreditne institucije, v kateri se poskuša pridobiti ali povečati kvalificirani delež, v ocenjevalnem obdobju ali ob nasprotovanju pristojnih organov, kar pomeni kršenje člena 22(1);
z neposredno ali posredno odsvojitvijo kvalificiranega deleža v kreditni instituciji ali zmanjšanjem kvalificiranega deleža, tako da bi bilo razmerje glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu nižje od pragov iz člena 25 ali da kreditna institucija ne bi bila več podrejena družba, brez pisnega uradnega obvestila pristojnim organom;
z nevložitvijo vloge za odobritev, s čimer se krši člen 21a, ali v primeru vsake druge kršitve zahtev iz navedenega člena.
Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:
javno izjavo, v kateri sta navedena odgovorna fizična oseba, institucija, finančni holding ali mešani finančni holding in narava kršitve;
odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;
v primeru pravne osebe upravne denarne kazni v višini 10 % skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom družbe v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin, v skladu s členom 316 Uredbe (EU) št. 575/2013;
v primeru fizične osebe upravne denarne kazni v višini 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, katere valuta ni euro, na dan 17. julija 2013;
upravne denarne kazni v višini do dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti;
preklic glasovalnih pravic delničarja ali delničarjev, odgovornih za kršitve iz odstavka 1.
Kadar je družba iz točke (c) prvega pododstavka podrejena družba nadrejene osebe, je relevanten bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.
Člen 67
Druge določbe
Ta člen se uporablja v kateri koli izmed naslednjih okoliščin:
institucija je pridobila dovoljenje na podlagi neresničnih navedb ali na druge nepravilne načine;
institucija ob prejemu informacij o kakršni koli pridobitvi ali odsvojitvi deležev v njihovem kapitalu, zaradi katere deleži presežejo prage iz člena 22(1) ali člena 25 ali padejo pod te prage, o navedenih pridobitvah ali odsvojitvah ne obvesti pristojnih organov, kar pomeni kršenje prvega pododstavka člena 26(1);
institucija, ki je uvrščena na reguliranem trgu, kot je navedeno na seznamu, ki ga v skladu s členom 47 Direktive 2004/39/ES objavi ESMA, pristojnim organom vsaj enkrat na leto ne posreduje imen delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikosti teh deležev, kar pomeni kršenje drugega pododstavka člena 26(1) te direktive;
institucija nima ureditve upravljanja, ki jo zahtevajo pristojni organi v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi se prenaša člen 74;
institucija pristojnim organom ne sporoča informacij ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije glede skladnosti z obveznostjo izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, kar predstavlja kršitev člena 99(1) navedene uredbe;
institucija pristojnim organom ne sporoča informacij v zvezi z podatki iz člena 101 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
institucija pristojnim organom ne sporoča informacij o veliki izpostavljenosti, kar predstavlja kršitev člena 394(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
institucija pristojnim organom ne sporoča informacij o likvidnosti, kar predstavlja kršitev člena 415(1) in (2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
institucija pristojnim organom ne sporoča informacij o količniku finančnega vzvoda, kar predstavlja kršitev člena 430(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
večkrat ali nenehno se dogaja, da institucija ne razpolaga z likvidnimi sredstvi, kar predstavlja kršitev člena 412 Uredbe (EU) št. 575/2013;
institucija doseže izpostavljenost, ki presega omejitve iz člena 395 Uredbe (EU) št. 575/2013;
institucija je izpostavljena kreditnemu tveganju pozicije v listinjenju, ne da bi izpolnjevala pogoje iz člena 405 Uredbe (EU) št. 575/2013;
institucija ne razkrije informacij, kar predstavlja kršitev člena 431(1), (2) in (3) ali člena 451(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije;
institucija izvede plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital institucije, kar predstavlja kršitev člena 141 te direktive, ►C2 ali v primerih, kadar so taka plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital, prepovedana na podlagi člena 28, 52 ali 63 Uredbe (EU) št. 575/2013; ◄
institucija je spoznana za odgovorno za hudo kršitev nacionalnih določb, sprejetih na podlagi Direktive 2005/60/ES;
institucija je eni ali več osebam, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 91, omogočila, da postanejo ali ostanejo člani upravljalnega organa;
nadrejena institucija, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding ne sprejme ukrepov, ki bi bili lahko potrebni za zagotovitev skladnosti z bonitetnimi zahtevami iz delov 3, 4, 6 ali 7 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali so naloženi na podlagi točke (a) člena 104(1) ali člena 105 te direktive, in sicer na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi.
Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki se lahko uporabijo, vključujejo vsaj:
javno izjavo, v kateri sta navedena odgovorna fizična oseba, institucija, finančni holding ali mešani finančni holding in narava kršitve;
odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;
v primeru institucije odvzem dovoljenja instituciji v skladu s členom 18;
ob upoštevanju člena 65(2), začasno prepoved opravljanja funkcij v instituciji za odgovornega člana upravljalnega organa institucije ali katero koli drugo odgovorno fizično osebo;
v primeru pravne osebe upravne denarne kazni v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom družbe v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim donosom ter prejetih provizij/ ali opravnin v skladu s členom 316 Uredbe (EU) št. 575/2013;
v primeru fizične osebe upravne denarne kazni v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, katere valuta ni euro, na dan 17. julija 2013;
upravne denarne kazni v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti.
Kadar je družba iz točke (e) prvega pododstavka podrejena družba nadrejene osebe, je relevantne bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.
Člen 68
Objava upravnih kazni
Kadar države članice dovolijo objavo kazni, zoper katere je mogoča pritožba, pristojni organi na svoji uradni spletni strani brez nepotrebnega odlašanja objavijo tudi informacije o statusu pritožbe in njenem rezultatu.
Pristojni organi kazni objavijo na anonimni podlagi in na način, ki je v skladu z nacionalnim pravom, v katerem koli od naslednjih primerov:
kadar se kazen naloži fizični osebi in se po obvezni predhodni oceni izkaže, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;
kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;
kadar bi objava vpletenim institucijam ali fizičnim osebam povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo.
Druga možnost pa je, da kadar je mogoče predvideti, da bodo okoliščine iz prvega pododstavka prenehale obstajati v razumnem obdobju, se objava v skladu z odstavkom 1 lahko preloži za to obdobje.
Člen 69
Izmenjava informacij o kaznih in vzdrževanje centralne baze podatkov s strani EBA
Člen 70
Učinkovita uporaba kazni in izvajanje pooblastil za naložitev kazni s strani pristojnih organov
Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ter kjer je ustrezno, vključujejo:
resnost in trajanje kršitve;
stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;
finančno trdnost fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, kot je na primer prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom fizične osebe;
pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;
izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče opredeliti;
raven sodelovanja fizične ali pravne osebe ki je odgovorna za kršitev s pristojnim organom;
predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;
morebitne sistemske posledice kršitve.
Člen 71
Poročanje o kršitvah
Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnjo obravnavo;
ustrezno zaščito zaposlenih v institucijah, ki prijavijo kršitve v instituciji, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;
varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev v skladu z Direktivo 95/46/ES;
jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo zaupnost osebe, ki prijavi kršitve v instituciji, razen če nacionalno pravo zahteva njeno razkritje zaradi nadaljnjih preiskav ali naknadnih sodnih postopkov.
Takšen kanal se lahko zagotovi tudi v dogovoru s socialnimi partnerji. Pri tem velja enaka zaščita, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 2.
Člen 72
Pravica do pritožbe
Države članice zagotovijo, da za odločitve in ukrepe, ki se sprejmejo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 575/2013, velja pravica do pritožbe. Države članice zagotovijo tudi, da je pritožba mogoča tudi v primeru, ko odločitev v šestih mesecih po vložitvi prošnje za izdajo dovoljenja, ki vsebuje vse informacije, zahtevane v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi se prenaša ta direktiva, ni sprejeta.
POGLAVJE 2
Procesi pregledovanja
Člen 73
Notranji kapital
Institucije vzpostavijo zanesljive, učinkovite in celovite strategije in procese za redno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razdelitve notranjega kapitala, za katerega menijo, da je ustrezen za kritje narave in stopnje tveganj, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene.
Te strategije in procesi so predmet rednega notranjega pregledovanja zaradi zagotovitve, da ostanejo celoviti in sorazmerni z vrsto, obsegom in zapletenostjo dejavnosti zadevne institucije.
Člen 74
Notranje upravljanje ter načrti za sanacijo in reševanje
Politike in prakse prejemkov iz prvega pododstavka so nevtralne glede na spol.
EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 v zvezi s politikami prejemkov, nevtralnimi glede na spol, za institucije.
V dveh letih po datumu objave smernic iz drugega pododstavka in na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi, EBA izda poročilo o izvajanju politik prejemkov, nevtralnih glede na spol, v institucijah.
Člen 75
Nadzor nad politikami prejemkov
ESMA tesno sodeluje z EBA pri pripravi smernic o politikah prejemkov za kategorije zaposlenih, ki sodelujejo pri opravljanju investicijskih storitev in dejavnosti v smislu točke 2 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.
EBA na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zagotovijo v skladu z odstavkom 1, primerja trende in prakse prejemkov na ravni Unije.
Člen 76
Obravnava tveganj
Odbor za tveganja svetuje upravljalnemu organu glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti institucije k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter upravljalnemu organu pomaga pri nadzoru izvajanja te strategije s strani višjega vodstva. Upravljalni organ je še naprej v celoti odgovoren za tveganja.
Odbor za tveganja preverja, ali cene obveznosti in sredstev, ki so na voljo strankam, v celoti upoštevajo poslovni model in strategijo upravljanja tveganj institucije. Če cene ne odražajo tveganj ustrezno v skladu s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj, odbor za tveganja upravljalnemu organu predstavi načrt za izboljšanje.
Pristojni organi lahko instituciji, ki ne velja za pomembno v skladu s prvim pododstavkom, dovolijo, da združi odbor za tveganja in revizijsko komisijo iz člena 41 Direktive 2006/43/ES. Člani združenega odbora imajo znanje, veščine in izkušnje, potrebne za delo v odboru za tveganja in revizijski komisiji.
Upravljalni organ v nadzorni funkciji in odbor za tveganja, kadar je ustanovljen, določita naravo, obseg, obliko in pogostost informacij o tveganju, ki jih prejmeta. Da bi odbor za tveganja, brez poseganja v naloge komisije za prejemke, lahko pomagal pri oblikovanju preudarnih politik in praks v zvezi s prejemki, preverja, ali so v spodbudah, ki jih zagotavlja sistem prejemkov, upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prejemkov.
Države članice zagotovijo, da se v okviru funkcije upravljanja tveganj zagotovi, da so vsa pomembna tveganja ugotovljena, izmerjena in da se o njih ustrezno poroča. Zagotovijo, da se v okviru funkcije upravljanja tveganj dejavno sodeluje pri pripravi strategije upravljanja tveganj institucije in pri vseh pomembnih odločitvah glede upravljanja tveganj ter da se v njenem okviru lahko oblikuje celovit pregled nad celotnim obsegom tveganj institucije.
Po potrebi države članice zagotovijo, da je v okviru funkcije upravljanja tveganj mogoče poročati neposredno upravljalnemu organu v njegovi nadzorni funkciji, neodvisno od višjega vodstva, izražati pomisleke, in če je ustrezno, opozarjati ta organ v primeru specifičnega razvoja na področju tveganja, ki vpliva na institucijo ali bi nanjo lahko vplival, brez poseganja v pristojnosti upravljalnega organa v njegovi nadzorni funkciji in/ali funkciji upravljanja v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013.
Funkcijo za upravljanje tveganj vodi neodvisen višji vodja, ki je jasno odgovoren za to funkcijo. Kadar narava, obseg in zapletenost dejavnosti institucije ne upravičujejo posebnega imenovanja osebe, lahko to funkcijo prevzame druga oseba na višjem položaju v instituciji, če ni nasprotja interesov.
Vodje funkcije upravljanja tveganj ni mogoče razrešiti brez predhodne odobritve upravljalnega organa v nadzorni funkciji, pri čemer ima vodja, kjer je ustrezno neposreden stik z upravljalnim organom v nadzorni funkciji.
▼M6 —————
Člen 77
Notranji pristopi za izračunavanje kapitalskih zahtev
Ta člen ne posega v izpolnitev meril iz oddelkov 1 do 5 poglavja 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 78
Nadzorniško primerjanje notranjih pristopov pri izračunavanju kapitalskih zahtev
Pristojni organi na podlagi informacij, ki jih predložijo institucije v skladu z odstavkom 1, po potrebi spremljajo obseg zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ali kapitalskih zahtev, razen za operativna tveganja, in sicer za izpostavljenosti ali transakcije v referenčnem portfelju, ki izhajajo iz notranjih pristopov teh institucij. Pristojni organi vsaj enkrat letno ocenijo kakovost teh pristopov, pri čemer posebno pozornost namenijo:
pristopom, pri katerih pri enaki izpostavljenosti obstajajo velike razlike v kapitalskih zahtevah,
pristopom, ki so izjemno raznoliki ali izjemno neraznoliki in pri katerih so kapitalske zahteve znatno in sistematično podcenjene.
EBA pripravi poročilo, ki je pristojnim organom v pomoč pri ocenjevanju kakovosti notranjih pristopov na podlagi informacij iz odstavka 2.
Pristojni organi zagotovijo, da so njihove odločitve o primernosti popravnih ukrepov iz odstavka 4 skladni z načelom, da morajo takšni ukrepi podpirati cilje notranjega pristopa, in zato ne:
privedejo do standardizacije ali uporabe prednostnih metod;
ustvarjajo napačnih spodbud; ali
povzročijo črednega obnašanja.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
postopke za izmenjavo ocen, izvedenih v skladu z odstavkom 3, med pristojnimi organi in z EBA,
standarde za ocenjevanje, ki ga izvedejo pristojni organi po odstavku 3.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:
predlogo, opredelitve in rešitve s področja informacijske tehnologije, ki jih Unija uporabi za poročanje iz odstavka 2,
referenčni portfelj ali portfelje iz odstavka 1.
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 79
Kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke
Pristojni organi zagotovijo da:
odobritev kreditov temelji na preudarnih in natančno opredeljenih merilih ter proces odobritve, spreminjanja, obnavljanja in ponovnega financiranja kreditov je jasno določen;
institucije razpolagajo z notranjimi metodologijami, na podlagi katerih lahko ocenijo kreditno tveganje zaradi izpostavljenosti posameznim dolžnikom, vrednostnim papirjem ali pozicijam v listinjenju in kreditno tveganje na ravni portfelja. Zlasti se ne smejo notranje metodologije izključno ali mehanično zanašati na zunanje bonitetne ocene. Kadar kapitalske zahteve temeljijo na oceni zunanje bonitetne agencije (External Credit Assessment Institution – ECAI) ali na dejstvu, da je izpostavljenost neocenjena, to institucij ne izvzema od zahteve, da preučijo tudi druge ustrezne informacije za oceno razporeditve notranjega kapitala;
se stalno upravljanje in spremljanje različnih portfeljev, občutljivih na kreditno tveganje, in izpostavljenosti institucij, vključno z ugotavljanjem in upravljanjem problematičnih kreditov ter ustreznim oblikovanjem popravkov vrednosti in rezervacij, izvaja z učinkovitimi sistemi;
je razpršenost kreditnih portfeljev ustrezna glede na ciljne trge in splošno strategijo institucije.
Člen 80
Preostalo tveganje
Pristojni organi zagotovijo, da se tveganje, pri katerem se priznane tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, ki jih uporabljajo institucije, izkažejo za manj učinkovite, kot je bilo pričakovano, obravnava in nadzoruje tudi v skladu s pisnimi politikami in postopki.
Člen 81
Tveganje koncentracije
Pristojni organi zagotovijo, da se tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do vseh posameznih nasprotnih strank, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, skupinami povezanih nasprotnih strank in nasprotnimi strankami v istem gospodarskem sektorju, geografski regiji ali v isti dejavnosti ali na področju istega blaga, ali zaradi uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, vključno zlasti s tveganji, povezanimi z veliko posredno kreditno izpostavljenostjo, na primer enemu samemu izdajatelju zavarovanja s premoženjem, obravnavajo in nadzorujejo tudi v skladu s pisnimi politikami in postopki.
Člen 82
Tveganje listinjenja
Člen 83
Tržno tveganje
Institucije, ki so pri izračunavanju kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 pobotale svoje pozicije v enem ali več lastniških finančnih instrumentih, ki sestavljajo delniški indeks, z eno ali več pozicijami v terminski pogodbi na delniški indeks ali drugem produktu na delniški indeks, imajo ustrezen notranji kapital za kritje izgube iz naslova tveganja osnove v primeru, ko se vrednost terminske pogodbe ali drugega produkta ne giblje v skladu z vrednostjo osnovnih lastniških finančnih instrumentov. Institucije imajo takšen ustrezen notranji kapital tudi v primeru, kadar imajo nasprotne pozicije v terminskih pogodbah na delniške indekse, ki se ne ujemajo glede na zapadlost ali sestavo ali oboje.
Institucije pri uporabi postopka iz člena 345 Uredbe (EU) št. 575/2013 zagotovijo, da imajo zadosten notranji kapital za kritje tveganja izgube, ki obstaja v času od začetka prevzema obveznosti do naslednjega delovnega dne.
Člen 84
Tveganje spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige
EBA Komisiji predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA izda smernice za določitev meril za:
ovrednotenje tveganj iz odstavka 1 v okviru notranjega sistema institucije;
ugotavljanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj iz odstavka 1 s strani institucij;
ocenjevanje in spremljanje tveganj iz odstavka 2 s strani institucij;
določitev, kateri notranji sistemi, ki so jih uvedle institucije za namene odstavka 1, niso zadovoljivi, kot je navedeno v odstavku 3.
EBA te smernice izda do 28. junija 2020.
Člen 85
Operativno tveganje
Člen 86
Likvidnostno tveganje
Pristojni organi spremljajo razvoj dogodkov v zvezi s profili likvidnostnega tveganja, na primer zasnovo in obseg produktov, upravljanje tveganj, politike financiranja ter koncentracije financiranja.
Pristojni organi sprejmejo učinkovite ukrepe, če bi razvoj dogodkov iz drugega pododstavka lahko povzročil nestabilnost posamezne institucije ali sistemsko nestabilnost.
Pristojni organi EBA obvestijo o vseh ukrepih, izvedenih v skladu s tretjim pododstavkom.
EBA po potrebi izda priporočila v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
Člen 87
Tveganje prevelikega finančnega vzvoda
Člen 88
Ureditve upravljanja
Navedene ureditve so v skladu z naslednjimi načeli:
upravljalni organ mora biti v celoti odgovoren za institucijo ter odobriti in nadzorovati izvajanje strateških ciljev, strategije upravljanja tveganj in notranjega upravljanja institucije;
upravljalni organ mora zagotavljati celovitost sistemov računovodskega in finančnega poročanja, vključno s finančnim in operativnim nadzorom ter skladnostjo z zakonodajo in relevantnimi standardi;
upravljalni organ mora nadzorovati postopek razkritja informacij in sporočanja;
upravljalni organ mora biti odgovoren za zagotavljanje učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom;
predsednik upravljalnega organa v nadzorni funkciji, ne sme hkrati izvajati funkcije glavnega izvršnega direktorja v isti instituciji, razen če to utemelji institucija in odobrijo pristojni organi.
Države članice zagotovijo, da upravljalni organ spremlja in redno ocenjuje učinkovitost ureditev upravljanja institucije ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.
Države članice zagotovijo, da se podatki o kreditih članom upravljalnega organa in njihovim povezanim osebam ustrezno dokumentirajo in dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.
Za namene tega člena pojem „povezana oseba“ pomeni:
zakonca, registriranega partnerja ali partnerico v skladu z nacionalnim pravom, otroka ali starša člana upravljalnega organa;
poslovni subjekt, v katerem ima član upravljalnega organa ali njegov ožji družinski član iz točke (a) kvalificirani delež v višini 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali v katerem lahko te osebe izvajajo pomemben vpliv ali v katerem imajo te osebe višji vodstveni položaj ali so člani upravljalnega organa.
Komisija za imenovanja:
opredeli in priporoči kandidate za zapolnitev prostih funkcij v upravljalnem organu, ki jih odobri upravljalni organ ali skupščina, upošteva ravnotežje med znanji, veščinami, raznolikostjo in izkušnjami upravljalnega organa inpripravi opis vlog in kvalifikacij za določeno imenovanje ter oceni predvidoma potreben čas za izvrševanje funkcije.
Komisija za imenovanja določi tudi cilj zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravi politiko glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu. Cilj, politika in njeno izvajanje se objavijo v skladu s členom 435(2)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013;
redno in vsaj enkrat letno ocenjuje strukturo, velikost, sestavo in uspešnost upravljalnega organa ter za upravljalni organ pripravi priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami;
redno in vsaj enkrat letno ocenjuje znanje, veščine in izkušnje posameznih članov upravljalnega organa in upravljalnega organa kot celote ter o tem ustrezno poroča upravljalnemu organu;
redno pregleduje politiko upravljalnega organa na področju izbire in imenovanja višjega vodstva ter za upravljalni organ pripravi priporočila.
Komisija za imenovanja pri opravljanju svojih nalog v največji možni meri in redno upošteva potrebo po zagotovitvi, da pri odločanju v okviru upravljalnega organa posameznik ali manjša skupina posameznikov ne prevlada na način, ki bi škodil interesom celotne institucije.
Komisija za imenovanja lahko uporabi vse oblike virov, ki so po njenem mnenju ustrezne, vključno z zunanjim svetovanjem, in v ta namen pridobi ustrezna finančna sredstva.
Ta odstavek se ne uporablja, kadar upravljalni organ v skladu z nacionalnim pravom nima nobene pristojnosti pri postopku izbire in imenovanja svojih članov.
Člen 89
Poročanje po državah
Države članice od 1. januarja 2015 dalje od vseh institucij zahtevajo, da letno razkrijejo naslednje informacije za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čimer se informacije razvrstijo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo institucije ustanovljene osebe:
ime(na), narava dejavnosti in geografska lokacija;
promet;
število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;
dobiček ali izguba pred obdavčitvijo;
davek na dobiček ali izgubo;
prejete javne subvencije.
Če poročilo Komisije navaja pomembne negativne učinke, Komisija preuči, ali je treba predložiti ustrezni zakonodajni predlog za spremembo obveznosti razkritja iz odstavka 1 in lahko v skladu s točko (h) člena 145 odloči o odlogu te obveznosti. Komisija vsako leto preveri, če je treba ta odlog podaljšati.
Komisija na podlagi posvetovanja z EBA, EIOPA in ESMA do 30. junija 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o oceni iz tega odstavka in jima po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Člen 90
Javno razkritje donosa na sredstva
Institucije v svojem letnem poročilu med ključnimi kazalniki razkrijejo svoj donos na sredstva, izračunan kot neto dobiček, deljen s celotno bilanco stanja.
Člen 91
Upravljalni organ
Če člani upravljalnega organa ne izpolnjujejo zahtev iz tega odstavka, so pristojni organi pooblaščeni, da te člane odstavijo iz upravljalnega organa. Pristojni organi zlasti preverijo, ali so zahteve iz tega odstavka še vedno izpolnjene, kadar upravičeno domnevajo, da poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma ali pa da obstaja večje tveganje tega v povezavi z zadevno institucijo.
Pri določitvi števila direktorskih funkcij, ki jih član upravljalnega organa lahko opravlja istočasno, se upoštevajo individualne okoliščine ter narava, obseg in zapletenost dejavnosti institucije. Člani upravljalnega organa institucije, ki je pomembna zaradi svoje velikosti, notranje organiziranosti ter narave, obsega in zapletenosti svojih dejavnosti, bodo, razen če so predstavniki države članice, od 1. julija 2014 opravljali istočasno le eno od naslednjih kombinacij direktorskih funkcij:
izvršna direktorska funkcija z dvema neizvršnima direktorskima funkcijama;
štiri neizvršne direktorske funkcije.
Za namene odstavka 3 se kot ena direktorska funkcija šteje:
izvršna ali neizvršna direktorska funkcija znotraj iste skupine;
izvršna ali neizvršna direktorska funkcija v:
institucijah, ki so članice iste institucionalne sheme za zaščito vlog, če so izpolnjeni pogoji iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali
družbah (vključno z nefinančnimi subjekti), v katerih ima institucija kvalificiran delež.
EBA izda smernice za opredelitev:
pojma zadostnega časa, ki ga mora član upravljalnega organa nameniti opravljanju nalog v povezavi z individualnimi okoliščinami, naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti institucije;
pojma ustreznega kolektivnega znanja, veščin in izkušenj upravljalnega organa iz odstavka 7;
pojmov odkritosti, poštenosti in neodvisnosti člana upravljalnega organa iz odstavka 8;
pojma ustreznih človeških virov in finančnih sredstev, namenjenih uvajanju in usposabljanju članov upravljalnega organa, iz odstavka 9;
pojma raznolikosti, ki jo je treba upoštevati pri izboru članov upravljalnega organa, iz odstavka 10;
doslednega izvajanja pooblastila iz drugega pododstavka odstavka 1.
EBA te smernice izda do 31. decembra 2015.
Člen 92
Politike prejemkov
▼M5 —————
►M5 Države članice zagotovijo, da institucije pri pripravi in uporabi politik celotnih prejemkov, vključno s plačami in diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi, za kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, izpolnjujejo naslednje zahteve na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti: ◄
politika prejemkov je v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ga spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki presega raven sprejemljivega tveganja za institucijo;
politika prejemkov je politika prejemkov, nevtralna glede na spol;
politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije ter vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
upravljalni organ institucije v nadzorni funkciji sprejme in redno pregleduje splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za nadzor izvajanja te politike;
izvajanje politike prejemkov je najmanj enkrat letno predmet centralnega in neodvisnega notranjega pregleda skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih sprejme upravljalni organ v nadzorni funkciji;
zaposleni, ki opravljajo kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, imajo ustrezno pristojnost in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, katera kontrolirajo;
prejemke visokih uradnikov, ki opravljajo funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti, neposredno nadzoruje komisija za prejemke iz člena 95 ali, če takšna komisija ni ustanovljena, upravljalni organ;
politika prejemkov ob upoštevanju nacionalnih meril za določanje plač jasno razlikuje med merili za določanje:
osnovnega fiksnega prejemka, ki bi moral zlasti odražati ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v organizaciji, kot je določeno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev, ter
variabilnega prejemka, ki bi moral odražati vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost ter uspešnost, ki je višja od pričakovane uspešnosti, zahtevane v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev za zaposlitev.
Za namene odstavka 2 so med kategorijami zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije, vsaj:
vsi člani upravljalnega odbora in višje vodstvo;
zaposleni z vodstveno odgovornostjo za kontrolne funkcije institucije ali pomembne poslovne enote;
zaposleni, ki so bili v prejšnjem finančnem letu upravičeni do znatnega prejemka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
prejemek zaposlenega je enak ali višji od 500 000 EUR in je enak ali višji od povprečnega prejemka, izplačanega članom upravljalnega odbora in višjemu vodstvu institucije iz točke (a);
zaposleni poklicno dejavnost opravlja v pomembni poslovni enoti in njegova poklicna dejavnost pomembno vpliva na profil tveganosti zadevne poslovne enote.
Člen 93
Institucije, ki jim je dodeljena državna pomoč
Za institucije, ki jim je dodeljena izredna državna pomoč, se poleg načel iz člena 92(2) uporabljajo naslednja načela:
variabilni prejemki se strogo omejijo z odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, če niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove in pravočasnim prenehanjem uporabe državne podpore;
ustrezni pristojni organi od institucij zahtevajo, naj prejemke prestrukturirajo na način, ki je v skladu s preudarnim upravljanjem tveganj in dolgoročno rastjo, vključno s tem, da po potrebi določijo omejitve za prejemke članov upravljalnega organa institucije;
člani upravljalnega organa institucije ne prejemajo variabilnega prejemka, razen če je to upravičeno.
Člen 94
Variabilni elementi prejemkov
Za variabilne elemente prejemkov se poleg načel iz člena 92(2) in pod enakimi pogoji uporabljajo naslednja načela:
če so prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovne enote ter splošnih rezultatov institucije, pri čemer se pri ocenjevanju uspešnosti posameznika upoštevajo finančna in nefinančna merila;
ocenjevanje uspešnosti se izvaja v večletnem obdobju, da se zagotovi, da proces ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin prejemka, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno čez obdobje, ki se določi glede na osnovni poslovni cikel kreditne institucije in njena poslovna tveganja;
celotni variabilni prejemki ne omejujejo sposobnosti institucije za okrepitev njene kapitalske osnove;
zajamčeni variabilni prejemki niso skladni s preudarnim upravljanjem tveganj ali načelom plačila na podlagi uspešnosti ter niso del morebitnih načrtovanih prejemkov;
zajamčeni variabilni prejemki so izjema, se izplačujejo le ob zaposlovanju novih zaposlenih in če institucija razpolaga s trdno in močno kapitalsko osnovo ter so omejeni na prvo leto zaposlitve;
fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina je dovolj visok delež celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma prožne politike glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilne sestavine prejemka ne izplačajo;
institucije določijo ustrezno razmerje med fiksno in variabilno sestavino celotnega prejemka, pri čemer se uporabljajo naslednja načela:
v skupnem prejemku za vsakega posameznika variabilna sestavina ne presega 100 % fiksne sestavine. Države članice lahko določijo nižji zgornji odstotkovni prag;
države članice lahko delničarjem, lastnikom ali družbenikom institucij dovolijo, da odobrijo višje zgornje razmerje med fiksnimi in variabilnimi sestavinami prejemkov, če skupni odstotek variabilne sestavine ne presega 200 % fiksne sestavine skupnega prejemka vsakega posameznika. Države članice lahko določijo nižji zgornji odstotkovni prag.
Vse odobritve višjega razmerja v skladu s prvim pododstavkom te točke se izvedejo v skladu z naslednjim postopkom:
države članice lahko institucijam dovolijo, da uporabijo diskontno stopnjo iz drugega pododstavka te točke, ki znaša največ 25 % skupnih variabilnih prejemkov, če se izplačajo v instrumentih, ki se odložijo za vsaj pet let. Države članice lahko določijo nižji zgornji odstotkovni prag.
EBA pripravi in do 31. marca 2014 objavi smernice glede nacionalne diskontne stopnje, ki se uporablja, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno s stopnjo inflacije in tveganjem, kar zajema tudi trajanje odloga. V smernicah EBA za diskontno stopnjo se zlasti preuči, kako bi spodbudili uporabo instrumentov, ki se odložijo za najmanj pet let;
plačila, vezana na predčasno prekinitev pogodbe, izražajo doseženo uspešnost v določenem obdobju in ne nagrajujejo neuspešnosti ali kršitev;
skupki prejemkov, povezani z nadomestili ali odkupi iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, morajo biti v skladu z dolgoročnimi interesi institucije, vključno z dogovori o zadržanju, odlogu, uspešnosti in vračilu sredstev;
merjenje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali masa variabilnih sestavin prejemka, vključuje prilagoditev za vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter upošteva stroške kapitala in potrebno likvidnost;
pri razporejanju variabilnih sestavin prejemka v instituciji se upoštevajo tudi vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj;
znaten delež, kar je v vsakem primeru vsaj 50 % katerega koli variabilnega prejemka, je sestavljen iz ravnotežja med naslednjim:
delnicami ali, enakovrednimi lastniškimi deleži, odvisno od pravne strukture zadevne institucije, ali z delnicami povezanimi instrumenti ali enakovrednimi nedenarnimi instrumenti, odvisno od pravne strukture zadevne institucije,
če je možno, z drugimi instrumenti v smislu člena 53 ali člena 63 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali drugimi instrumenti, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali se odpišejo, ki pa v vsakem primeru ustrezno odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja in so primerni za uporabo za namen variabilnih prejemkov.
Za instrumente iz te točke velja ustrezna politika zadržanja, katere namen je uskladiti spodbude z dolgoročnimi interesi institucije. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali po potrebi prepovejo določene instrumente. Ta točka se uporablja za delež sestavine variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo odloži v skladu s točko (m), in delež sestavine variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo ne odloži;
znaten delež, in v vsakem primeru vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka, se odloži za obdobje, ki ni krajše od štirih do petih let, in se ustrezno uskladi z naravo poslovanja, pripadajočimi tveganji in dejavnostmi zadevnega zaposlenega. Za člane upravljalnega organa in višje vodstvo institucij, ki so pomembne zaradi svoje velikosti, notranje organiziranosti ter narave, obsega in zapletenosti svojih dejavnosti, obdobje odložitve ne bi smelo biti krajše od petih let.
Prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska. Trajanje obdobja odložitve se določi v skladu s poslovnim ciklom, naravo poslovanja, njegovimi tveganji in dejavnostmi zadevnega zaposlenega;
variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če so glede na finančno stanje institucije kot celote vzdržni in če jih upravičuje uspešnost zadevne institucije, poslovne enote in posameznika.
Brez poseganja v splošna načela nacionalnega pogodbenega in delovnega prava so celotni variabilni prejemki na splošno bistveno manjši, kadar je finančna uspešnost institucije slaba ali negativna, pri čemer se upoštevajo tako trenutni prejemki kot zmanjšanje izplačil predhodno zasluženih zneskov, vključno z dogovori o sistemu malusa ali vračilu sredstev.
Za do 100 % celotnih variabilnih prejemkov veljajo dogovori o sistemu malusa ali vračilu sredstev. Institucije določijo posebna merila za uporabo malusa in vračila sredstev. Taka merila zajemajo zlasti primere, v katerih zaposleni:
je sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je vodilo do znatnih izgub za institucijo,
ni izpolnil primernih standardov primernosti;
politika pokojnin je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi institucije.
Če zaposleni zapusti institucijo pred upokojitvijo, institucija zadrži diskrecijske pokojninske ugodnosti za obdobje pet let v obliki instrumentov iz točke (l). Če zaposleni doseže pogoje za upokojitev, se diskrecijske pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz točke (l), pri čemer zanje velja petletno obdobje zadržanja;
zaposleni se morajo zavezati, da ne bodo uporabljali osebnih strategij zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo ter s tem posegali v učinke usklajevanj tveganj iz njihovih dogovorov glede prejemkov;
variabilni prejemki se ne izplačajo z instrumenti ali metodami, ki bi spodbujali neusklajenost s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 575/2013.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2014.
Za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja institucije iz člena 92(3), razen v zvezi z zaposlenimi v investicijskih podjetjih, EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev naslednjega:
vodstvene odgovornosti in kontrolnih funkcij;
pomembne poslovne enote in pomembnega vpliva na profil tveganja zadevne poslovne enote in
drugih kategorij zaposlenih, ki niso izrecno omenjene v členu 92(3), katerih poklicne dejavnosti podobno pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije kot dejavnosti kategorij zaposlenih iz navedenega člena.
EBA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kar zadeva regulativne tehnične standarde, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, se pooblastilo iz člena 94(2) te direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ), še naprej uporablja do 26. junija 2021.
Z odstopanjem od odstavka 1 se zahteve iz točk (l) in (m) ter drugega odstavka točke (o) navedenega odstavka ne uporabljajo za:
institucijo, ki ni velika institucija, kot je opredeljena v točki 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in katere vrednost sredstev je v štiriletnem obdobju neposredno pred tekočim poslovnim letom v povprečju ter na posamični podlagi v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013 enaka ali nižja kot 5 milijard EUR;
zaposlenega, čigar letni variabilni prejemki ne presegajo 50 000 EUR in ne predstavljajo več kot tretjine celotnih letnih prejemkov tega zaposlenega.
Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 lahko država članica zniža ali zviša zadevni prag, pod pogojem, da:
institucija, v zvezi s katero država članica uporabi to določbo, ni velika institucija, kot je opredeljena v točki 146 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in, če je prag zvišan:
institucija izpolnjuje merila iz točk 145(c), (d) in (e) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; ter
prag ne presega 15 milijard EUR;
je ustrezno spremeniti prag v skladu s tem odstavkom ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti dejavnosti institucije, njene notranje organizacije ali, če je ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.
Člen 95
Komisija za prejemke
Člen 96
Vzdrževanje spletne strani o korporativnem upravljanju in prejemkih
Institucije, ki vzdržujejo spletno stran, tam pojasnijo, na kakšen način izpolnjujejo zahteve iz členov 88 do 95.
Člen 97
Nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje
Ob upoštevanju tehničnih meril iz člena 98 pristojni organi pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo institucije za uskladitev s to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013, ter ovrednotijo:
tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene institucije,
▼M5 —————
tveganja, ki so jih razkrila stresna testiranja, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti dejavnosti institucij.
Pristojni organi pri pregledovanju in ovrednotenju iz odstavka 1 tega člena uporabijo načelo sorazmernosti v skladu z merili, objavljenimi na podlagi točke (c) člena 143(1).
Če pristojni organi uporabljajo prilagojene metodologije na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvestijo EBA. EBA spremlja nadzorne prakse in izdaja smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, v katerih določi, kako naj se podobni profili tveganosti ovrednotijo za namene tega odstavka, ter da zagotovi dosledno in sorazmerno uporabo metodologij, prilagojenih podobnim institucijam po vsej Uniji.
Člen 98
Tehnična merila za nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje
Poleg pregledovanja in ovrednotenja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja pregledovanje in ovrednotenje s strani pristojnih organov na podlagi člena 97 vključuje vsaj:
rezultate stresnih testov, ki jih v skladu s členom 177 Uredbe (EU) št. 575/2013 izvedejo institucije, ki uporabljajo pristop temelječ na notranjih bonitetnih ocenah;
izpostavljenost tveganju koncentracije in upravljanje tega tveganja s strani institucij, vključno z njihovim spoštovanjem zahtev iz dela 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 81 te direktive;
stabilnost, ustreznost in način uporabe politik in postopkov, ki jih izvajajo institucije za upravljanje preostalega tveganja, povezanega z uporabo priznanih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja;
ustrezen obseg kapitala institucije glede na sredstva, ki jih je institucija olistinila, ob upoštevanju ekonomske vsebine posla, vključno z doseženo stopnjo prenosa tveganja;
izpostavljenost institucij likvidnostnemu tveganju ter merjenje in upravljanje tega tveganja s strani institucij, vključno z razvojem analiz alternativnih scenarijev, upravljanjem instrumentov za zmanjševanje tveganja (zlasti ravni, sestave in kakovosti likvidnostnih blažilnikov) ter učinkovitimi načrti neprekinjenega poslovanja;
vpliv učinkov razpršitve in način vključevanja teh učinkov v sistem merjenja tveganja;
rezultate stresnih testov, ki jih izvajajo institucije, ki uporabljajo notranji model za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s poglavjem 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013;
geografsko lokacijo izpostavljenosti institucij;
poslovni model institucije.
▼M5 —————
Nadzorniška pooblastila se izvajajo vsaj v naslednjih primerih:
če se ekonomska vrednost lastniškega kapitala institucije iz člena 84(1) zmanjša za več kot 15 % njenega temeljnega kapitala zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, kot je opredeljeno v katerem koli od šestih nadzorniških stresnih scenarijev, ki veljajo za obrestne mere;
če se neto prihodki od obresti institucije iz člena 84(1) znatno zmanjšajo zaradi nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, kot je opredeljeno v enem izmed dveh nadzorniških stresnih scenarijev, ki veljajo za obrestne mere.
Ne glede na drugi pododstavek pristojnim organom ni treba izvajati nadzorniških pooblastil, če na podlagi pregledovanja in ovrednotenja iz tega odstavka menijo, da institucija ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da institucija ni prekomerno izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige.
V tem odstavku pojem „nadzorniška pooblastila“ pomeni pooblastila iz člena 104(1) ali pooblastilo za določitev predpostavk glede modeliranja in parametrov, ki niso predpostavke, ki jih je EBA določila na podlagi točke (b) odstavka 5a tega člena, in ki jih institucije upoštevajo pri izračunu ekonomske vrednosti lastniškega kapitala na podlagi člena 84(1).
EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 5 določi:
šest nadzorniških stresnih scenarijev iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 5 in dva nadzorniška stresna scenarija iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 5, ki se uporabljajo za obrestne mere za vsako valuto;
z vidika mednarodno dogovorjenih bonitetnih standardov skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, z izjemo vedenjskih predpostavk, ki jih institucije upoštevajo pri svojem izračunu ekonomske vrednosti lastniškega kapitala iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 5 in so omejene na:
obravnavo lastniškega kapitala institucije;
vključitev, sestavo in diskontiranje denarnih tokov, občutljivih na obrestne mere, ki izhajajo iz sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije, vključno z obravnavo komercialnih marž in drugih sestavin razmika;
uporabo dinamičnih ali statičnih bilančnih modelov in iz tega izhajajočo obravnavo amortiziranih pozicij in zapadlih pozicij;
z vidika mednarodno dogovorjenih standardov skupne predpostavke glede modeliranja in parametrov, z izjemo vedenjskih predpostavk, ki jih institucije upoštevajo pri svojem izračunu neto prihodkov od obresti iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 5 in so omejene na:
vključitev in sestavo denarnih tokov, občutljivih na obrestne mere, ki izhajajo iz sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije, vključno z obravnavo tržnih marž in drugih sestavin razmika;
uporabo dinamičnih ali statičnih bilančnih modelov in iz tega izhajajočo obravnavo amortiziranih pozicij in zapadlih pozicij;
obdobje, v katerem se merijo prihodnji neto prihodki od obresti;
pomen pojma znatno zmanjšanje iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 5.
EBA Komisiji predloži osnutek navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Za namene prvega pododstavka ocena EBA vsebuje vsaj naslednje:
oblikovanje enotne opredelitve ESG tveganj, vključno s fizičnimi in tranzicijskimi tveganji; slednja zajemajo tveganja, povezana z znižanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb;
oblikovanje ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih meril za oceno vpliva ESG tveganj na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno finančno stabilnost institucij; ta merila vključujejo procese stresnih testov in analize scenarijev, da bi ocenili vplive ESG tveganj v okviru različnih neugodnih scenarijev;
ureditve, procese, mehanizme in strategije, ki jih morajo institucije izvesti, da bi ugotovile, ocenile in obvladale ESG tveganja;
analitične metode in orodja za presojo vpliva ESG tveganj na dejavnosti kreditiranja in finančne posredniške dejavnosti institucij.
EBA Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. junija 2021 predloži poročilo o svojih ugotovitvah.
EBA lahko na podlagi izidov tega poročila po potrebi izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 v zvezi z enotno vključitvijo ESG tveganj v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki ga izvajajo pristojni organi.
Člen 99
Načrt nadzorniških pregledov
Pristojni organi za institucije, ki jih nadzorujejo, vsaj enkrat letno sprejmejo načrt nadzorniških pregledov. Ta načrt vključuje procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97. Vsebovati mora naslednje:
opis, kako nameravajo pristojni organi izvajati svoje naloge in razporediti svoje vire;
opredelitev institucij, za katere naj bi se izvajal okrepljen nadzor, in ukrepe, sprejete za zagotovitev takega nadzora v skladu z odstavkom 3;
načrt inšpekcijskih pregledov v prostorih, ki jih uporablja institucija, vključno z njenimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v drugih državah članicah, v skladu s členi 52, 119 in 122.
Načrti nadzorniških pregledov zajemajo naslednje institucije:
institucije, za katere je bilo na podlagi rezultatov stresnih testov iz točk (a) in (g) člena 98(1) in člena 100 ali rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 ugotovljeno pomembno tveganje za njihovo trenutno finančno trdnost ali kršitve nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, in Uredbe (EU) št. 575/2013;
▼M5 —————
katere koli druge institucije, ki jih je po mnenju pristojnih organov treba vključiti v načrt.
Kadar je to potrebno v skladu s členom 97, se sprejmejo zlasti naslednji ukrepi:
večje število inšpekcijskih pregledov na kraju samem v instituciji ali pogostejše izvajanje teh pregledov;
stalna prisotnost pristojnega organa v instituciji;
dodatno ali pogostejše poročanje institucije;
dodatni ali pogostejši pregledi operativnih, strateških ali poslovnih načrtov institucije;
tematski pregledi za spremljanje posebnih tveganj, za katere je verjetno, da se bodo uresničila.
Člen 100
Nadzorniško stresno testiranje
Člen 101
Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih pristopov
EBA pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki vključujejo merila uspešnosti na podlagi navedene analize.
Pri pregledu dovoljenj, ki se institucijam izdajo za uporabo notranjih pristopov, pristojni organi upoštevajo navedeno analizo in merila uspešnosti.
Člen 102
Nadzorniški ukrepi
Pristojni organi od institucije zahtevajo, da dovolj zgodaj sprejme potrebne ukrepe za odpravo relevantnih težav v naslednjih okoliščinah:
institucija ne izpolnjuje zahtev te direktive ali Uredbe (EU) št. 575/2013;
pristojni organi imajo dokaz, da bi lahko institucija v naslednjih 12 mesecih kršila zahteve iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 575/2013;
▼M5 —————
Člen 104
Nadzorniška pooblastila
Za namene člena 97, člena 98(4) in (5), člena 101(4) ter člena 102 te direktive ter uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 imajo pristojni organi vsaj pooblastila, da:
od institucij zahtevajo dodatno potreben kapital, ki presega zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer pod pogoji iz člena 104a te direktive;
zahtevajo okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo v skladu s členoma 73 in 74;
od institucij zahtevajo, da predložijo načrt za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ter določijo rok za njegovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta v zvezi z obsegom in rokom;
od institucij zahtevajo uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev z vidika kapitalskih zahtev;
omejijo poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo institucij ali zahtevajo opustitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za stabilnost institucije;
zahtevajo zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi institucij, vključno z dejavnostmi zunanjega izvajanja;
od institucij zahtevajo, da omejijo variabilne prejemke z odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, kadar niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;
od institucij zahtevajo, da za povečanje kapitala uporabijo čisti dobiček;
institucijam omejijo ali prepovejo razdelitev dobička ali plačila obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije;
naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja, vključno s poročanjem o kapitalu, likvidnosti in finančnem vzvodu;
naložijo posebne likvidnostne zahteve, vključno z omejitvami glede neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi;
zahtevajo dodatna razkritja.
Za namene členov 97 do 102 se vse dodatne informacije, ki se lahko zahtevajo od institucij, štejejo za podvojene, kadar je bila ista ali bistveno ista informacija že kako drugače sporočena pristojnemu organu ali pa jo pristojni organ lahko sam pripravi.
Pristojni organ od institucije ne zahteva, da sporoči dodatne informacije, če jih je že prej prejel v drugačni obliki ali drugače razdrobljene in ta drugačna oblika ali razdrobljenost ne preprečuje pristojnemu organu, da pripravi informacije enake kakovosti in zanesljivosti, kot so informacije, pripravljene na podlagi dodatnih informacij, ki bi bile sicer sporočene.
▼M5 —————
Člen 104a
Dodatna kapitalska zahteva
Pristojni organi naložijo dodatno kapitalsko zahtevo iz točke (a) člena 104(1), kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 97 in 101, ugotovijo, da je posamezna institucija v katerem koli od naslednjih položajev:
institucija je izpostavljena tveganjem ali elementom tveganja, ki niso pokriti oziroma niso v zadostni meri pokriti, kot je določeno v odstavku 2 tega člena, s kapitalskimi zahtevami iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 );
institucija ne izpolnjuje zahtev iz členov 73 in 74 te direktive ali iz člena 393 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter drugi nadzorniški ukrepi verjetno ne bi zadostovali za pravočasno zagotovitev skladnosti s temi zahtevami;
prilagoditve iz člena 98(4) veljajo za nezadostne, da bi instituciji omogočile, da v kratkem časovnem obdobju proda svoje pozicije ali jih zavaruje, ne da bi pri tem v običajnih tržnih pogojih utrpela večje izgube;
ovrednotenje, opravljeno v skladu s členom 101(4), pokaže, da bo neskladnost z zahtevami za uporabo dovoljenega pristopa verjetno vodila do neustreznih kapitalskih zahtev;
institucija večkrat zapored ne vzpostavi ali vzdržuje ustrezne ravni dodatno potrebnega kapitala za kritje napotka, sporočenega v skladu s členom 104b(3);
drugi specifični položaj, vezan na institucijo, zaradi katerega pristojni organ meni, da obstajajo pomembni pomisleki z vidika nadzora.
Pristojni organi dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) naložijo le za pokrivanje tveganj, ki jih imajo posamezne institucije zaradi svojih dejavnosti, vključno s tveganji, ki odražajo učinek nekaterih gospodarskih ali tržnih gibanj na profil tveganosti posamezne institucije.
Za namene prvega pododstavka pristojni organi ob upoštevanju profila tveganosti vsake posamezne institucije ocenijo tveganja, ki jim je izpostavljena institucija, vključno s:
tveganji ali elementi takšnih tveganj, ki so specifični za posamezno institucijo in so izrecno izključeni ali niso izrecno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402;
tveganji ali elementi takšnih tveganj, ki so specifični za posamezno institucijo in so verjetno podcenjeni, kljub izpolnjevanju veljavnih zahtev iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402.
Kolikor za tveganja ali elemente tveganja veljajo prehodne ureditve ali predhodno veljavne določbe iz te direktive ali iz Uredbe (EU) št. 575/2013, ti ne štejejo za tveganja ali elemente takšnih tveganj, ki so verjetno podcenjeni, kljub izpolnjevanju veljavnih zahtev iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402.
Za namene prvega pododstavka kapital, ki šteje za ustreznega, krije vsa tveganja ali elemente tveganj, ki štejejo za pomembne na podlagi ocene iz drugega pododstavka tega odstavka ter niso pokriti ali niso v zadostni meri pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013 in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402.
Tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz pozicij iz netrgovalne knjige, lahko šteje za pomembno vsaj v primerih iz člena 98(5), razen če pristojni organi pri pregledovanju in ovrednotenju ugotovijo, da institucija ustrezno upravlja tveganje spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, in da institucija ni prekomerno izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige.
Kadar se zahteva dodatno potrebni kapital za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, pristojni organi določijo raven dodatno potrebnega kapitala, ki se zahteva v skladu s točko (a) odstavka 1 tega člena, kot razliko med kapitalom, ki šteje za ustreznega na podlagi odstavka 2 tega člena, in relevantnimi kapitalskimi zahtevami iz delov tri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013.
Institucija dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo naloži pristojni organ na podlagi točke (a) člena 104(1) za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, izpolni s kapitalom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
najmanj tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krije s temeljnim kapitalom;
najmanj tri četrtine temeljnega kapitala iz točke (a) sestavlja navadni lastniški temeljni kapital.
Institucija zahtevo po dodatno potrebnem kapitalu, ki jo naloži pristojni organ na podlagi točke (a) člena 104(1) za obravnavanje tveganj prevelikega finančnega vzvoda, izpolni s temeljnim kapitalom.
Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka lahko pristojni organ od institucije zahteva, da po potrebi izpolni dodatno kapitalsko zahtevo z večjim deležem temeljnega kapitala ali navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer upošteva posebne okoliščine institucije.
Kapital, ki se uporabi za izpolnjevanje dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) te direktive, ki so jo pristojni organi naložili za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, se ne uporabi za izpolnitev česar koli od naslednjega:
kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
zahteve po skupnem blažilniku;
napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz člena 104b(3) te direktive, če se ta napotek nanaša na tveganja, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda.
Kapital, ki se uporabi za izpolnitev dodatne kapitalske zahteve iz točke (a) člena 104(1) te direktive, ki so jo pristojni organi naložili za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se ne uporabi za izpolnitev česar koli od naslednjega:
kapitalske zahteve iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013;
napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz člena 104b(3) te direktive, če se ta napotek nanaša na tveganja prevelikega finančnega vzvoda.
Člen 104b
Napotek o dodatno potrebnem kapitalu
Na podlagi teh pregledov pristojni organi za vsako institucijo določijo skupno raven kapitala, za katero menijo, da je primerna.
Napotek o dodatno potrebnem kapitalu predstavlja kapital, ki presega relevanten znesek kapitala, zahtevan na podlagi delov tri, štiri in sedem Uredbe (EU) št. 575/2013, poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402, točke (a) člena 104(1) in točke 6 člena 128 te direktive ali na podlagi člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, in ki je potreben, da se doseže skupna raven kapitala, za katero pristojni organi štejejo, da je primerna na podlagi odstavka 2 tega člena.
Kapital, ki se uporabi za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu, sporočenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, se ne uporabi za izpolnitev česar koli od naslednjega:
kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
zahteve iz člena 104a te direktive, ki jo pristojni organi naložijo za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, ter zahteve po skupnem blažilniku.
Kapital, ki se uporabi za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu, sporočenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, se ne uporabi za izpolnitev kapitalske zahteve iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zahteve iz člena 104a te direktive, ki jo pristojni organi naložijo za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ter zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 104c
Sodelovanje z organi za reševanje
Pristojni organi uradno obvestijo zadevne organe za reševanje o dodatni kapitalski zahtevi, ki je naložena institucijam na podlagi točke (a) člena 104(1), ter o kakršnih koli napotkih o dodatno potrebnem kapitalu, sporočenih institucijam v skladu s členom 104b(3).
Člen 105
Posebne zahteve glede likvidnosti
Za namene določitve ustrezne stopnje likvidnostnih zahtev na podlagi pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvedeta v skladu z oddelkom III, pristojni organi ocenijo, ali je treba za zajetje likvidnostnih tveganj, ki jim je ali jim utegne biti izpostavljena institucija, določiti posebne likvidnostne zahteve, pri čemer upoštevajo:
lastni poslovni model institucije;
ureditev, procese in mehanizme institucije iz oddelka II in zlasti člena 86;
rezultat pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97.
▼M5 —————
Pristojni organi bi morali brez poseganja v člen 67 zlasti preučiti potrebo po uporabi upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov, vključno z dodatnimi bonitetnimi ukrepi, raven katerih je povezana z neskladjem med dejanskim likvidnostnim položajem bančne institucije ter zahtevami glede likvidnosti in stabilnih virov financiranja, določenih na nacionalni ravni ali na ravni Unije.
Člen 106
Posebne zahteve glede objave
Države članice pooblastijo pristojne organe, da od institucij zahtevajo:
objavo informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 več kot enkrat letno in določitev rokov za objavo;
uporabo posebnih medijev in mest za objave, ki niso finančni izkazi.
Člen 107
Skladnost nadzorniških pregledovanj, ovrednotenj in nadzorniških ukrepov
Pristojni organi EBA obvestijo o:
delovanju svojega procesa pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97;
metodologiji, ki se uporablja za utemeljitev odločitev iz členov 98, 100, 101, 102, 104 in 105 o procesih iz točke (a).
EBA oceni informacije, ki jih predložijo pristojni organi, za zagotovitev skladnosti procesov nadzorniških pregledovanj in ovrednotenj. Za dokončanje ocene lahko od pristojnih organov zahteva dodatne informacije na sorazmeren način v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA za povečanje stopnje te konvergence izvaja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 108
Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
Pristojni organi lahko kreditno institucijo izvzamejo iz zahtev člena 73 te direktive v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Če pristojni organi odstopijo od zahteve po uporabi kapitalskih zahtev na konsolidirani podlagi iz člena 15 Uredbe (EU) št. 575/2013, se zahteve iz člena 73 te direktive uporabljajo na posamični podlagi.
▼M5 —————
Člen 109
Ureditve, procesi in mehanizmi institucij
Zahteve glede prejemkov iz členov 92, 94 in 95 se za nobeno od naslednjih družb ne uporabljajo na konsolidirani podlagi:
podrejene družbe s sedežem v Uniji, kadar zanje veljajo posebne zahteve glede prejemkov v skladu z drugimi pravnimi akti Unije;
podrejene družbe s sedežem v tretji državi, kadar bi zanje veljale posebne zahteve glede prejemkov v skladu z drugimi pravnimi akti Unije, če bi imele sedež v Uniji.
Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena in da se prepreči izogibanje pravilom iz členov 92, 94 in 95, države članice zagotovijo, da se zahteve iz členov 92, 94 in 95 uporabljajo na posamični podlagi za zaposlene v podrejenih družbah, za katere se ta direktiva ne uporablja, če:
je podrejena družba bodisi družba za upravljanje bodisi podjetje, ki opravlja investicijske storitve in posle, navedene v točkah 2, 3, 4, 6 in 7 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ter
so bili zadevni zaposleni pooblaščeni za opravljanje poklicnih dejavnosti, ki pomembno vplivajo na profil tveganosti ali posle institucij znotraj skupine.
Člen 110
Pregledovanje in ovrednotenje ter nadzorniški ukrepi
▼M6 —————
POGLAVJE 3
Nadzor na konsolidirani podlagi
Člen 111
Določitev konsolidacijskega nadzornika
Kadar je nadrejena oseba nadrejena kreditna institucija v državi članici ali EU nadrejena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira to nadrejeno kreditno institucijo v državi članici ali to EU nadrejeno kreditno institucijo na posamični podlagi.
Kadar je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in nobena od njenih podrejenih družb ni kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira navedeno nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje na posamični podlagi.
Kadar je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in je vsaj ena od njenih podrejenih družb kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije ali, kadar je kreditnih institucij več, kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.
Kadar imata dve ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v Uniji, isti nadrejeni finančni holding v državi članici, nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja:
pristojni organ kreditne institucije, kadar je v skupini samo ena kreditna institucija;
pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto, kadar je v skupini več kreditnih institucij, ali
pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto, kadar skupina ne vključuje nobene kreditne institucije.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 1, od točke (b) odstavka 3 in od odstavka 4 je v primeru, ko pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno kreditno institucijo v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več kreditnih institucij v skupini, kadar je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih kreditnih institucij večji od bilančne vsote kreditnih institucij, ki jih na posamični podlagi nadzira kateri koli drug pristojni organ.
Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3, je v primeru, ko pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno investicijsko podjetje v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več investicijskih podjetij v skupini s skupno največjo bilančno vsoto.
Člen 112
Usklajevanje nadzorniških dejavnosti s strani konsolidacijskega nadzornika
Konsolidacijski nadzornik, poleg nalog, ki jih ima na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013, opravlja naslednje naloge:
usklajevanje zbiranja in posredovanja relevantnih ali bistvenih informacij v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah;
načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja, vključno v zvezi z dejavnostmi iz poglavja 3 naslova VII, v sodelovanju z udeleženimi pristojnimi organi;
načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v sodelovanju s udeleženimi pristojnimi organi ter po potrebi s centralnimi bankami ESCB pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno z neugodnim razvojem v institucijah ali na finančnih trgih, po možnosti z uporabo obstoječih načinov obveščanja za izvajanje kriznega upravljanja.
EBA lahko pristojnim organom tudi na lastno pobudo pomaga v primeru spora glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti iz tega člena, v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.
Člen 113
Skupne odločitve o bonitetnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo
Konsolidacijski nadzornik in pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, storijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev o:
uporabi členov 73 in 97 za določitev ustreznosti konsolidirane ravni kapitala, ki ga ima skupina institucij glede na svoje finančno stanje in profil tveganosti, ter zahtevane ravni kapitala za uporabo točke (a) člena 104(1) za vsak subjekt znotraj skupine institucij in na konsolidirani podlagi;
ukrepih za obravnavanje vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot se zahteva v skladu s členom 86, in v zvezi s potrebo po likvidnostnih zahtevah, specifičnih za posamezno institucijo, v skladu s členom 105;
kakršnih koli napotkih o dodatno potrebnem kapitalu iz člena 104b(3).
Skupne odločitve iz odstavka 1 se dosežejo:
za namene točke (a) odstavka 1 tega člena v štirih mesecih od datuma, ko konsolidacijski nadzornik drugim ustreznim pristojnim organom predloži poročilo, ki vsebuje oceno tveganj skupine institucij v skladu s členom 104a;
za namene točke (b) odstavka 1 tega člena v štirih mesecih od datuma, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij v skladu s členoma 86 in 105;
za namene točke (c) odstavka 1 tega člena v štirih mesecih od datuma, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, ki vsebuje oceno tveganj skupine institucij v skladu s členom 104b.
V skupnih odločitvah iz odstavka 1 tega člena se prav tako ustrezno upošteva ocena tveganja podrejenih družb, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi v skladu s členi 73, 97, 104a in 104b.
Skupne odločitve iz točk (a) in (b) odstavka 1 se navedejo v dokumentih, ki vsebujejo popolno utemeljitev in ki jih konsolidacijski nadzornik predloži EU nadrejeni instituciji. V primeru nestrinjanja se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerega koli zadevnega pristojnega organa posvetuje z EBA. Konsolidacijski nadzornik se lahko z EBA posvetuje na lastno pobudo.
Odločitev o uporabi členov 73, 86 in 97, točke (a) člena 104(1) ter členov 104b in 105 te direktive na posamični ali subkonsolidirani podlagi sprejmejo ustrezni pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene kreditne institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, pri čemer ustrezno upoštevajo stališča in pridržke, ki jih izrazi konsolidacijski nadzornik. Če je kateri koli zadevni pristojni organ ob izteku katerega koli časovnega obdobja iz odstavka 2 tega člena zadevo predložil EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, pristojni organi odložijo svojo odločitev in počakajo na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejmejo odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovna obdobja iz odstavka 2 tega člena se štejejo kot obdobja za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu od prejema predložitve zadeve EBA. Po izteku štirimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.
Odločitve se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno utemeljitev ter upošteva oceno tveganja, stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v časovnih obdobjih iz odstavka 2. Konsolidacijski nadzornik pošlje ta dokument vsem zadevnim pristojnim organom in EU nadrejeni instituciji.
V primeru posvetovanja z EBA vsi pristojni organi upoštevajo mnenje EBA in pojasnijo kakršno koli bistveno odstopanje od tega mnenja.
Skupne odločitve iz odstavka 1 tega člena in vse odločitve, sprejete v odsotnosti skupne odločitve v skladu z odstavkom 3 tega člena, se posodabljajo vsako leto ali v izjemnih okoliščinah, če pristojni organ, odgovoren za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, vloži pisno in v celoti utemeljeno zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku za posodobitev odločitve o uporabi točke (a) člena 104(1) ter členov 104b in 105. V teh izjemnih okoliščinah se lahko posodobitev obravnava dvostransko med konsolidacijskim nadzornikom in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.
EBA osnutke teh izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. julija 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 114
Zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah
Če je centralna banka ESCB obveščena o razmerah, opisanih v prvem pododstavku, o tem čim prej obvesti pristojne organe iz člena 112 in EBA.
Pristojni organi in organ iz člena 58(4) uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kjer je to mogoče.
Člen 115
Dogovori o usklajevanju in sodelovanju
Na podlagi teh dogovorov se lahko konsolidacijskega nadzornika zadolži za dodatne naloge ter se lahko opredelijo postopki sprejemanja odločitev in sodelovanja z drugimi pristojnimi organi.
Člen 116
Kolegij nadzornikov
EBA si prizadeva za spodbujanje in spremljanje učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA v ta namen ustrezno sodeluje in se za te namene šteje kot pristojni organ.
Kolegiji nadzornikov predstavljajo okvir za konsolidacijskega nadzornika, EBA in druge zadevne pristojne organe za opravljanje naslednjih nalog:
medsebojna izmenjava informacij in izmenjava informacij z EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010;
dogovor o prostovoljni dodelitvi nalog in po potrebi prostovoljnem prenosu odgovornosti;
določitev programov nadzorniških pregledov iz člena 99 na podlagi ocene tveganja skupine v skladu s členom 97;
povečanje učinkovitosti nadzora z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev, vključno v zvezi z zahtevami po informacijah iz člena 114 in člena 117(3);
dosledna uporaba bonitetnih zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 za vse subjekte znotraj skupine institucij brez poseganja v opcije in diskrecijske pravice, ki izhajajo iz prava Unije;
uporaba člena 112(1)(c) ob upoštevanju dela drugih forumov, ki so lahko ustanovljeni na tem področju.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
V ustreznem kolegiju nadzornikov lahko sodeluje pristojni organ v državi članici, v kateri ima sedež finančni holding ali mešani finančni holding, ki je pridobil odobritev v skladu s členom 21a.
Vsak pristojni organ lahko v primeru spora med pristojnimi organi glede delovanja nadzorniških kolegijev zadevo preda EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA lahko pristojnim organom tudi na lastno pobudo v primeru spora glede delovanja nadzorniških kolegijev iz tega člena pomaga v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe (EU).
Člen 116a
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Države članice od 10. januarja 2030 zagotovijo, da so informacije iz člena 68(1) in (2) ter člena 131(12) te direktive dostopne na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ). Za ta namen se pristojni organ ali imenovani organ določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, navedene uredbe.
Države članice zagotovijo, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena fizične osebe ali institucije, na katero se informacije nanašajo;
kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov institucije, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Člen 117
Obveznosti sodelovanja
Pristojni organi sodelujejo z EBA za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi EBA zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Uredbe (EU) št. 1093/2010, v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Informacije iz prvega pododstavka se štejejo za bistvene, če lahko pomembno vplivajo na oceno finančne trdnosti institucije ali finančne institucije v drugi državi članici.
Konsolidacijski nadzorniki EU nadrejenih institucij in EU institucij, ki jih obvladujejo EU nadrejeni finančni holdingi ali EU nadrejeni mešani finančni holdingi, zlasti sporočijo vse relevantne informacije pristojnim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo podrejene družbe teh nadrejenih oseb. Pri ugotavljanju obsega relevantnih informacij se upošteva pomen teh podrejenih družb v finančnem sistemu navedenih držav članic.
Bistvene informacije iz prvega pododstavka vključujejo zlasti naslednje informacije:
opredelitev pravne strukture skupine in strukture upravljanja, vključno z organizacijsko strukturo, ki zajema vse nadzorovane subjekte, nenadzorovane subjekte, nenadzorovane podrejene družbe in pomembne podružnice, ki pripadajo skupini, nadrejene osebe, v skladu s členi 14(3), 74(1) in 109(2), ter vse pristojne organe reguliranih subjektov v skupini;
postopke za zbiranje informacij od institucij v skupini in preverjanje navedenih informacij;
neugoden razvoj v institucijah ali drugih subjektih v skupini, ki bi lahko resno škodoval institucijam;
pomembnejše kazni in izjemne ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s to direktivo, vključno z naložitvijo posebne kapitalske zahteve v skladu s členom 104 in uvedbo morebitne omejitve uporabe naprednega pristopa za merjenje pri izračunu kapitalske zahteve v skladu s členom 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Pristojni organi lahko zadevo predložijo EBA, kadar:
pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij;
je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo relevantnih informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku.
Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko EBA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA lahko pristojnim organom pomaga razviti dosledne prakse sodelovanja tudi na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.
Preden zadevni pristojni organi sprejmejo odločitev, se posvetujejo med seboj glede naslednjih zadev, ►C2 če je takšna odločitev pomembna za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov. ◄
spremembe delničarske, organizacijske ali upravljavske strukture kreditnih institucij v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov, ter
pomembnejših kazni ali izjemnih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, vključno z naložitvijo posebne kapitalske zahteve na podlagi člena 104 in uvedbo morebitne omejitve uporabe naprednih pristopov za merjenje pri izračunu kapitalskih zahtev na podlagi člena 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Za namene točke (b) se vedno opravi posvetovanje s konsolidacijskim nadzornikom.
Pristojni organ se lahko kljub temu odloči, da se v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njegove odločitev, ne bo posvetoval z drugimi pristojnimi organi. V takšnih primerih pristojni organ po sprejemu odločitve nemudoma obvesti druge pristojne organe.
EBA lahko pristojnim organom v primeru spora v zvezi z usklajevanjem nadzorniških dejavnosti na podlagi tega člena pomaga na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 118
Preverjanje informacij o subjektih v drugih državah članicah
Če pri uporabi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojni organi ene države članice v posebnih primerih želijo preveriti informacije o instituciji, finančnem holdingu, mešanem finančnem holdingu, finančni instituciji, družbi za pomožne storitve, mešanem poslovnem holdingu, podrejeni družbi iz člena 125 ali podrejeni družbi iz člena 119(3), ki so v drugi državi članici, od pristojnih organov v drugi državi članici zahtevajo, da opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, se v okviru svoje pristojnosti nanj odzovejo tako, da sami opravijo preverjanje ali da preverjanje dovolijo organom, ki so vložili zahtevo, ali revizorju ali strokovnjaku. Pristojni organ, ki je vložil zahtevo, lahko po želji sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja sam.
Člen 119
Vključitev holdingov v konsolidirani nadzor
Člen 120
Nadzor mešanih finančnih holdingov
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 121
Usposobljenost direktorjev
Države članice zahtevajo, da imajo člani upravljalnega organa finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zadosten ugled in imajo ustrezno znanje, veščine in izkušnje iz člena 91(1) za opravljanje teh nalog, pri čemer se upošteva posebna vloga finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.
Člen 122
Zahteve za informacije in inšpekcijski pregledi
Člen 123
Nadzor
Člen 124
Izmenjava informacij
Če pristojni organi države članice, v kateri je nadrejena oseba, ne izvajajo sami nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111, jih lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje takšnega nadzora, pozovejo, naj od nadrejene osebe pridobijo vse informacije, pomembne za nadzor na konsolidirani podlagi, in jih posredujejo tem pristojnim organom.
Podobno države članice dovolijo svojim pristojnim organom izmenjavo informacij iz člena 122, ob predpostavki, da zbiranje ali posedovanje informacij ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor mešanega poslovnega holdinga in tistih njegovih podrejenih družb, ki niso kreditne institucije, ali podrejenih družb iz člena 119(3).
Člen 125
Sodelovanje
Kadar konsolidacijski nadzornik skupine z nadrejenim mešanim finančnim holdingom, na podlagi člena 111 te direktive, ni koordinator, določen v skladu s členom 10 Direktive 2002/87/ES, konsolidacijski nadzornik in koordinator sodelujeta za namene uporabe te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 na konsolidirani podlagi. Za spodbujanje in vzpostavitev učinkovitega sodelovanja konsolidacijski nadzornik in koordinator skleneta pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
Člen 126
Kazni
V skladu z oddelkom IV poglavja 1 tega naslova države članice zagotovijo, da se upravne kazni ali drugi upravni ukrepi, ki so namenjeni prenehanju ugotovljenih kršitev ali vzrokov za take kršitve, lahko naložijo finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom ali njihovim operativnim vodjem, ki kršijo zakone ali druge predpise, s katerim se prenaša to poglavje.
Člen 127
Ocena enakovrednosti konsolidiranega nadzora v tretjih držav
Oceno opravi pristojni organ, ki je odgovoren za konsolidirani nadzor, če se uporabi odstavek 3, na zahtevo nadrejene osebe ali katere koli nadzorovane osebe z dovoljenjem za poslovanje v Uniji ali na lastno pobudo. Ta pristojni organ se posvetuje z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi.
Pristojni organ, ki opravlja oceno iz prvega pododstavka odstavka 1, te smernice upošteva. Za ta namen se pred sprejetjem odločitve posvetuje z EBA.
S temi nadzorniškimi tehnikami se mora po posvetovanju z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi strinjati pristojni organ, odgovoren za konsolidirani nadzor.
Pristojni organi lahko zahtevajo predvsem ustanovitev finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji in uporabijo določbe o konsolidiranem nadzoru za konsolidirani položaj tega finančnega holdinga ali konsolidirani položaj institucij tega mešanega finančnega holdinga.
Nadzorniške tehnike morajo biti pripravljene tako, da se dosežejo cilji konsolidiranega nadzora, ki so določeni v tem poglavju, o njih pa je treba obvestiti druge sodelujoče pristojne organe, EBA in Komisijo.
POGLAVJE 4
Kapitalski blažilniki
Člen 128
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
"varovalni kapitalski blažilnik" pomeni kapital, ki ga mora institucija zagotavljati v skladu s členom 129;
"posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik" pomeni kapital, ki ga mora institucija zagotavljati v skladu s členom 130;
„blažilnik za GSPI“ pomeni kapital, ki ga je treba zagotavljati v skladu s členom 131(4);
„blažilnik za DSPI“ pomeni kapital, katerega zagotavljanje ga lahko zahteva v skladu s členom 131(5);
„blažilnik sistemskih tveganj“ pomeni kapital, ki ga mora institucija zagotavljati v skladu s členom 133, oziroma bi se to lahko od nje zahtevalo;
"zahteva po skupnem blažilniku" pomeni celoten navaden lastniški temeljni kapital, ki je potreben za izpolnjevanje zahteve v zvezi z varovalnim kapitalskim blažilnikom,razširjenim kot je ustrezno, z naslednjim:
posamezni instituciji lastnim proticikličnim kapitalskim blažilnikom;
blažilnikom GSPI;
blažilnikom DSPI;
blažilnikom sistemskih tveganj;
"stopnja proticikličnega blažilnika" pomeni stopnjo, ki jo morajo uporabljati institucije za izračun svojega proticikličnega kapitalskega blažilnika, in ki je določena v skladu s členom 136, členom 137 ali s strani ustreznega pristojnega organa tretje države, odvisno od primera;
"institucija, ki je pridobila dovoljenje v matični državi članici" pomeni institucijo, ki je dobila dovoljenje v državi članici, kjer je za določitev stopnje proticikličnega blažilnika odgovoren imenovani organ;
„vodilo za blažilnik“ pomeni referenčno stopnjo blažilnika, izračunano v skladu s členom 135(1).
Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 prvega odstavka tega člena, ne uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatnih kapitalskih zahtev, naloženih na podlagi člena 104a te direktive za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, in napotkov, sporočenih v skladu s členom 104b(3) te direktive, za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda.
Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje enega od elementov zahteve po skupnem blažilniku, ne uporabljajo za izpolnjevanje drugih ustreznih elementov zahteve po skupnem blažilniku.
Institucije navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga vzdržujejo za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 prvega odstavka tega člena, ne uporabljajo za izpolnjevanje komponent, ki temeljijo na tveganjih in so določene v členih 92a in 92b Uredbe (EU) št. 575/2013 ter v členih 45c in 45d Direktive 2014/59/EU.
▼M6 —————
Člen 129
Zahteva po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika
▼M6 —————
Člen 130
Zahteva po vzdrževanju posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika
▼M6 —————
Člen 131
Globalne in druge sistemsko pomembne institucije
GSPI so eno od naslednjega:
skupina, na čelu katere je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, ali
institucija, ki ni podrejena družba EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga.
DSPI je lahko institucija ali skupina, na čelu katere je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding, nadrejena institucija v državi članici, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici.
Metodologija za določitev GSPI temelji na naslednjih kategorijah:
velikost skupine;
medsebojna povezanost skupine s finančnim sistemom;
nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina;
zapletenost skupine;
čezmejne dejavnosti skupine, vključno s čezmejno dejavnostjo med državami članicami ter med državo članico in tretjo državo.
Vsaka kategorija ima enako težo in vključuje merljive kazalnike.
Z uporabo te metodologije se dobi skupen rezultat za vsak ocenjen subjekt iz odstavka 1, ki omogoča določitev GSPI in njihovo razvrstitev v podkategorije, opisane v odstavku 9.
Dodatna določitvena metodologija za GSPI temelji na naslednjih kategorijah:
kategorijah iz točk (a) do (d) odstavka 2 tega člena;
čezmejni dejavnosti skupine, razen dejavnosti skupine v sodelujočih državah članicah iz člena 4 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ).
Vsaka kategorija ima enako težo in vključuje merljive kazalnike. Za kategorije iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka so kazalniki enaki kot ustrezni kazalniki, določeni na podlagi odstavka 2.
Z dodatno določitveno metodologijo za GSPI se za vsak ocenjevani subjekt iz odstavka 1 izračuna dodatni skupni rezultat, na podlagi katerega lahko pristojni ali imenovani organi sprejmejo enega od ukrepov iz točke (c) odstavka 10.
DSPI se določijo v skladu z odstavkom 1. Sistemski pomen se oceni na podlagi vsaj enega od naslednjih meril:
velikost;
pomen za gospodarstvo Unije ali zadevne države članice;
pomen čezmejnih dejavnosti;
medsebojna povezanost institucije ali skupine s finančnim sistemom.
EBA po posvetovanju z ESRB do 1. januarja 2015 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o merilih za opredelitev pogojev uporabe tega odstavka v zvezi z oceno DSPI. V teh smernicah se upoštevajo mednarodni okviri za nacionalne sistemsko pomembne institucije ter posebnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni.
EBA po posvetovanju z ESRB do 31. decembra 2020 poroča Komisiji o ustrezni metodologiji za oblikovanje in umerjanje stopenj blažilnika za DSPI.
ESRB v šestih tednih po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 7 tega člena Komisiji predloži mnenje o primernosti blažilnika za DSPI. Tudi EBA lahko Komisiji v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 predloži svoje mnenje o blažilniku.
Komisija v treh mesecih po tem, ko ji ESRB posreduje uradno obvestilo iz odstavka 7, ob upoštevanju ocene ESRB in EBA, če je to ustrezno ter če meni, da blažilnik za DSPI ne povzroča nesorazmernih negativnih učinkov na celotni finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali povzročili ovire za nemoteno delovanje notranjega trga, sprejme akt, s katerim se pristojni ali imenovani organ pooblasti za sprejetje predlaganega ukrepa.
Kadar se zahteva vzdrževanje blažilnika za DSPI, pristojni organ ali imenovani organ upošteva naslednje,:
blažilnik za DSPI ne sme povzročiti nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali povzročili ovire za delovanje notranjega trga;
pristojni organ ali imenovani organ mora vsaj enkrat letno pregledati blažilnik za DSPI.
Pristojni organ ali imenovani organ pred določitvijo ali ponovno določitvijo blažilnika za DSPI uradno obvesti ESRB en mesec pred objavo odločitve iz odstavka 5 in tri mesece pred objavo odločitve pristojnega organa ali imenovanega organa iz odstavka 5a. ESRB uradna obvestila nemudoma posreduje Komisiji, EBA ter pristojnim in imenovanim organom zadevnih držav članic. V tem uradnem obvestilu je natančno navedeno naslednje:
utemeljitev razlogov, zakaj naj bi bil blažilnik za DSPI učinkovit in sorazmeren pri zmanjševanju tveganja;
ocena verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika za DSPI na notranji trg na podlagi informacij, ki so na voljo državi članici;
stopnja blažilnika za DSPI, ki jo namerava država članica uvesti.
Brez poseganja v člen 133 in odstavek 5 tega člena, kadar je DSPI podrejena GSPI ali DSPI, ki je bodisi institucija bodisi skupina, na čelu katere je EU nadrejena institucija in za katero na konsolidirani podlagi velja blažilnik za DSPI, se za DSPI na posamični ali subkonsolidirani podlagi uporabi blažilnik, ki ne presega nižje izmed vrednosti:
vsote višje od stopenj blažilnika za GSPI ali DSPI, ki se uporablja za skupino na konsolidirani podlagi, in 1 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter
3 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali stopnje, ki se na podlagi dovoljenja Komisije uporablja za skupino na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 5a tega člena.
Brez poseganja v odstavka 1 in 9 ter z uporabo podkategorij in presečnih vrednosti rezultatov iz odstavka 9 lahko pristojni organ ali imenovani organ ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje:
prerazvrsti GSPI iz nižje podkategorije v višjo podkategorijo;
razvrsti subjekt iz odstavka 1, ki ima skupni rezultat iz odstavka 2 nižji od presečnih vrednosti rezultata najnižje podkategorije, v to podkategorijo ali višjo podkategorijo in ga s tem določi za GSPI;
ob upoštevanju enotnega mehanizma za reševanje na podlagi dodatnega skupnega rezultata iz odstavka 2a prerazvrsti GSPI iz višje podkategorije v nižjo podkategorijo.
▼M5 —————
Pristojni organ ali imenovani organ vsako leto pregleda določitev GSPI in DSPI ter razvrstitev GSPI v ustrezne podkategorije in poroča o rezultatih zadevni sistemsko pomembni instituciji in ESRB, ki rezultate nemudoma posreduje Komisiji in EBA. Pristojni organ ali imenovani organ javno razkrije posodobljen seznam institucij, določenih kot sistemsko pomembne institucije, ter podkategorije, v katere so razvrščene posamezne določene GSPI.
▼M5 —————
Kadar je vsota stopnje blažilnika sistemskih tveganj, kot se izračuna za namene odstavka 10, 11 ali 12 člena 133, in stopnje blažilnika za DSPI ali stopnje blažilnika za GSPI, ki velja za isto institucijo, višja od 5 %, se uporabi postopek iz odstavka 5a tega člena.
▼M5 —————
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
▼M5 —————
Člen 133
Zahteva glede vzdrževanja blažilnika sistemskih tveganj
Institucije blažilnik sistemskih tveganj izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
BSR = blažilnik sistemskih tveganj;
rT = stopnja blažilnika, ki se uporablja za znesek skupne izpostavljenosti tveganjem institucije;
ET = znesek skupne izpostavljenosti tveganjem institucije, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
i = indeks, ki označuje podskupino izpostavljenosti iz odstavka 5;
ri = stopnja blažilnika, ki se uporablja za znesek izpostavljenosti tveganjem podskupine izpostavljenosti i, in
Ei = znesek izpostavljenosti tveganjem institucije za podskupino izpostavljenosti i, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Blažilnik sistemskih tveganj se lahko uporablja za:
vse izpostavljenosti v državi članici, ki uvede blažilnik;
naslednje sektorske izpostavljenosti v državi članici, ki uvede blažilnik:
vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
vse izpostavljenosti do pravnih oseb, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine;
vse izpostavljenosti do pravnih oseb, razen izpostavljenosti, določenih v točki (ii);
vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti, določenih v točki (i);
vse izpostavljenosti v drugih državah članicah, ob upoštevanju odstavkov 12 in 15;
sektorske izpostavljenosti, kot so določene v točki (b) tega odstavka, v drugi državi članici, zgolj zaradi omogočitve priznavanja stopnje blažilnika, ki jo določi druga država članica v skladu s členom 134;
izpostavljenosti v tretjih državah;
podskupine vseh kategorij izpostavljenosti iz točke (b).
Kadar se zahteva vzdrževanje blažilnika sistemskih tveganj, pristojni organ ali imenovani organ upošteva naslednje:
blažilnik sistemskih tveganj ne povzroča nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali povzročili ovire za pravilno delovanje notranjega trga;
pristojni organ ali imenovani organ mora vsaj vsako drugo leto pregledati blažilnik sistemskih tveganj;
blažilnik sistemskih tveganj se ne sme uporabljati za obravnavanje tveganj, za katera veljata člena 130 in 131.
Če je institucija, za katero velja ena ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj, podrejena družba, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, pristojni organ ali imenovani organ uradno obvesti organe te države članice.
Kadar stopnja blažilnika sistemskih tveganj velja za izpostavljenosti v tretjih državah, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, uradno obvesti tudi ESRB. ESRB to uradno obvestilo nemudoma posreduje nadzornim organom zadevnih tretjih držav.
V tem uradnem obvestilu je natančno navedeno naslednje:
makrobonitetna ali sistemska tveganja v državi članici;
razlogi, zakaj je zaradi razsežnosti makrobonitetnih ali sistemskih tveganj ogrožena stabilnost finančnega sistema na nacionalni ravni, kar upravičuje stopnjo blažilnika sistemskih tveganj;
utemeljitev, zakaj naj bi bil blažilnik sistemskih tveganj učinkovit in sorazmeren pri zmanjševanju tveganja;
ocena verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka blažilnika sistemskih tveganj na notranji trg na podlagi informacij, ki so na voljo državi članici;
stopnja oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jih pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, namerava naložiti, in izpostavljenosti, za katere se take stopnje uporabljajo, ter institucije, za katere take stopnje veljajo;
če se stopnja blažilnika sistemskih tveganj uporablja za vse izpostavljenosti, utemeljitev, zakaj organ meni, da blažilnik sistemskih tveganj ne podvaja delovanja blažilnika za DSPI iz člena 131.
Če se zaradi odločitve o določitvi stopnje blažilnika sistemskih tveganj predhodno določena stopnja blažilnika zmanjša ali se ne spremeni, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, ravna zgolj v skladu s tem odstavkom.
Za namene tega odstavka se priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj, ki jo določi druga država članica v skladu s členom 134, ne upošteva pri pragu 3 %.
Če je mnenje Komisije negativno, pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, države članice, ki uvede blažilnik sistemskih tveganj, upošteva to mnenje ali poda razloge, zakaj ga ne bo upošteval.
Če je institucija, za katero velja ena ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj, podrejena družba, katere nadrejena oseba ima sedež v drugi državi članici, pristojni organ ali imenovani organ v uradnem obvestilu, predloženem v skladu z odstavkom 9, zaprosi za priporočilo Komisije in ESRB.
Komisija in ESRB v šestih tednih po prejemu uradnega obvestila predložita vsak svoje priporočilo.
Če se organi podrejene družbe in nadrejene osebe ne strinjajo s stopnjo oziroma stopnjami blažilnika sistemskih tveganj, ki se uporabljajo za to institucijo, ali pa sta priporočili Komisije in ESRB negativni, lahko pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, zadevo predloži EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Odločitev o določitvi stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj za te izpostavljenosti se začasno odloži, dokler EBA ne sprejme odločitve.
ESRB v šestih tednih po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 9 tega člena Komisiji predloži mnenje o tem, ali se blažilnik sistemskih tveganj zdi primeren. Tudi EBA lahko Komisiji v skladu s členom 34(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 predloži svoje mnenje o blažilniku sistemskih tveganj.
Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 9 in ob upoštevanju ocene ESRB in EBA, če je to ustrezno ter če meni, da stopnja oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celotni finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali povzročili ovire za nemoteno delovanje notranjega trga, sprejme akt, s katerim se pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, pooblasti za sprejetje predlaganega ukrepa.
Vsak pristojni organ ali imenovani organ, kakor je ustrezno, naznani določitev ali ponovno določitev ene ali več stopenj blažilnika sistemskih tveganj z objavo na ustrezni spletni strani. Ta objava vključuje vsaj naslednje informacije:
stopnjo oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj;
institucije, za katere velja blažilnik sistemskih tveganj;
izpostavljenosti, za katere velja stopnja oziroma stopnje blažilnika sistemskih tveganj;
utemeljitev za določitev ali ponovno določitev stopnje oziroma stopenj blažilnika sistemskih tveganj;
datum, od katerega institucije uporabljajo določeni ali ponovno določeni blažilnik sistemskih tveganj, ter
imena držav, kjer so izpostavljenosti v teh državah upoštevane v blažilniku sistemskih tveganj.
Če bi objava informacij iz točke (d) prvega pododstavka utegnila ogroziti stabilnost finančnega sistema, se navedene informacije ne vključijo v objavo.
Če uporaba omejitev razdelitev vodi do nezadovoljivega izboljšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije glede na zadevno sistemsko tveganje, lahko pristojni organi sprejmejo dodatne ukrepe v skladu s členom 64.
Člen 134
Priznavanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj
Člen 135
Smernice ESRB za določanje stopenj proticikličnega kapitalskega blažilnika
ESRB lahko organom, ki jih imenujejo države članice na podlagi člena 136(1), s priporočili v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010, poda smernice za določanje stopenj proticikličnega kapitalskega blažilnika, pri čemer te vključujejo:
načela za usmerjanje imenovanih organov pri presoji glede ustrezne stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika, za zagotavljanje, da organi sprejmejo preudaren pristop do zadevnih makroekonomskih ciklov, ter za spodbujanje premišljenega in skladnega odločanja v vseh državah članicah;
splošne smernice za:
merjenje in izračun odstopanja razmerij med krediti in bruto domačim proizvodom (BDP) od dolgoročnih trendov;
izračun vodil za blažilnik, ki jih zahteva člen 136(2);
smernice za spremenljivke, ki nakazujejo povečevanje sistemskega tveganja, povezanega z obdobji prekomerne kreditne rasti v celotnem finančnem sistemu, zlasti zadevnega razmerja med krediti in BDP ter njegovega odstopanja od dolgoročnih trendov, in za druge ustrezne dejavnike, vključno z obravnavo gospodarskega razvoja v posameznih gospodarskih sektorjih, ki morajo vplivati na odločitve imenovanih organov glede primerne stopnje proticikličnega blažilnika v skladu s členom 136;
smernice za spremenljivke, vključno s kvalitativnimi merili, ki kažejo, da je treba blažilnik vzdrževati, zmanjšati ali v celoti sprostiti.
Člen 136
Določanje stopenj proticikličnega blažilnika
Vsak imenovani organ za vsako četrtletje izračuna vodilo za blažilnik kot referenco pri presoji glede določanja stopnje proticikličnega blažilnika v skladu z odstavkom 3. Vodilo za blažilnik smiselno odraža kreditni cikel in tveganja zaradi prekomerne kreditne rasti v državi članici, ustrezno pa upošteva tudi posebnosti nacionalnega gospodarstva. Temelji na odstopanju razmerja med krediti in BDP od dolgoročnega trenda tega razmerja, pri čemer med drugim upošteva:
kazalnik rasti ravni kreditov v tej državi ter zlasti kazalnik, ki odraža spremembe razmerja med krediti, odobrenimi v tej državi članici, in BDP;
vse veljavne smernice, ki jih ESRB zagotavlja v skladu s členom 135(1)(b).
Vsak imenovani organ vsako četrtletje oceni intenzivnost cikličnega sistemskega tveganja in ustreznost stopnje proticikličnega blažilnika za svojo državo članico ter določi ali prilagodi stopnjo proticikličnega blažilnika, če je to potrebno. Vsak imenovani organ pri tem upošteva:
vodilo za blažilnik, izračunano v skladu z odstavkom 2;
vse veljavne smernice, ki jih ESRB zagotavlja v skladu s členom 135(1)(a), (c) in (d), ter vsa priporočila, ki jih ESRB izda glede določanja stopnje blažilnika;
druge spremenljivke, ki so po mnenju imenovanega organa pomembne pri ugotavljanju cikličnega sistemskega tveganja.
Vsak imenovani organ vsako četrtletje na svoji spletni strani objavi vsaj naslednje informacije:
veljavno stopnjo proticikličnega blažilnika;
ustrezno razmerje med krediti in BDP ter odstopanje tega razmerja od dolgoročnega trenda;
vodilo za blažilnik, izračunano v skladu z odstavkom 2;
utemeljitev zadevne stopnje blažilnika;
kadar se stopnja blažilnika zviša, datum, od katerega institucije uporabljajo to višjo stopnjo blažilnika za namene izračuna svojega posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika;
sklicevanje na izredne okoliščine, ki upravičujejo krajši rok za začetek uporabe, če datum iz točke (e) nastopi prej kot 12 mesecev od datuma objave v skladu s tem odstavkom;
če se stopnja blažilnika zniža, okvirno obdobje, v katerem se povišanje stopnje blažilnika ne pričakuje, skupaj z utemeljitvijo za to obdobje.
Imenovani organi sprejmejo vse razumne ukrepe za časovno usklajenost te objave.
Imenovani organi ESRB uradno obvestijo o vsaki spremembi stopnje proticikličnega blažilnika in mu sporočijo zahtevane informacije iz točk (a) do (g) prvega pododstavka. ESRB na svoji spletni strani objavi vse tako sporočene stopnje blažilnika in z njimi povezane informacije.
Člen 137
Priznavanje stopenj proticikličnega blažilnika, ki presegajo 2,5 %
Kadar imenovani organ v skladu z odstavkom 1 tega člena prizna stopnjo blažilnika, ki presega 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu z odstavkom 1 tega člena, to priznavanje objavi na svoji spletni strani. Objava vključuje vsaj naslednje podatke:
veljavno stopnjo proticikličnega blažilnika;
državo članico ali tretje države, za katere se blažilnik uporablja;
kadar se stopnja blažilnika zviša, datum, od katerega morajo institucije, ki so pridobile dovoljenje v državi članici imenovanega organa, uporabljati to višjo stopnjo blažilnika za namene izračuna svojega posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika;
sklicevanje na izredne okoliščine, ki upravičujejo krajši rok za uporabo, če datum iz točke (c) nastopi prej kot 12 mesecev od datuma objave v skladu s tem odstavkom.
Člen 138
Priporočilo ESRB glede stopenj proticikličnega blažilnika za tretje države
ESRB lahko v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 imenovanim organom izda priporočilo glede ustrezne stopnje proticikličnega blažilnika za izpostavljenosti v tretji državi, kadar:
ustrezni organ te tretje države ni določil in objavil stopnje proticikličnega blažilnika za to državo (v nadaljnjem besedilu: ustrezni organ tretje države), v kateri ima ena ali več institucij Unije kreditne izpostavljenosti;
ESRB meni, da stopnja proticikličnega blažilnika, ki jo je ustrezni organ tretje države določil in objavil za tretjo državo, ne zadostuje za ustrezno zaščito institucij Unije pred tveganji prekomerne kreditne rasti v zadevni tretji državi, ali kadar imenovani organ uradno obvesti ESRB, da po njegovem mnenju ta stopnja blažilnika za ta namen ni zadostna.
Člen 139
Odločitev imenovanih organov o stopnjah proticikličnega blažilnika za tretje države
Pri izvajanju pooblastila v skladu s prvim pododstavkom imenovani organ ne določi stopnje proticikličnega blažilnika, nižje od stopnje, ki jo določi ustrezni organ tretje države, razen če ta stopnja blažilnika presega 2,5 %, izraženo kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 za institucije, ki imajo kreditne izpostavljenosti v tej tretji državi.
Za doseganje skladnosti pri določanju blažilnika za tretje države lahko ESRB izda priporočila glede te določitve.
Imenovani organi objavijo vse določitve stopnje proticikličnega blažilnika za tretjo državo v skladu z odstavkom 2 ali 3 na svojih spletnih straneh, pri čemer vključijo naslednje podatke:
stopnjo proticikličnega blažilnika in tretjo državo, za katero se blažilnik uporablja;
utemeljitev za to stopnjo blažilnika;
kadar je stopnja blažilnika prvič večja od nič ali se poviša, datum, od katerega morajo institucije uporabljati to višjo stopnjo blažilnika za namene izračuna svojega posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika;
sklicevanje na izredne okoliščine, ki upravičujejo krajši rok za uporabo, če je datum iz točke (c) prej kot 12 mesecev od datuma objave določitve v skladu s tem odstavkom.
Člen 140
Izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika
Države članice za izračun tehtanega povprečja iz prvega pododstavka od institucij zahtevajo, naj za vsako veljavno stopnjo proticikličnega blažilnika uporabijo skupno kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu z naslovoma II in IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 za ustrezne kreditne izpostavljenosti na zadevnem ozemlju, pri čemer jo delijo s skupno kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje za vse ustrezne kreditne izpostavljenosti institucije.
Če v skladu s členom 136(4) imenovani organ določi stopnjo proticikličnega blažilnika, ki presega 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, države članice zagotovijo, da se za ustrezne kreditne izpostavljenosti, ki so v državi članici imenovanega organa (v nadaljnjem besedilu: država članica A), za namene izračuna, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, in po potrebi za namene izračuna elementa konsolidiranega kapitala, ki je povezan z zadevno institucijo, uporabijo naslednje stopnje blažilnika:
institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, uporabijo stopnjo blažilnika, ki presega 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem;
institucije, ki so pridobile dovoljenje v drugi državi članici, uporabijo stopnjo proticikličnega blažilnika, v višini 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, če imenovani organ v državi članici, v kateri so pridobile dovoljenje, ni priznal stopnje blažilnika, ki presega 2,5 % v skladu s členom 137(1);
institucije, ki so pridobile dovoljenje v drugi državi članici, uporabijo stopnjo proticikličnega blažilnika, ki jo določi imenovani organ države članice A, če je imenovani organ v državi članici, v kateri so pridobile dovoljenje, priznal to stopnjo blažilnika v skladu s členom 137.
Če stopnja proticikličnega blažilnika, ki jo določi ustrezni organ tretje države za tretjo državo, presega 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, države članice zagotovijo, da se za ustrezne kreditne izpostavljenosti, ki so v zadevni tretji državi, za namene izračuna, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, in po potrebi za namene izračuna elementa konsolidiranega kapitala, ki je povezan z zadevno institucijo, uporabijo naslednje stopnje blažilnika:
institucije uporabijo stopnjo proticikličnega blažilnika v višini 2,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, če imenovani organ v državi članici, v kateri so pridobile dovoljenje, ni priznal stopnje blažilnika, ki presega 2,5 %, v skladu s členom 137(1);
institucije uporabijo stopnjo proticikličnega blažilnika, ki jo določi ustrezni organ tretje države, če je imenovani organ v državi članici, v kateri so pridobile dovoljenje, priznal to stopnjo blažilnika v skladu s členom 137.
Ustrezne kreditne izpostavljenosti vključujejo vse kategorije izpostavljenosti, razen kategorij iz točk (a) do (f) člena 112 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so predmet:
izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova II dela 3 navedene uredbe;
kadar je izpostavljenost v trgovalni knjigi, izračuna kapitalske zahteve za posebno tveganje iz poglavja 2 naslova IV dela 3 navedene Uredbe ali presežno tveganje neplačila in migracije iz poglavja 5 naslova IV dela 3 navedene uredbe;
kadar je izpostavljenost iz naslova listinjenja, izračuna kapitalske zahteve iz poglavja 5 naslova II dela 3 navedene uredbe.
Za namene izračuna, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1:
se stopnja proticikličnega blažilnika za državo članico uporablja od datuma, navedenega v informacijah, objavljenih v skladu s členom 136(7)(e) ali 137(2)(c), če je učinek te odločitve povišanje stopnje blažilnika;
ob upoštevanju točke (c) se stopnja proticikličnega blažilnika za tretjo državo uporablja 12 mesecev od datuma, na katerega je ustrezni organ tretje države objavil spremembo stopnje blažilnika, ne glede na to, ali ta organ od institucij, ustanovljenih v zadevni tretji državi, zahteva uporabo spremembe v krajšem obdobju, če je učinek te odločitve povišanje stopnje blažilnika;
kadar imenovani organ matične države članice institucije določi stopnjo proticikličnega blažilnika za tretjo državo v skladu s členom 139(2) ali (3) ali prizna stopnjo proticikličnega blažilnika za tretjo državo v skladu s členom 137, se ta stopnja blažilnika uporablja od datuma, navedenega v informacijah, objavljenih v skladu s členom 139(5)(c) ali 137(2)(c), če je učinek te odločitve povišanje stopnje blažilnika;
stopnja proticikličnega blažilnika se začne uporabljati takoj, če je rezultat te odločitve znižanje stopnje blažilnika.
Za namene točke (b) se šteje, da je sprememba stopnje proticikličnega blažilnika za tretjo državo objavljena na datum, ko jo objavi ustrezni organ tretje države v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.
EBA te osnutke regulativnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenesejo pooblastila za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 141
Omejitve razdelitev
Kadar se uporablja prvi pododstavek, institucija pred izračunom MDA ne sme izvesti nobenega od naslednjih dejanj:
razdeliti dobička v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po skupnem blažilniku, ali
izvršiti izplačil na instrumente dodatnega temeljnega kapitala.
V vsoti, ki se pomnoži v skladu z odstavkom 4, so zajeti:
vsi dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital na podlagi člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo, ki izhaja iz dejanj iz točke (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,
čemur se prištejejo
vsi čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital na podlagi člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo, ki izhaja iz dejanj iz točke (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,
od česar se odštejejo
zneski, ki bi se plačali v obliki davka, če bi se postavki iz točk (a) in (b) tega odstavka zadržali.
Faktor se določi na naslednji način:
kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) navedene uredbe, spada v prvi (tj. najnižji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0;
kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter dodatnih kapitalskih zahtev za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) navedene uredbe, spada v drugi kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,2;
kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter dodatnih kapitalskih zahtev za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) navedene uredbe, spada v tretji kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,4;
kadar navadni lastniški temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter dodatnih kapitalskih zahtev za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanega v skladu s členom 92(3) navedene uredbe, spada v četrti (tj. najvišji) kvartil zahteve po skupnem blažilniku, je faktor 0,6.
Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po skupnem blažilniku se izračunata na naslednji način:
pri čemer je:
Qn = zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.
Če institucija ne izpolni zahteve po skupnem blažilniku in namerava izplačati razpoložljiv dobiček ali sprejeti dejanje iz točk (a), (b) in (c) drugega pododstavka odstavka 2, uradno obvesti pristojni organ in predloži naslednje podatke:
znesek kapitala, ki ga zagotavlja institucija, dodatno razdeljenega na:
navadni lastniški temeljni kapital,
dodatni temeljni kapital,
dodatni kapital;
znesek dobičkov med letom in čistih dobičkov poslovnega leta;
MDA, izračunan v skladu z odstavkom 4;
znesek razpoložljivega dobička, ki ga namerava razporediti med naslednje elemente:
izplačila dividend,
(re-)odkupi delnic,
izplačila na instrumente dodatnega temeljnega kapitala,
izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti, ki se lahko izvede z nastankom nove obveznosti izplačila ali z izplačilom obveznosti izplačila, ki je nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po skupnem blažilniku.
Za namene odstavkov 1 in 2 izplačilo v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom vključuje:
plačilo dividend v denarju;
celotno ali delno izplačilo v obliki premijskih delnic ali drugih kapitalskih instrumentov iz člena 26(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013;
odkup ali nakup lastnih delnic ali drugih kapitalskih instrumentov iz člena 26(1)(a) navedene uredbe s strani institucije;
izplačilo kapitalskih instrumentov iz člena 26(1)(a) navedene uredbe;
izplačilo postavk iz točk (b) do (e) člena 26(1) navedene uredbe.
Člen 141a
Neizpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku
Šteje se, da institucija ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku za namene člena 141, kadar nima kapitala v zadostnem znesku in v kakovosti, da bi hkrati izpolnila zahtevo po skupnem blažilniku in vsako od naslednjih zahtev iz:
točke (a) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive;
točke (b) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive;
točke (c) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in dodatne kapitalske zahteve za obravnavanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz točke (a) člena 104(1) te direktive.
Člen 141b
Omejitev razdelitev v primeru neizpolnjevanja zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda
Kadar se uporablja prvi pododstavek, institucija pred izračunom L-MDA ne sme izvesti nobenega od naslednjih dejanj:
razdeliti dobička v povezavi z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
ustvariti obveznosti za izplačilo variabilnih prejemkov ali diskrecijskih pokojninskih ugodnosti oziroma izplačilo variabilnih prejemkov, če je obveznost izplačila nastala v času, ko institucija ni izpolnjevala zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, ali
izvršiti izplačil na instrumente dodatnega temeljnega kapitala.
V vsoti, ki se pomnoži v skladu z odstavkom 4, so zajeti:
vsi dobički med letom, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital na podlagi člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo v zvezi z ukrepi iz točke (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,
čemur se prištejejo
vsi čisti dobički poslovnega leta, ki niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital na podlagi člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, zmanjšani za morebitno razdelitev dobičkov ali izplačilo v zvezi z ukrepi iz točke (a), (b) ali (c) drugega pododstavka odstavka 2 tega člena,
od česar se odštejejo
zneski, ki bi se plačali v obliki davka, če bi se postavki iz točk (a) in (b) tega odstavka zadržali.
Faktor iz odstavka 4 se določi na naslednji način:
kadar temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 429(4) navedene uredbe, spada v prvi (tj. najnižji) kvartil zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, je faktor 0;
kadar temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 429(4) navedene uredbe, spada v drugi kvartil zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, je faktor 0,2;
kadar temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri krito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 429(4) navedene uredbe, spada v tretji kvartil zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, je faktor 0,4;
kadar temeljni kapital, ki ga vzdržuje institucija in se ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter iz točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 429(4) navedene uredbe, spada v četrti (tj. najvišji) kvartil zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, je faktor 0,6.
Spodnja in zgornja meja vsakega kvartila zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda se izračunata na naslednji način:
pri čemer je:
Qn = zaporedna oznaka oziroma številka zadevnega kvartila.
Člen 141c
Neizpolnjevanje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda
Šteje se, da institucija ne izpolnjuje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda za namene člena 141b te direktive, kadar nima temeljnega kapitala v zadostnem znesku, da bi hkrati izpolnila zahtevo iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter zahtevo iz točke (d) člena 92(1) navedene uredbe in točke (a) člena 104(1) te direktive za obravnavanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ki ni v zadostni meri pokrito s točko (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Člen 142
Načrt za ohranitev kapitala
►C2 Pristojni organi takšen odlog odobrijo samo na podlagi individualnega položaja institucije, ◄ pri čemer upoštevajo obseg in zapletenost dejavnosti institucije.
Načrt za ohranitev kapitala vključuje:
ocene prihodkov in odhodkov ter načrt bilance stanja;
ukrepe za povečanje kapitalskih količnikov institucije;
načrt in časovni okvir za povečanje kapitala, z namenom celotne izpolnitve zahteve po skupnem blažilniku;
vse druge informacije, ki so po mnenju pristojnega organa potrebne za izvedbo ocene iz odstavka 3.
Če pristojni organ ne odobri načrta za ohranitev kapitala v skladu z odstavkom 3, sprejme enega ali oba naslednja ukrepa:
od institucije zahteva, naj v določenih rokih poveča kapital na predpisano raven;
izvaja svoja pooblastila v skladu s členom 102, da uvede strožje omejitve izplačil od omejitev iz člena 141.
NASLOV VIII
RAZKRITJE S STRANI PRISTOJNIH ORGANOV
Člen 143
Splošne zahteve o razkritju
Pristojni organi objavijo naslednje informacije:
besedila zakonov in drugih predpisov ter splošne smernice, sprejete v njihovi državi članici na področju bonitetne ureditve;
način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije;
splošna merila in metodologije, ki jih uporabljajo pri pregledovanju in ovrednotenju iz člena 97, vključno z merili za uporabo načela sorazmernosti iz člena 97(4);
brez poseganja v določbe iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, kadar je ustrezno, določbe iz oddelka 2 poglavja 1 naslova IV Direktive (EU) 2019/2034 zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja bonitetnega okvira v vsaki državi članici, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s točko (a) člena 102(1) te direktive, ter upravnih kazni, naloženih v skladu s členom 65 te direktive.
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 144
Posebne zahteve glede razkritij
Pristojni organi za namen dela 5 Uredbe (EU) št. 575/2013 objavijo naslednje informacije:
sprejeta splošna merila in metodologije za pregled skladnosti s členi 405 do 409 Uredbe (EU) št. 575/2013;
brez poseganja v določbe iz oddelka II poglavja 1 naslova VII povzetek izida nadzorniškega pregledovanja in opis ukrepov, naloženih v primerih neskladnosti s členi 405 do 409 Uredbe (EU) št. 575/2013, ugotovljenih na letni ravni.
Pristojni organ države članice, ki izvaja diskrecijsko pravico iz člena 7(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, objavi naslednje informacije:
merila, s katerimi določi, da ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti;
število nadrejenih institucij, za katere se je uporabila diskrecijska pravica iz člena 7(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter število takšnih nadrejenih institucij, ki imajo podrejeno družbo v tretji državi;
na zbirni podlagi za vse države članice:
skupni znesek kapitala nadrejene institucije v državi članici na konsolidirani podlagi,za katero se uporablja diskrecijska pravica iz člena 7(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki je v podrejenih družbah v tretji državi;
odstotni delež kapitala, ki je v podrejenih družbah v tretji državi v skupnem kapitalu nadrejenih institucij v državi članici na konsolidirani podlagi,za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 7(3) navedene uredbe;
odstotni delež kapitala, ki je v podrejenih družbah v tretji državi v skupnem kapitalu nadrejenih institucij v državi članici na konsolidirani podlagi, zahtevanih v skladu s členom 92 navedene uredbe in za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 7(3) navedene uredbe.
Pristojni organ, ki izvaja diskrecijsko pravico iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, objavi vse naslednje:
merila, s katerimi določi, da ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti;
število nadrejenih institucij, za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter število takšnih nadrejenih institucij, ki imajo podrejene družbe v tretji državi;
na zbirni podlagi za vse države članice:
skupni znesek kapitala nadrejenih institucij, za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki je v podrejenih družbah v tretji državi;
odstotni delež kapitala, ki je v podrejenih družbah v tretji državi v skupnem kapitalu nadrejenih institucij, za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
odstotni delež kapitala, ki je v podrejenih družbah v tretji državi v skupnem kapitalu nadrejenih institucij, zahtevanih v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, za katere se uporablja diskrecijska pravica iz člena 9(1) navedene uredbe.
NASLOV IX
DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI
Člen 145
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 148 v zvezi s:
pojasnitvijo opredelitev iz členov 3 in 128, da se zagotovi enotna uporaba te direktive;
pojasnitvijo opredelitev iz členov 3 in 128, da se pri uporabi te direktive upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih;
uskladitvijo terminologije in določitvijo opredelitev iz člena 3 v skladu s poznejšimi akti o institucijah in povezanih zadevah;
prilagoditvijo zneskov iz člena 31(1), da se upoštevajo spremembe evropskega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat, v skladu in hkrati s prilagoditvami na podlagi člena 4(7) Direktive 2002/92/ES;
razširitvijo vsebine seznama iz členov 33 in 34, ki je opredeljen v Prilogi I, ali prilagoditvijo terminologije, uporabljene za ta seznam, zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih;
opredelitvijo področij, na katerih si pristojni organi morajo izmenjevati informacije iz člena 50;
prilagoditvijo določb v členih 76 do 88 in členu 98, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih (zlasti novi finančni produkti) ali v računovodskih standardih ali zahtevah, ki upoštevajo pravo Unije, ali glede približevanja nadzorniških praks;
odlogom obveznosti razkritja v skladu z drugim pododstavkom člena 89(3), kadar poročilo, ki ga predloži Komisija v skladu s prvim pododstavkom navedenega člena navaja pomembne negativne učinke;
prilagoditvijo meril iz člena 23(1), da se upošteva prihodnji razvoj dogodkov in zagotovi enotna uporaba te direktive.
Člen 146
Izvedbeni akti
V skladu s postopkom pregleda iz člena 147(2) se z izvedbenimi akti sprejmejo spremembe višine ustanovnega kapitala, predpisanega v členu 12 in naslovu IV, da se upošteva razvoj na gospodarskem in monetarnem področju.
Člen 147
Evropski odbor za bančništvo
Člen 148
Izvajanje pooblastila
Člen 149
Ugovori zoper regulativne tehnične standarde
Kadar Komisija sprejme regulativni tehnični standard v skladu s to direktivo, ki je enak osnutku regulativnega tehničnega standarda, ki ga predloži EBA, mu lahko Evropski parlament in Svet nasprotujeta v roku enega meseca od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za en mesec. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 se lahko rok, v katerem lahko Evropski parlament ali Svet nasprotujeta regulativnemu tehničnemu standardu, podaljša, če je to ustrezno, še za en mesec.
NASLOV X
SPREMEMBE DIREKTIVE 2002/87/ES
Člen 150
Sprememba Direktive 2002/87/ES
Člen 21a Direktive 2002/87/ES se spremeni:
v odstavku 2 se točka (a) črta;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
ESA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji najpozneje pet mesecev pred dnem uporabe iz člena 309(1) Direktive 2009/138/ES.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010."
NASLOV XI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Prehodne določbe o nadzoru institucij, ki uveljavljajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev
Člen 151
Področje uporabe
Člen 152
Zahteve glede poročanja
Države članice gostiteljice lahko za statistične namene zahtevajo, da vse kreditne institucije, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, pristojnim organom teh držav članic gostiteljic redno poročajo o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah.
Pri izpolnjevanju obveznosti, ki jim jih nalaga člen 156 te direktive, lahko države članice gostiteljice zahtevajo, da jim podružnice kreditnih institucij iz drugih držav članic posredujejo enake informacije, kakor jih za ta namen zahtevajo od nacionalnih kreditnih institucij.
Člen 153
Ukrepi pristojnih organov matične države članice v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v državi članici gostiteljici
Člen 154
Previdnostni ukrepi
Preden pristojni organi države članice gostiteljice ukrepajo v skladu s postopkom iz člena 153, lahko v nujnih primerih sprejmejo kakršne koli previdnostne ukrepe, potrebne za zaščito interesov vlagateljev, investitorjev in drugih, za katere se storitve opravljajo. O takih ukrepih čim prej obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih zadevnih držav članic.
Komisija lahko po posvetu s pristojnimi organi zadevnih držav članic odloči, da mora zadevna država članica spremeniti ali razveljaviti navedene ukrepe.
Člen 155
Odgovornost
Člen 156
Nadzor likvidnosti
Države članice gostiteljice do nadaljnjega usklajevanja ostanejo odgovorne za nadzor likvidnosti podružnic kreditnih institucij v sodelovanju s pristojnimi organi matične države članice.
Brez poseganja v ukrepe, potrebne za okrepitev Evropskega monetarnega sistema, države članice gostiteljice v celoti ostanejo odgovorne za ukrepe, ki so potrebni za izvajanje njihovih monetarnih politik.
Ti ukrepi ne smejo določati diskriminatorne ali omejevalne obravnave na podlagi dejstva, da je kreditna institucija pridobila dovoljenje v drugi državi članici.
Člen 157
Sodelovanje pri nadzoru
Pristojni organi zadevnih držav članic tesno sodelujejo pri nadzoru dejavnosti institucij, zlasti tistih, ki poslujejo prek podružnice v eni ali več drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža. Medsebojno si izmenjujejo vse informacije o upravljanju in lastništvu takih institucij, da bi se olajšala nadzor in preučitev pogojev za izdajo dovoljenja, in vse informacije, ki jim lahko olajšajo spremljanje takih institucij, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti, jamstva za vloge, omejitve velikih izpostavljenosti, administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjih kontrol.
Člen 158
Pomembne podružnice
Ta zahteva vsebuje razloge, zakaj naj se podružnica opredeli kot pomembna, s posebnim poudarkom na naslednjem:
ali tržni delež podružnice glede vlog v državi članici gostiteljici presega 2 %;
verjeten vpliv prenehanja ali opustitve dejavnosti institucije na sistemsko likvidnost ter plačilne in klirinške sisteme ter sisteme poravnave v državi članici gostiteljici;
velikost in pomen podružnice v smislu števila strank v okviru bančnega ali finančnega sistema države članice gostiteljice.
Pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice ter konsolidacijski nadzornik, kadar se uporablja člen 112(1), storijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev o določitvi podružnice kot pomembne.
Če se v dveh mesecih od prejema zahteve v skladu s prvim pododstavkom ne sprejme skupna odločitev, pristojni organi države članice gostiteljice v naslednjih dveh mesecih sprejmejo svojo odločitev o tem, ali je podružnica pomembna. Pri sprejemanju odločitve pristojni organi države članice gostiteljice upoštevajo vsa stališča in pridržke konsolidacijskega nadzornika ali pristojnih organov matične države članice.
Odločitve iz drugega in tretjega pododstavka se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno utemeljitev in se posredujejo zadevnim pristojnim organom, se priznavajo kot dokončne in jih uporabljajo pristojni organi zadevnih držav članic.
Določitev podružnice kot pomembne ne vpliva na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive.
Člen 159
Preverjanja na kraju samem
POGLAVJE 1A
Prehodne določbe glede finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov
Člen 159a
Prehodne določbe o odobritvi finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov
Nadrejeni finančni holdingi in nadrejeni mešani finančni holdingi, ki že obstajajo 27. junija 2019, zaprosijo za odobritev v skladu s členom 21a do 28. junija 2021. Če finančni holding ali mešani finančni holding ne zaprosi za odobritev do 28. junija 2021, se sprejmejo ustrezni ukrepi na podlagi člena 21a(6).
Pristojni organi imajo med prehodnim obdobjem iz prvega odstavka tega člena vsa potrebna nadzorniška pooblastila, ki so jim podeljena s to direktivo v zvezi s finančnimi holdingi ali mešanimi finančnimi holdingi, za katere je za namene konsolidiranega nadzora potrebna odobritev v skladu s členom 21a.
POGLAVJE 2
Prehodne določbe o kapitalskih blažilnikih
Člen 160
Prehodne določbe za kapitalske blažilnike
Za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016:
varovalni kapitalski blažilnik sestavlja navaden lastniški temeljni kapital, ki je enak 0,625 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik ne presega 0,625 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017:
varovalni kapitalski blažilnik sestavlja navaden lastniški temeljni kapital, ki je enak 1,25 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik ne presega 1,25 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018:
varovalni kapitalski blažilnik sestavlja navaden lastniški temeljni kapital, ki je enak 1,875 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik ne presega 1,875 % vsote zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti institucije, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
POGLAVJE 3
Končne določbe
Člen 161
Pregled in poročilo
Po opravljenem pregledu in v tesnem sodelovanju z EBA, Komisija do 30. junija 2016 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z, po potrebi, zakonodajnimi predlogi, o določbah o prejemkih iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ter ob tem upoštevan mednarodni razvoj, zlasti glede:
njihove učinkovitosti, izvajanja in izvrševanja, vključno z določitvijo morebitne vrzeli, ki bi nastala zaradi uporabe načela sorazmernosti za te določbe;
učinkov usklajenosti z načelom iz člena 94(1)(g) v zvezi s
konkurenčnostjo in finančno stabilnostjo ter
z zaposlenimi, ki dejansko in fizično delajo v podružnicah s sedežem zunaj EGP, katerih nadrejene institucije imajo sedež znotraj EGP.
V tem pregledu se zlasti obravnava, ali naj se načela iz člena 94(1)(g) še naprej uporabljajo za zaposlene iz točke (b)(ii) prvega pododstavka.
Člen 162
Prenos direktive
Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2014.
Države članice sporočijo Komisiji in EBA besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Kadar dokumenti, priloženi uradnemu obvestilu o prenosu določb, ki ga pošljejo države članice, ne zadostujejo, da bi lahko v celoti ocenili usklajenost določb o prenosu z nekaterimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo EBA v okviru izvajanja njenih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo od držav članic zahteva, da priskrbijo natančnejše informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem teh določb in te direktive.
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se člen 131 uporablja od 1. januarja 2016. Države članice izvajajo člen 131(4) od 1. januarja 2016 na naslednji način:
25 % blažilnika za GSPI, določenega v skladu s členom 131(4), leta 2016;
50 % blažilnika za GSPI, določenega v skladu s členom 131(4), leta 2017;
75 % blažilnika za GSPI, določenega v skladu s členom 131(4), leta 2018; ter
100 % blažilnika za GSPI, določenega v skladu s členom 131(4), leta 2019.
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se člen 133 uporablja od 1. januarja 2014.
◄Člen 163
Razveljavitev
Direktivi 2006/48/ES in 2006/49/ES se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2014.
Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in Uredbo (EU) št. 575/2013 ter se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II k tej direktivi in Priloge IV k Uredbi (EU) št. 575/2013.
Člen 164
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 165
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI, ZA KATERE VELJA MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE
Sprejemanje vlog in drugih vračljivih sredstev.
Posojanje, ki med drugim vključuje: potrošniški kredit, kreditne pogodbe v zvezi z nepremičninami, odkup terjatev z regresom ali brez njega, financiranje komercialnih poslov (vključno s forfetiranjem).
Finančni zakup.
Plačilne storitve, kakor so opredeljene v točki (3) člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ).
Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih sredstev (npr. potovalni čeki in bančne menice), če takšna dejavnost ni zajeta v točki 4.
Izdajanje garancij in drugih jamstev ter prevzemanje obveznosti.
Trgovanje za svoj račun ali za račun strank z:
instrumenti denarnega trga (čeki, blagajniški zapisi, potrdila o vlogah itd.);
tujo valuto;
finančnimi standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami;
valutnimi in obrestnimi instrumenti;
prenosljivimi vrednostnimi papirji.
Sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in opravljanje s tem povezanih storitev.
Svetovanje podjetjem na področju strukture kapitala, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve, povezane z združitvami in nakupi družb.
Denarnoposredniški posli.
Upravljanje s portfeljem naložb in svetovanje.
Hramba in upravljanje z vrednostnimi papirji.
Kreditne bonitetne storitve.
Oddajanje sefov.
Izdajanje elektronskega denarja.
Storitve in dejavnosti iz oddelkov A in B Priloge I k Direktivi 2004/39/ES so predmet medsebojnega priznavanja v skladu s to direktivo, če se nanašajo na finančne instrumente iz oddelka C Priloge I navedene direktive.
PRILOGA II
KORELACIJSKA TABELA
Ta direktiva |
Direktiva 2006/48/ES |
Direktiva 2006/49/ES |
člen 1 |
člen 1(1) |
|
člen 2(1) |
|
|
člen 2(2) |
|
|
člen 2(3) |
|
|
člen 2(4) |
člen 1(2) |
|
člen 2(5) |
člen 2 |
|
člen 2(6) |
člen 1(3) |
|
člen 3 |
člen 4 |
|
člen 3, (1), točka (53) |
člen 4, točka (49) |
|
člen 4(1) |
|
|
člen 4(2) |
|
|
člen 4(3) |
|
|
člen 4(4) |
|
|
člen 4(5) |
|
člen 35(1) |
člen 4(6) |
|
|
člen 4(7) |
|
|
člen 4(8) |
|
|
člen 5 |
člen 128 |
|
člen 6 |
člen 42b(1) |
|
člen 7 |
člen 40(3) |
|
člen 8(1) |
člen 6(1) |
|
člen 8(2) |
člen 6(2) |
|
člen 8(3) |
člen 6(3) |
|
člen 8(4) |
|
|
člen 9 |
člen 5 |
|
člen 10 |
člen 7 |
|
člen 11 |
člen 8 |
|
člen 12(1) |
člen 9(1),prvi pododstavek |
|
člen 12(2) |
člen 9(1),drugi pododstavek |
|
člen 12(3) |
člen 9(1),tretji pododstavek |
|
člen 12(4) |
člen 9(2) |
|
člen 13(1) |
člen 11(1) |
|
člen 13(2) |
člen 11(2) |
|
člen 14(1) |
člen 12(1) |
|
člen 14(2) |
člen 12(2) |
|
člen 14(3) |
člen 12(3) |
|
člen 15 |
člen 13 |
|
člen 16(1) |
člen 15(1) |
|
člen 16(2) |
člen 15(2) |
|
člen 16(3) |
člen 15(3) |
|
člen 17 |
člen 16 |
|
člen 18 |
člen 17(1) |
|
člen 19 |
člen 18 |
|
člen 20(1) |
člen 14 |
|
člen 20(2) |
člen 14 |
|
člen 20(3) |
|
|
člen 20(5) |
člen 17(2) |
|
člen 21 |
člen 3 |
|
člen 22(1) |
člen 19(1) |
|
člen 22(2) |
člen 19(2) |
|
člen 22(3) |
člen 19(3) |
|
člen 22(4) |
člen 19(4) |
|
člen 22(5) |
člen 19(5) |
|
člen 22(6) |
člen 19(6) |
|
člen 22(7) |
člen 19(7) |
|
člen 22(8) |
člen 19(8) |
|
člen 22(9) |
člen 19(9) |
|
člen 23(1) |
člen 19a(1) |
|
člen 23(2) |
člen 19a(2) |
|
člen 23(3) |
člen 19a(3) |
|
člen 23(4) |
člen 19a(4) |
|
člen 23(5) |
člen 19a(5) |
|
člen 24(1) |
člen 19b(1) |
|
člen 24(2) |
člen 19b(2) |
|
člen 25 |
člen 20 |
|
člen 26(1) |
člen 21(1) |
|
člen 26(2) |
člen 21(2) |
|
člen 27 |
člen 21(3) |
|
člen 28(1) |
|
člen 4 |
člen 28(2) |
|
člen 9 |
člen 29(1) |
|
člen 5(1) |
člen 29(2) |
|
člen 5(2) |
člen 29(3) |
|
člen 5(3) |
člen 29(4) |
|
člen 5(2) |
člen 30 |
|
člen 6 |
člen 31(1) |
|
člen 7 |
člen 31(2) |
|
člen 8 |
člen 32(1) |
|
člen 10(1) |
člen 32(2) |
|
člen 10(2) |
člen 32(3) |
|
člen 10(3) |
člen 32(4) |
|
člen 10(4) |
člen 32(5) |
|
člen 10(5) |
člen 33 |
člen 23 |
|
člen 34(1) |
člen 24(1) |
|
člen 34(2) |
člen 24(2) |
|
člen 34(3) |
člen 24(3) |
|
člen 35(1) |
člen 25(1) |
|
člen 35(2) |
člen 25(2) |
|
člen 35(3) |
člen 25(3) |
|
člen 35(4) |
člen 25(4) |
|
člen 35(5) |
člen 25(5) |
|
člen 35(6) |
člen 25(5) |
|
člen 35(7) |
člen 25(5) |
|
člen 36(1) |
člen 26(1) |
|
člen 36(2) |
člen 26(2) |
|
člen 36(3) |
člen 26(3) |
|
člen 36(4) |
člen 26(4) |
|
člen 36(5) |
člen 26(5) |
|
člen 36(6) |
člen 26(5) |
|
člen 36(7) |
člen 26(5) |
|
člen 37 |
člen 36 |
|
člen 38 |
člen 27 |
|
člen 39(1) |
člen 28(1) |
|
člen 39(2) |
člen 28(2) |
|
člen 39(3) |
člen 28(3) |
|
člen 39(4) |
člen 28(4) |
|
člen 39(5) |
člen 28(4) |
|
člen 39(6) |
člen 28(4) |
|
člen 40, prvi pododstavek |
člen 29, prvi pododstavek |
|
člen 40, drugi pododstavek |
|
|
člen 40, tretji pododstavek |
|
|
člen 41(1) |
člen 30(1) in (2) |
|
člen 41(2) |
|
|
člen 42 |
člen 32 |
|
člen 43(1) |
člen 33, prvi pododstavek |
|
člen 43(2) |
|
|
člen 43(3) |
|
|
člen 43(4) |
|
|
člen 43(5) |
|
|
člen 44 |
člena 31 in 34 |
|
člen 45 |
člen 35 |
|
člen 46 |
člen 37 |
|
člen 47(1) |
člen 38(1) |
|
člen 47(2) |
člen 38(2) |
|
člen 47(3) |
člen 38(3) |
|
člen 48(1) |
člen 39(1) |
|
člen 48(2) |
člen 39(2) |
|
člen 48(3) |
člen 39(3) |
|
člen 48(4) |
člen 39(4) |
|
člen 49(1) |
člen 40(1) |
|
člen 49(2) |
člen 40(2) |
|
člen 49(3) |
člen 41(3), tretji pododstavek |
|
člen 50(1) |
člen 42, prvi pododstavek |
|
člen 50(2) |
|
|
člen 50(3) |
|
|
člen 50(4) |
|
|
člen 50(5) |
člen 42, drugi pododstavek |
|
člen 50(6) |
člen 42, tretji in šesti pododstavek |
|
člen 50(7) |
člen 42, četrti in sedmi pododstavek |
|
člen 50(8) |
člen 42, peti pododstavek |
|
člen 51(1) |
člen 42a(1) |
|
člen 51(2) |
člen 42a(2) |
|
člen 51(3) |
člen 42a(3) |
|
člen 51(4) |
člen 42a(3) |
|
člen 51(5) |
člen 42a(3) |
|
člen 51(6) |
|
|
člen 52(1) |
člen 43(1) |
|
člen 52(2) |
člen 43(2) |
|
člen 52(3) |
|
|
člen 52(4) |
|
|
člen 53(1) |
člen 44(1) |
|
člen 53(2) |
člen 44(2) |
|
člen 53(3) |
|
|
člen 54 |
člen 45 |
|
člen 55 |
člen 46 |
|
člen 56 |
člen 47 |
|
člen 57(1) |
člen 48(1), prvi pododstavek |
|
člen 57(2) |
člen 48(1), drugi pododstavek |
|
člen 57(3) |
člen 48(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 57(4) |
člen 48(2), tretji pododstavek |
|
člen 57(5) |
člen 48(2), peti pododstavek |
|
člen 57(6) |
člen 48(2), četrti pododstavek |
|
člen 58 |
člen 49, prvi pododstavek |
|
člen 58(2) |
člen 49, drugi pododstavek |
|
člen 58(3) |
člen 49, četrti pododstavek |
|
člen 58(4) |
člen 49, peti pododstavek |
|
člen 59(1) |
člen 50 |
|
člen 59(2) |
|
|
člen 60 |
člen 51 |
|
člen 61(1) |
člen 52, prvi pododstavek |
|
člen 61(2) |
člen 52, drugi pododstavek |
|
člen 62 |
|
|
člen 63(1) |
člen 53(1) |
|
člen 63(2) |
člen 53(2) |
|
člen 64 |
|
|
člen 65 |
|
|
člen 66 |
|
|
člen 67 |
|
|
člen 68 |
|
|
člen 69 |
|
|
člen 70 |
|
|
člen 71 |
|
|
člen 72 |
člen 55 |
|
člen 73 |
člen 123 |
|
člen 74(1) |
člen 22(1) |
|
člen 74(2) |
člen 22(2) |
|
člen 74(3) |
člen 22(6) |
|
člen 74(4) |
|
|
člen 75(1) |
člen 22(3) |
|
člen 75(2) |
člen 22(4) |
|
člen 75(3) |
člen 22(5) |
|
člen 76(1) |
Priloga V, točka 2 |
|
člen 76(2) |
|
|
člen 76(3) |
|
|
člen 76(4) |
|
|
člen 76(5) |
|
|
člen 77 |
|
|
člen 78 |
|
|
člen 79 |
Priloga V, točke 3, 4 in 5 |
|
člen 80 |
Priloga V, točka 6 |
|
člen 81 |
Priloga V, točka 7 |
|
člen 82(1) |
Priloga V, točka 8 |
|
člen 82(2) |
Priloga V, točka 9 |
|
člen 83(1) |
Priloga V, točka 10 |
|
člen 83(2) |
|
Priloga IV, točka 5 |
člen 83(3) |
|
Priloga I, točki 38 in 41 |
člen 84 |
Priloga V, točka 11 |
|
člen 85(1) |
Priloga V, točka 12 |
|
člen 85(2) |
Priloga V, točka 13 |
|
člen 86(1) |
Priloga V, točka 14 |
|
člen 86(2) |
Priloga V, točka 14a |
|
člen 86(3) |
|
|
člen 86(4) |
Priloga V, točka 15 |
|
člen 86(5) |
Priloga V, točka 16 |
|
člen 86(6) |
Priloga V, točka 17 |
|
člen 86(7) |
Priloga V, točka 18 |
|
člen 86(8) |
Priloga V, točka 19 |
|
člen 86(9) |
Priloga V, točka 20 |
|
člen 86(10) |
Priloga V, točka 21 |
|
člen 86(11) |
Priloga V, točka 22 |
|
člen 87 |
|
|
člen 88(1) |
Priloga V, točka 1 |
|
člen 88 (2) |
|
|
člen 89 |
|
|
člen 90 |
|
|
člen 91 |
|
|
člen 92(1) |
Priloga V, točka 23, drugi odstavek |
|
člen 92(2), uvodni stavek |
Priloga V, točka 23, uvodni stavek |
|
člen 92(2)(a) |
Priloga V, točka 23(a) |
|
člen 92(2)(b) |
Priloga V, točka 23(b) |
|
člen 92(2)(c) |
Priloga V, točka 23(c) |
|
člen 92(2)(d) |
Priloga V, točka 23(d) |
|
člen 92(2)(e) |
Priloga V, točka 23(e) |
|
člen 92(2)(f) |
Priloga V, točka 23(f) |
|
člen 92(2)(g) |
|
|
člen 93 |
Priloga V, točka 23(k) |
|
člen 94(1)(a) |
Priloga V, točka 23(g) |
|
člen 94(1)(b) |
Priloga V, točka 23(h) |
|
člen 94(1)(c) |
Priloga V, točka 23(i) |
|
člen 94(1)(d) |
|
|
člen 94(1)(e) |
Priloga V, točka 23(j) |
|
člen 94(1)(f) |
Priloga V, točka 23(l) |
|
člen 94(1)(g) |
|
|
člen 94(1)(h) |
Priloga V, točka 23(m) |
|
člen 94(1)(i) |
|
|
člen 94(1)(j) |
Priloga V, točka 23(n) |
|
člen 94(1)(k) |
Priloga V, točka 23(n) |
|
člen 94(1)(l) |
Priloga V, točka 23(o) |
|
člen 94(1)(m) |
Priloga V, točka 23(p) |
|
člen 94(1)(n) |
Priloga V, točka 23(q) |
|
člen 94(1)(o) |
Priloga V, točka 23(r) |
|
člen 94(1)(p) |
Priloga V, točka 23(s) |
|
člen 94(1)(q) |
Priloga V, točka 23(t) |
|
člen 94(2) |
člen 150(3)b |
|
člen 95 |
Priloga V, točka 24 |
|
člen 96 |
|
|
člen 97(1) |
člen 124(1) |
|
člen 97(2) |
člen 124(2) |
|
člen 97(3) |
člen 124(3) |
|
člen 97(4) |
člen 124(4) |
|
člen 98(1) |
Priloga XI, točka 1 |
|
člen 98(2) |
Priloga XI, točka 1a |
|
člen 98(3) |
Priloga XI, točka 2 |
|
člen 98(4) |
Priloga XI, točka 3 |
|
člen 98(5) |
člen 124(5) |
|
člen 98(6) |
|
|
člen 98(7) |
|
|
člen 99 |
|
|
člen 100 |
|
|
člen 101 |
|
|
člen 102(1) |
člen 136(1) |
|
člen 102(2) |
|
|
člen 103 |
|
|
člen 104 |
člen 136 |
|
člen 105 |
|
|
člen 106(1) |
člen 149 |
|
člen 106(2) |
|
|
člen 107 |
|
|
člen 108(1), prvi pododstavek |
člen 68(2) |
|
člen 108(1), drugi pododstavek |
člen 3 |
|
člen 108(1), tretji pododstavek |
|
|
člen 108(2) |
člen 71(1) |
|
člen 108(3) |
člen 71(2) |
|
člen 108(4) |
člen 73(2) |
|
člen 109(1) |
člen 68(1) |
|
člen 109(2) |
člen 73(3) |
|
člen 109(3) |
|
|
člen 110(1) |
člen 124(2) |
|
člen 110(2) |
člen 23 |
|
člen 111(1) |
člen 125(1) |
člen 2 |
člen 111(2) |
člen 125(2) |
člen 2 |
člen 111(3) |
člen 126(1) |
|
člen 111(4) |
člen 126(2) |
|
člen 111(5) |
člen 126(3) |
|
člen 111(6) |
člen 126(4) |
|
člen 112(1) |
člen 129(1), prvi pododstavek |
|
člen 112(2) |
člen 129(1), drugi pododstavek |
|
člen 112(3) |
člen 129(1), tretji pododstavek |
|
člen 113(1)(a) |
člen 129(3), prvi pododstavek |
|
člen 113(1)(b) |
|
|
člen 113(2)(a) prvi pododstavek |
člen 129(3), drugi pododstavek |
|
člen 113(2)(b) prvi pododstavek |
|
|
člen 113(2) drugi pododstavek |
člen 129(3), drugi pododstavek |
|
člen 113(3) tretji pododstavek |
člen 129(3), tretji pododstavek |
|
člen 113(3) |
člen 129(3), četrti do sedmi pododstavek |
|
člen 113(4) |
člen 129(3), osmi in deveti pododstavek |
|
člen 113(5) |
člen 129(3), deseti in enajsti pododstavek |
|
člen 114 |
člen 130 |
|
člen 115 |
člen 131 |
|
člen 116(1) |
člen 131a(1), prvi, drugi in tretji pododstavek |
|
člen 116(2) |
člen 131a(1), četrti pododstavek |
|
člen 116(3) |
člen 131a(2), prvi pododstavek |
|
člen 116(4) |
člen 131a(2), drugi in tretji pododstavek |
|
člen 116(5) |
člen 131a(2), četrti in peti pododstavek |
|
člen 116(6) |
člen 131a(2), šesti pododstavek |
|
člen 116(7) |
člen 131a(2), sedmi pododstavek |
|
člen 116(8) |
člen 131a(2), osmi pododstavek |
|
člen 116(9) |
člen 131a(2), deveti pododstavek |
|
člen 117(1) |
člen 132(1),prvi do šesti pododstavek |
|
člen 117(2) |
člen 132(1), sedmi in osmi pododstavek |
|
člen 117(3) |
člen 132(2) |
|
člen 117(4) |
člen 132(3) |
|
člen 118 |
člen 141 |
|
člen 119(1) |
člen 127(1) |
|
člen 119(2) |
člen 127(2) |
|
člen 119(3) |
člen 127(3) |
|
člen 120 |
člen 72a |
|
člen 121 |
člen 135 |
|
člen 122 |
člen 137 |
|
člen 123 (1) |
člen 138(1) |
|
člen 123(2) |
člen 138(2), prvi pododstavek |
|
člen 124 |
člen 139 |
|
člen 125 |
člen 140 |
člen 2 |
člen 126 |
člen 142 |
|
člen 127 |
člen 143 |
|
člen 128 |
|
|
člen 129 |
|
|
člen 130 |
|
|
člen 131 |
|
|
člen 132 |
|
|
člen 133 |
|
|
člen 134 |
|
|
člen 135 |
|
|
člen 136 |
|
|
člen 137 |
|
|
člen 138 |
|
|
člen 139 |
|
|
člen 140 |
|
|
člen 141 |
|
|
člen 142 |
|
|
člen 143 |
člen 144 |
|
člen 144(1) |
člen 122a(9) |
|
člen 144(2) |
člen 69(4) |
|
člen 144(3) |
člen 70(4) |
|
člen 145 |
člen 150(1) |
|
člen 146 |
člen 150(1a) |
|
člen 147(1) |
člen 151(1) |
|
člen 147(2) |
člen 151(2) |
|
člen 148(1) |
člen 151a(3) |
|
člen 148(2) |
člen 151a(1) |
|
člen 148(3) |
člen 151b |
|
člen 148(4) |
člen 151a(2) |
|
člen 148(5) |
člen 151c |
|
člen 149 |
|
|
člen 150 |
|
|
člen 151 |
|
|
člen 152 |
člen 29 |
|
člen 153 |
člen 30 |
|
člen 154 |
člen 33 |
|
člen 155 |
člen 40 |
|
člen 156 |
člen 41 |
|
člen 157 |
člen 42 |
|
člen 158 |
člen 42a |
|
člen 159 |
člen 43 |
|
člen 160 |
|
|
člen 161(1) |
člen 156, šesti odstavek |
|
člen 161(2) |
člen 156, četrti odstavek |
|
člen 161(3) |
|
|
člen 161(4) |
|
|
člen 161(5) |
|
|
člen 161(6) |
|
|
člen 161(7) |
|
|
člen 161(8) |
|
|
člen 161(9) |
|
|
člen 162(1) |
|
|
člen 162(2) |
|
|
člen 162(3) |
|
|
člen 162(4) |
člen 157(1), tretji pododstavek |
|
člen 162(5) |
|
|
člen 162(6) |
|
|
člen 163 |
člen 158 |
|
člen 164 |
člen 159 |
|
člen 165 |
člen 160 |
|
Priloga I |
Priloga I |
|
( 1 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 2 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
( 3 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
( 4 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
( 5 ) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
( 6 ) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
( 7 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( 8 ) Direktiva (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( 9 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 10 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.
( 11 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 12 ) UL L 157, 9.6.2006, str. 87.
( 13 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
( 14 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.
( 15 ) UL L 120, 15.5.2009, str. 22.
( 16 ) Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 241, 2.9.2006, str. 26).
( 17 ) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).
( 18 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
( 19 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
( 20 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 21 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).