02013L0034 — SL — 05.01.2023 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA 2013/34/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. junija 2013

o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 182 29.6.2013, str. 19)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DIREKTIVA 2014/95/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2014

  L 330

1

15.11.2014

►M2

DIREKTIVA SVETA 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014

  L 334

86

21.11.2014

►M3

DIREKTIVA (EU) 2021/2101 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2021

  L 429

1

1.12.2021

►M4

DIREKTIVA (EU) 2022/2464 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2022

  L 322

15

16.12.2022



▼B

DIREKTIVA 2013/34/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. junija 2013

o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS

(Besedilo velja za EGP)



POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV TER KATEGORIJE PODJETIJ IN SKUPIN

Člen 1

Področje uporabe

1.  

Usklajevalni ukrepi, določeni s to direktivo, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z vrstami podjetij s seznama:

(a) 

v Prilogi I;

(b) 

v Prilogi II, kadar imajo vsi neposredni ali posredni družbeniki podjetja, ki imajo sicer neomejeno odgovornost, dejansko omejeno odgovornost, ker so ti družbeniki podjetja:

(i) 

vrste iz seznama v Prilogi I, ali

(ii) 

za katera ne velja pravo države članice, imajo pa pravno obliko, primerljivo s tistimi s seznama iz Priloge I.

▼M3

1a.  
Usklajevalni ukrepi, določeni v členih 48a do 48e in členu 51, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi s podružnicami, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja pravo države članice, vendar ima pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I. Člen 2 se v zvezi s temi podružnicami uporablja v tolikšni meri, v kolikšni se zanje uporabljajo členi 48a do 48e in člen 51.

▼B

2.  
Države članice Komisijo v razumnem času obvestijo o spremembah vrst podjetij v svojem nacionalnem pravu, ki bi lahko vplivale na pravilnost Priloge I ali Priloge II. V takem primeru se na Komisijo prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 49 prilagodi seznama podjetij v Prilogi I in Prilogi II.

▼M4

3.  

Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 29a, 29d, 30 in 33, členom 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), členom 34(2) in (3) ter členom 51 te direktive, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z naslednjimi podjetji, ne glede na njihovo pravno obliko, pod pogojem, da so to velika podjetja ali mala in srednja podjetja – razen mikropodjetij –, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a), te direktive:

(a) 

zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive Sveta 91/674/EGS ( 1 );

(b) 

kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale usklajevalnih ukrepov iz prvega pododstavka tega odstavka za podjetja iz člena 2(5), točke 2 do 23, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).

4.  
Usklajevalni ukrepi, določeni s členi 19a, 29a in 29d, se ne uporabljajo za finančne produkte iz člena 2, točka 12, točki (b) in (f), Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).
5.  
Usklajevalni ukrepi, predpisani v členih 40a do 40d, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z odvisnimi družbami in podružnicami podjetij, za katere ne velja zakonodaja države članice, a je njihova pravna oblika primerljiva z oblikami podjetij, naštetimi v Prilogi I.

▼B

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„subjekti javnega interesa“ pomeni podjetja, ki spadajo v področje uporabe člena 1, in sicer:

(a) 

za katera velja pravo države članice in katerih prenosljivi vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu točke (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov ( 5 );

(b) 

kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki (1) člena 4 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 6 ), razen tistih iz člena 2 navedene direktive;

(c) 

zavarovalnice v smislu člena 2(1) Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih zavarovalnic ( 7 ), ali

(d) 

podjetja, ki jih države članice imenujejo za subjekte javnega interesa, na primer podjetja, ki imajo zaradi svoje narave poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen;

(2) 

„delež v kapitalu“ pomeni pravice udeležbe v kapitalu drugih podjetij, ne glede na to, ali so te pravice izkazane v obliki potrdil ali ne, ki z ustvarjanjem trajne povezave s temi podjetji prispevajo k dejavnostim podjetja, ki je imetnik teh pravic. Za delež v kapitalu velja lastništvo dela kapitala v drugem podjetju, kadar presega odstotkovni prag, ki ga določijo države članice in je nižji ali enak 20 %;

(3) 

„povezana stranka“ ima enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ( 8 );

(4) 

„stalna sredstva“ pomeni tista sredstva, ki so namenjena za stalno uporabo pri dejavnostih podjetja;

▼M4

(5) 

„čisti prihodek“ pomeni znesek, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev po odbitku prodajnih rabatov, davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s prihodki iz prodaje, vendar se za zavarovalnice iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (a), te direktive „čisti prihodek“ opredeli v skladu s členom 35 in členom 66, točka 2, Direktive Sveta 91/674/EGS ( 9 ), za kreditne institucije iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (b), te direktive se „čisti prihodek“ opredeli v skladu s členom 43(2), točka (c), Direktive Sveta 86/635/EGS ( 10 ), za podjetja, ki spadajo na področje uporabe člena 40a(1) te direktive, pa „čisti prihodek“ pomeni prihodek, kot je opredeljen v okviru računovodskega poročanja ali v smislu okvira računovodskega poročanja, na podlagi katerega so pripravljeni računovodski izkazi podjetja;

▼B

(6) 

„nakupna cena“ pomeni plačljivo ceno in morebitne dodatne stroške brez morebitnih dodatnih znižanj stroškov nabave;

(7) 

„proizvodni stroški“ pomeni nakupno ceno surovin in potrošnega materiala ter druge stroške, ki so neposredno povezani z zadevnim proizvodom. Države članice dovolijo ali zahtevajo vključitev razumnega deleža stalnih ali variabilnih splošnih stroškov, ki so posredno povezani z zadevnim proizvodom, kolikor se nanašajo na obdobje proizvodnje. Stroški distribucije niso vključeni;

(8) 

„popravek vrednosti“ pomeni prilagoditve, s katerimi naj bi se upoštevale spremembe vrednosti posameznih sredstev, ugotovljene na dan bilance stanja, ne glede na to, ali je sprememba dokončna ali ne;

(9) 

„obvladujoče podjetje“ pomeni podjetje, ki nadzira eno ali več odvisnih podjetij;

(10) 

„odvisno podjetje“ pomeni podjetje, ki ga nadzira obvladujoče podjetje, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem končnega obvladujočega podjetja;

(11) 

„skupina“ pomeni obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja;

(12) 

„povezana podjetja“ pomeni dve ali več podjetij v skupini;

(13) 

„pridruženo podjetje“ pomeni podjetje, v katerem ima drugo podjetje delež v kapitalu in na katerega operativne in finančne usmeritve to drugo podjetje izvršuje prevladujoč vpliv. Za podjetje šteje, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje, kadar ima v tem drugem podjetju 20 % ali več glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov;

(14) 

„naložbena podjetja“ pomeni:

(a) 

podjetja, katerih izključni namen poslovanja so naložbe lastnih sredstev v različne vrednostne papirje, nepremičnine in druga sredstva z izključnim namenom razpršiti naložbena tveganja in svojim delničarjem zagotoviti koristi z rezultati upravljanja njihovih sredstev;

(b) 

podjetja, povezana z naložbenimi podjetji, ki imajo kapital v obliki osnovnih sredstev, če je edini namen teh povezanih podjetij pridobiti v celoti vplačane delnice, ki jih izdajo ta naložbena podjetja, brez poseganja v točko (h) člena 22(1) Direktive 2012/30/EU;

(15) 

„finančni holdingi“ pomeni podjetja, katerih izključni namen je pridobiti deleže v drugih podjetjih in upravljati takšne deleže ter jih spremeniti v dobiček, ne da bi se neposredno ali posredno vključili v upravljanje teh podjetij in brez vpliva na njihove pravice, ki jih imajo kot delničarji;

(16) 

„bistveno“ pomeni status podatkov, kadar opustitev ali napačno navajanje, za katere bi lahko razumno pričakovali, da vplivajo na odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi računovodskih izkazov podjetij. Bistvenost posameznih postavk se oceni v kontekstu drugih podobnih postavk;

▼M4

(17) 

„zadeve v zvezi s trajnostnostjo“ pomeni okoljske, socialne in človekove pravice in upravljavske dejavnike, vključno z dejavniki trajnostnosti, kot so opredeljeni v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2019/2088;

(18) 

„poročanje o trajnostnosti“ pomeni sporočanje informacij o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu s členi 19a, 29a in 29d;

(19) 

„ključna neopredmetena sredstva“ pomeni sredstva brez fizičnega obstoja, od katerih je v osnovi odvisen poslovni model podjetja in ki so vir ustvarjanja vrednosti v podjetju;

(20) 

„neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil“ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) za posebno dejavnost ocene skladnosti iz člena 34(1), drugi pododstavek, točke (aa), te direktive.

▼B

Člen 3

Kategorije podjetij in skupin

1.  

Pri uporabi ene ali več izmed možnosti iz člena 36 države članice opredelijo mikro podjetja kot podjetja, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 350 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 700 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 10.

2.  

Mala podjetja so podjetja, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

Države članice lahko opredelijo prage, ki presegajo prage iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Pragi pa ne presegajo 6 000 000 EUR za bilančno vsoto in 12 000 000 EUR za čisti prihodek.

3.  

Srednja podjetja so podjetja, ki niso mikro ali mala podjetja in na dan svoje bilance stanja ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

4.  

Velika podjetja so tista, ki na dan svoje bilance stanja presegajo vsaj dve od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

5.  

Male skupine so skupine, ki jih sestavljajo obvladujoča in odvisna podjetja, ki bodo vključena v konsolidacijo in ki na dan bilance stanja obvladujočega podjetja na konsolidirani osnovi ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 4 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 8 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 50.

Države članice lahko opredelijo prage, ki presegajo prage iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Pragi pa ne presegajo 6 000 000 EUR za bilančno vsoto in 12 000 000 EUR za čisti prihodek.

6.  

Srednje skupine so skupine, ki niso male skupine in ki jih sestavljajo obvladujoča in odvisna podjetja, ki bodo vključena v konsolidacijo in ki na dan bilance stanja obvladujočega podjetja na konsolidirani osnovi ne presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

7.  

Velike skupine so skupine, ki jih sestavljajo obvladujoča in odvisna podjetja, ki bodo vključena v konsolidacijo in ki na dan bilance stanja obvladujočega podjetja na konsolidirani osnovi presegajo meje vsaj dveh od naslednjih treh meril:

(a) 

bilančna vsota: 20 000 000 EUR;

(b) 

čisti prihodek: 40 000 000 EUR;

(c) 

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: 250.

8.  
Države članice dovolijo, da se pobot iz člena 24(3) in katera koli izločitev, ki izhaja iz člena 24(7), ne opravita, kadar se izračunavajo meje iz odstavkov 5 do 7 tega člena. V takih primerih se meje meril za bilančno vsoto in čisti prihodek povečajo za 20 %.
9.  
V državah članicah, ki niso sprejele eura, se znesek v nacionalni valuti, ki ustreza zneskom iz odstavkov 1 do 7, izračuna po menjalnem tečaju, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, ki določa te zneske.

Zaradi pretvorbe v nacionalne valute držav članic, ki niso sprejele eura, se zneski v eurih iz odstavkov 1, 3, 4, 6 in 7 lahko zvišajo ali znižajo za največ 5 %, da bi določili zaokrožene skupne zneske v nacionalnih valutah.

10.  
Kadar podjetje ali skupina na dan svoje bilance stanja preseže ali neha presegati meje dveh od treh meril, določenih v odstavkih 1 do 7, to dejstvo vpliva na uporabo odstopanj, predvidenih v tej direktivi, samo če se zgodi v dveh zaporednih poslovnih letih.
11.  
Bilančno vsoto iz odstavkov 1 do 7 tega člena sestavlja skupna vrednost sredstev v A do E pod „Sredstva“ v členitvi iz Priloge III ali sredstev v A do E v členitvi iz Priloge IV.
12.  
Države članice lahko pri izračunu pragov iz odstavkov 1 do 7 zahtevajo vključitev prihodka iz drugih virov za podjetja, za katera „čisti prihodek“ ni relevanten. Države članice lahko od obvladujočih podjetij zahtevajo, da svoje prage izračunajo na konsolidirani in ne na individualni osnovi. Države članice lahko zahtevajo tudi, da povezana podjetja svoje prage izračunajo na konsolidirani ali združeni osnovi, kadar je izključni namen ustanovitve takih podjetij izogibanje poročanju nekaterih podatkov.
13.  
Za prilagajanje posledicam inflacije Komisija vsaj vsakih pet let pregleda in, kadar je to ustrezno, z delegiranimi akti v skladu s členom 49 spremeni prage iz odstavkov 1 do 7 tega člena, pri tem pa upošteva inflacijske ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije.



POGLAVJE 2

SPLOŠNE DOLOČBE IN NAČELA

Člen 4

Splošne določbe

1.  
Letni računovodski izkazi so sestavljena celota in za vsa podjetja zajemajo najmanj bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k računovodskim izkazom.

Države članice lahko od podjetij, ki niso mala podjetja, zahtevajo, da v letne računovodske izkaze poleg dokumentov iz prvega pododstavka vključijo tudi druge izkaze.

2.  
Letni računovodski izkazi so pripravljeni jasno in v skladu z določbami te direktive.
3.  
Letni računovodski izkazi resnično in pošteno prikazujejo sredstva, obveznosti, finančno stanje in poslovni izid podjetja. Kadar uporaba te direktive ne bi zadoščala za resničen in pošten prikaz sredstev, obveznosti, finančnega stanja ter poslovnega izida podjetja, se v pojasnilih k računovodskim izkazom predložijo take dodatne informacije, ki so potrebne za izpolnitev te zahteve.
4.  
Kadar je v izjemnih primerih uporaba določbe te direktive nezdružljiva z obveznostjo iz odstavka 3, se ta določba ne uporablja, da se tako zagotovi resničen in pošten prikaz sredstev, obveznosti, finančnega stanja ter poslovnega izida podjetja. Kadar se taka določba ne uporablja, se to navede v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z utemeljitvijo vpliva neuporabe določbe na sredstva, obveznosti, finančno stanje ter poslovni izid podjetja.

Države članice lahko opredelijo zadevne izjemne primere in določijo ustrezna posebna pravila, ki se uporabijo v teh primerih.

5.  
Države članice lahko od podjetij, ki niso mala podjetja, zahtevajo, da v svojih letnih računovodskih izkazih poleg zahtevanih razkritij v skladu s to direktivo razkrijejo dodatne informacije.
6.  
Z odstopanjem od odstavka 5 lahko države članice od malih podjetij zahtevajo, da v računovodskih izkazih pripravijo, razkrijejo in objavijo informacije, kar presega zahteve iz te direktive, pod pogojem, da so take informacije zbrane v okviru enotnega sistema poročanja ter je zahteva po razkritju določena v nacionalni davčni zakonodaji izključno za namene pobiranja davkov. Informacije, ki se zahtevajo v skladu s tem odstavkom, se vključijo v ustrezen del računovodskih izkazov.
7.  
Države članice pri prenosu te direktive in kadar v nacionalno pravo uvedejo nove zahteve v skladu z odstavkom 6, Komisiji sporočijo vse dodatne informacije, ki jih zahtevajo v skladu z odstavkom 6.
8.  
Države članice, ki uporabljajo elektronske rešitve za predložitev in objavljanje letnih računovodskih izkazov, zagotovijo, da malim podjetjem v skladu s poglavjem 7 ni treba objavljati dodatnih razkritij, ki jih zahteva nacionalna davčna zakonodaja, kakor je navedeno v odstavku 6.

Člen 5

Splošno razkritje

Dokument z računovodskimi izkazi vsebuje ime podjetja in informacije, določene v točkah (a) in (b) člena 5 Direktive 2009/101/ES.

Člen 6

Splošna načela računovodskega poročanja

1.  

Postavke v letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih se pripoznavajo in merijo v skladu z naslednjimi splošnimi načeli:

(a) 

predpostavlja se, da podjetje posluje časovno neomejeno;

(b) 

računovodske usmeritve in podlage za merjenje se uporabljajo dosledno od enega do drugega poslovnega leta;

(c) 

pripoznavanje in merjenje se opravljata po načelu preudarnosti, še zlasti:

(i) 

pripoznajo se lahko le dobički na dan bilance stanja,

(ii) 

pripoznajo se vse obveznosti, ki nastanejo v zadevnem poslovnem letu ali v predhodnem poslovnem letu, tudi če postanejo razvidne šele med dnevom bilance stanja in dnevom, ko se ta bilanca pripravi, ter

(iii) 

pripoznajo se vsi negativni popravki vrednosti, ne glede na to, ali je rezultat poslovnega leta dobiček ali izguba;

(d) 

zneski, pripoznani v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, se obračunajo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov;

(e) 

začetna bilanca stanja za vsako poslovno leto se ujema z zaključno bilanco stanja predhodnega poslovnega leta;

(f) 

sestavine postavk sredstev in obveznosti se valorizirajo ločeno;

(g) 

kakršen koli pobot med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in odhodkov je prepovedan;

(h) 

postavke v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja so obračunane in prikazane ob upoštevanju vsebine zadevne transakcije ali dogovora;

(i) 

postavke, pripoznane v računovodskih izkazih, se merijo v skladu z načelom nakupne cene ali proizvodnih stroškov in

(j) 

zahtev iz te direktive glede pripoznavanja, merjenja, prikaza, razkritja in konsolidacije ni treba izpolnjevati, kadar je učinek njihove izpolnitve nebistven.

2.  
Ne glede na točko (g) odstavka 1 lahko države članice v posebnih primerih podjetjem dovolijo ali od njih zahtevajo, da opravijo pobot med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in odhodkov, pod pogojem, da so v pojasnilih k računovodskim izkazom pobotani zneski opredeljeni kot bruto zneski.
3.  
Države članice lahko podjetja izvzamejo iz zahtev iz točke (h) odstavka 1.
4.  
Države članice lahko področje uporabe točke (j) odstavka 1 omejijo na prikaz in razkritja.
5.  
Poleg zneskov, pripoznanih v skladu s točko (c)(ii) odstavka (1), lahko države članice dovolijo ali zahtevajo pripoznavanje vseh predvidljivih obveznosti in morebitnih izgub, ki nastanejo v zadevnem poslovnem letu ali v predhodnem poslovnem letu, tudi če te obveznosti ali izgube postanejo razvidne šele med dnevom bilance stanja in dnevom, ko se ta bilanca pripravi.

Člen 7

Nadomestna podlaga za merjenje stalnih sredstev po revaloriziranih zneskih

1.  
Z odstopanjem od točke (i) člena 6(1) lahko države članice vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje stalnih sredstev po revaloriziranih zneskih. Kadar je v nacionalnem pravu določeno merjenje na podlagi revalorizacije, se opredelijo njena vsebina in omejitve ter pravila za uporabo.
2.  
Kadar se uporabi odstavek 1, se znesek razlike med meritvami na podlagi nakupne cene ali proizvodnih stroškov ter merjenjem na podlagi revalorizacije vnese v bilanco stanja v revalorizacijsko rezervo pod „Kapital in rezerve“.

Revalorizacijska rezerva se lahko kadar koli v celoti ali delno kapitalizira.

Revalorizacijska rezerva se zmanjša, kadar nanjo preneseni zneski niso več potrebni za uporabo revalorizacijske podlage za računovodstvo. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo uporabo revalorizacijske rezerve, pod pogojem, da so prenosi iz revalorizacijske rezerve v izkaz poslovnega izida dovoljeni le, kadar se preneseni zneski v izkazu poslovnega izida vnesejo kot odhodki ali odražajo povečanja vrednosti, ki so bila dejansko dosežena. Noben del revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti, niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjeni dobiček.

Razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka se revalorizacijska rezerva ne sme zmanjšati.

3.  
Popravki vrednosti se izračunajo vsako leto na podlagi revaloriziranega zneska. Z odstopanjem od členov 9 in 13 pa lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se pod ustreznimi postavkami v členitvah iz Prilog V in VI prikaže samo znesek popravkov vrednosti, ki je rezultat merjenja na podlagi nakupne cene ali proizvodnih stroškov, in da se razlika, ki je posledica merjenja na podlagi revalorizacije iz tega člena, v členitvah prikaže ločeno.

Člen 8

Nadomestna podlaga za merjenje poštene vrednosti

1.  

Z odstopanjem od točke (i) člena 6(1) in pod pogoji iz tega člena

(a) 

države članice vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, po pošteni vrednosti in

(b) 

države članice lahko vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo merjenje določenih kategorij sredstev, ki niso finančni instrumenti, po zneskih, ki se določijo na podlagi poštene vrednosti.

Tako dovoljenje ali zahteva je lahko omejena na konsolidirane računovodske izkaze.

2.  

Za namene te direktive se blagovne pogodbe, ki dajejo vsaki pogodbeni stranki pravico do poravnave v gotovini ali s kakim drugim finančnim instrumentom, štejejo za izvedene finančne instrumente, razen kadar so take pogodbe:

(a) 

bile sklenjene in podaljšane, da bi izpolnile pričakovane zahteve podjetja v zvezi z nabavo, prodajo ali uporabo v času njihove sklenitve in po sklenitvi;

(b) 

bile na začetku opredeljene kot blagovne pogodbe, in

(c) 

take, da se pričakuje, da bodo poravnane z dobavo blaga.

3.  

Točka (a) odstavka 1 se uporablja le za naslednje obveznosti:

(a) 

obveznosti, ki so del trgovalnega portfelja, in

(b) 

izvedene finančne instrumente.

4.  

Merjenje v skladu s točko (a) odstavka 1 se ne uporablja za:

(a) 

neizvedene finančne instrumente v posesti do zapadlosti;

(b) 

posojila in terjatve podjetja, ki niso namenjeni trgovanju, in

(c) 

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podjetjih, lastniške instrumente, ki jih izda podjetje, pogodbe o pogojnih nadomestilih pri poslovni združitvi in druge finančne instrumente, ki imajo take posebne značilnosti, da se v skladu s splošno sprejemljivim obračunavajo drugače od drugih finančnih instrumentov.

5.  
Z odstopanjem od točke (i) člena 6(1) lahko države članice za vsa sredstva in obveznosti, ki se po računovodskem sistemu varovanja poštene vrednosti pred tveganjem štejejo kot pred tveganjem varovane postavke, ali za določene deleže takih sredstev ali obveznosti dovolijo merjenje po specifičnem znesku, ki se zahteva po tem sistemu.
6.  
Z odstopanjem od odstavkov 3 in 4 lahko države članice dovolijo ali zahtevajo pripoznavanje, merjenje ali razkritje finančnih instrumentov v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002.
7.  

Poštena vrednost v smislu tega člena se določi na podlagi ene od naslednjih vrednosti:

(a) 

tržne vrednosti, kadar gre za finančne instrumente, za katere je mogoče zlahka opredeliti zanesljiv trg. Kadar tržne vrednosti ni mogoče zlahka opredeliti za instrument, vendar jo je mogoče opredeliti za njegove sestavne dele ali za podoben instrument, se lahko tržna vrednost izvede iz tržne vrednosti njegovih sestavnih delov ali podobnega instrumenta;

(b) 

vrednosti, ki izhaja iz splošno sprejetih valorizacijskih modelov in tehnik, kadar gre za finančne instrumente, za katere ni mogoče zlahka opredeliti zanesljivega trga, pod pogojem, da ti valorizacijski modeli in tehnike zagotavljajo sprejemljiv približek tržne vrednosti.

Finančni instrumenti, ki jih z metodami, opisanimi pod točkama (a) in (b) prvega pododstavka, ni mogoče zanesljivo meriti, se merijo v skladu z načelom nakupne cene ali proizvodnih stroškov, če je merjenje na taki podlagi mogoče.

8.  

Kadar se finančni instrument meri po pošteni vrednosti, se ne glede na točko (c) člena 6(1) sprememba vrednosti vključi v izkaz poslovnega izida, razen v naslednjih primerih, kadar se taka sprememba vključi neposredno v rezervo, nastalo zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti:

(a) 

obračunani instrument je instrument za varovanje pred tveganjem po računovodskem sistemu varovanja pred tveganjem, ki dovoljuje, da se v izkazu poslovnega izida ne prikažejo nekatere spremembe ali nobena sprememba vrednosti, ali

(b) 

sprememba vrednosti se nanaša na tečajno razliko, ki zadeva denarno postavko, ki je del čiste naložbe podjetja v tuj subjekt.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se sprememba vrednosti finančnega sredstva, ki je naprodaj in ni izvedeni finančni instrument, vključi neposredno v rezervo, nastalo zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Ta rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se prilagodi, kadar tam prikazani zneski niso več potrebni za izvajanje točk (a) in (b) prvega pododstavka.

9.  
Ne glede na točko (c) člena 6(1) lahko države članice vsem podjetjem ali vsem kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo, kadar da se pri merjenju sredstev, ki niso finančni instrumenti, po pošteni vrednosti sprememba vrednosti vključi v izkaz poslovnega izida.



POGLAVJE 3

BILANCA STANJA IN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Člen 9

Splošne določbe o bilanci stanja in izkazu poslovnega izida

1.  
Členitev bilance stanja in izkaza poslovnega izida se od enega poslovnega leta do drugega ne spreminja. Odstopanja od tega načela pa so izjemoma dovoljena, da se zagotovi resničen in pošten prikaz sredstev, obveznosti, finančnega stanja ter poslovnega izida podjetja. Vsako takšno odstopanje in razlogi zanj se razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.
2.  
V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida so postavke, določene v prilogah III do VI, prikazane ločeno v navedenem vrstnem redu. Države članice dovolijo podrobnejšo delitev teh postavk, če je v skladu s predpisano členitvijo. Države članice dovolijo, da se lahko dodajo vmesne vsote in nove postavke, pod pogojem, da vsebina takih novih postavk ni zajeta v kateri od postavk iz predpisanih členitev. Države članice lahko zahtevajo tako podrobnejšo delitev ali vmesne vsote ali nove postavke.
3.  
Členitev, nomenklatura in izrazoslovje postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, pred katerimi so arabske številke, se prilagodijo, kadar tako zahteva posebna narava podjetja. Države članice lahko zahtevajo take prilagoditve za podjetja, ki so del določenega gospodarskega sektorja.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, pred katerimi so arabske številke, združijo, kadar je njihov znesek nebistven za namene resničnega in poštenega prikaza sredstev, obveznosti, finančnega stanja in poslovnega izida ali kadar taka združitev prinese večjo jasnost, pod pogojem, da so tako združene postavke v pojasnilih k računovodskim izkazom obravnavane ločeno.

4.  
Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 tega člena lahko države članice omejijo možnosti podjetja, da odstopa od členitev iz prilog III do VI, kolikor je to potrebno za elektronsko predložitev računovodskih izkazov.
5.  
Pri vsaki postavki bilance stanja in izkaza poslovnega izida se prikaže vrednost za poslovno leto, na katero se nanašata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, ter vrednost za zadevno postavko za predhodno poslovno leto. Kadar ti vrednosti nista primerljivi, lahko države članice zahtevajo, da se vrednost za predhodno poslovno leto prilagodi. Vsaka neprimerljivost ali popravek vrednosti se skupaj z obrazložitvijo razkrije v pojasnilih k računovodskih izkazom.
6.  
Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo prilagoditev členitve bilance stanja in izkaza poslovnega izida zaradi vključitve razporeditve dobička ali obravnavanja izgube.
7.  

V zvezi z obravnavanjem deležev v kapitalu v letnih računovodskih izkazih:

(a) 

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se deleži v kapitalu obračunajo po kapitalski metodi iz člena 27, ob upoštevanju bistvenih popravkov, ki izhajajo iz posebnosti letnih računovodskih izkazov v primerjavi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi;

(b) 

lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se del poslovnega izida, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu, pripozna v izkazu poslovnega izida le do zneska že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, in

(c) 

kadar dobiček, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu in je pripoznan v izkazu poslovnega izida, preseže znesek že prejetih dividend ali dividend, izplačilo katerih se lahko zahteva, se znesek razlike vnese v rezervo, ki je ni mogoče razdeliti delničarjem.

Člen 10

Prikaz bilance stanja

Za prikaz bilance stanja države članice predpišejo eno ali obe členitvi iz prilog III in IV. Če država članica predpiše obe členitvi, podjetjem dovoli, da izberejo, katero od predpisanih členitev bodo uporabljala.

Člen 11

Nadomestni prikaz bilance stanja

Države članice lahko podjetjem ali nekaterim kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo, da postavke prikažejo na podlagi razlikovanja med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami s členitvijo, ki se razlikuje od členitve iz prilog III in IV, pod pogojem, da so navedene informacije vsaj enakovredne informacijam, ki se drugače zagotovijo v skladu s prilogama III in IV.

Člen 12

Posebne določbe o nekaterih postavkah bilance stanja

1.  
Kadar se sredstvo ali obveznost nanaša na več kot eno postavko v členitvi, se njen odnos do drugih postavk razkrije bodisi pod postavko, kjer se prikaže, bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom.
2.  
Lastne delnice in deleži v povezanih podjetjih se prikažejo le pod postavkami, določenimi v ta namen.
3.  
Ali je treba določena sredstva prikazati kot stalna sredstva ali gibljiva sredstva, je odvisno od njihovega namena.
4.  
Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki jih opredeljuje nacionalno pravo, se prikažejo pod postavko „Zemljišča in stavbe“.
5.  
Nakupna cena ali proizvodni stroški ali revalorizirani znesek, kadar se uporablja člen 7(1), stalnih sredstev z omejeno uporabno dobo koristnosti se zmanjšajo za popravke vrednosti, izračunane tako, da se vrednost takšnih sredstev sistematično odpisuje ves čas njihove uporabne dobe koristnosti.
6.  

Popravki vrednosti stalnih sredstev so odvisni od naslednjega:

(a) 

države članice lahko dovolijo ali zahtevajo popravke vrednosti finančnih stalnih sredstev z vrednotenjem po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja;

(b) 

vrednost stalnih sredstev, se ne glede na to, ali je njihova gospodarska doba koristnosti omejena ali ne, popravi z valorizacijo po nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja, če se pričakuje, da bo znižanje njihove vrednosti trajno;

(c) 

popravki vrednosti iz točke (a) in točke (b) bremenijo izkaz poslovnega izida in se razkrijejo ločeno v pojasnilih k računovodskim izkazom, če niso ločeno izkazani v izkazu poslovnega izida;

(d) 

merjenje po nižji vrednosti, predvideni v točki (a) in točki (b), se ne sme nadaljevati, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili popravki vrednosti narejeni; ta določba se ne uporablja za popravke vrednosti dobrega imena.

7.  
Vrednost gibljivih sredstev se popravi, tako da se prikažejo po nižji tržni vrednosti ali v posebnih okoliščinah po drugi nižji vrednosti, ki bo zanje veljala na dan bilance stanja.

Merjenje po nižji vrednosti, določeno v prvem pododstavku, se ne sme nadaljevati, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili popravki vrednosti narejeni.

8.  
Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se obresti na kapital, izposojen za financiranje proizvodnje stalnih ali gibljivih sredstev, vključijo v proizvodne stroške, kolikor se nanašajo na obdobje proizvodnje. Vsaka uporaba te določbe se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
9.  
Države članice lahko dovolijo, da se nakupna cena ali proizvodni strošek zalog blaga iste kategorije in vseh zamenljivih postavk, vključno z naložbami, izračuna na podlagi tehtanih povprečnih cen, po metodi „prvi noter, prvi ven“ (FIFO), metodi „zadnji noter, prvi ven“ (LIFO) ali metodi, ki odraža splošno sprejeto najboljšo prakso.
10.  
Kadar je znesek, ki ga je treba vrniti na račun katerega koli dolga, večji od prejetega zneska, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se razlika prikaže kot sredstvo. Ta znesek se ločeno prikaže v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom. Znesek te razlike se vsako leto odpiše v razumnih vsotah in se v celoti odpiše najpozneje do odplačila dolga.
11.  
Neopredmetena sredstva se odpisujejo skozi celotno uporabno gospodarsko dobo koristnosti neopredmetenega sredstva.

V izjemnih primerih, kadar obdobja koristnosti dobrega imena in stroškov za razvoj ni mogoče zanesljivo oceniti, se taka sredstva odpišejo najpozneje v obdobju, ki ga določi država članica. To najdaljše obdobje ne more biti krajše od pet let in daljše od 10 let. Obrazložitev obdobja, v katerem se odpiše dobro ime, je navedena v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Kadar nacionalno pravo dovoljuje vključitev stroškov za razvoj pod „Sredstva“ in ti stroški še niso bili v celoti odpisani, države članice zahtevajo, da se dobiček ne razdeli, razen če znesek rezerv, na voljo za razdelitev, in prenesenega dobička ni najmanj enak znesku neodpisanih stroškov.

Kadar nacionalno pravo dovoljuje vključitev ustanovitvenih stroškov pod „Sredstva“, se ti stroški odpišejo v obdobju največ petih let. V tem primeru države članice zahtevajo, da se tretji pododstavek smiselno uporablja za ustanovitvene stroške.

V izjemnih primerih lahko države članice dovolijo odstopanja od tretjega in četrtega pododstavka. Takšna odstopanja in razlogi zanje se razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.

12.  
Rezervacije krijejo obveznosti, katerih narava je jasno opredeljena in za katere je na dan bilance stanja verjetno ali gotovo, da bodo nastale, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastale.

Države članice lahko odobrijo tudi oblikovanje rezervacij, namenjenih kritju stroškov, katerih narava je jasno opredeljena in za katere je na dan bilance stanja verjetno ali gotovo, da bodo nastali, ni pa gotov njihov znesek ali dan, ko bodo nastali.

Na dan bilance stanja predstavlja rezervacija najboljšo oceno odhodkov, za katere je verjetno, da bodo nastali, ali, v primeru obveznosti, zneska, ki se zahteva za njihovo poravnavo. Rezervacije se ne uporabljajo za popravke vrednosti sredstev.

Člen 13

Prikaz izkaza poslovnega izida

1.  
Za prikaz izkaza poslovnega izida države članice predpišejo eno ali obe členitvi, določeni v prilogah V in VI. Če država članica predpiše obe členitvi, lahko podjetjem dovoli izbiro, katero od predpisanih členitev bodo uporabljala.
2.  
Z odstopanjem od člena 4(1) lahko države članice vsem podjetjem ali katerim koli kategorijam podjetij dovolijo ali od njih zahtevajo, da namesto postavk izkaza poslovnega izida v skladu s prilogama V in VI predložijo izjavo o uspešnosti poslovanja, pod pogojem, da so navedene informacije vsaj enakovredne tistim, ki se zahtevajo s prilogama V in VI.

Člen 14

Poenostavitve za mala in srednja podjetja

1.  

Države članice lahko dovolijo malim podjetjem, da pripravijo skrajšane bilance stanja, ki prikazujejo samo tiste postavke iz prilog III in IV, pred katerimi stojijo črke in rimske številke, ločeno pa razkrijejo:

(a) 

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) pod „Sredstva“ in pod C pod „Kapital, rezerve in obveznosti“ v Prilogi III, vendar združeno za vsako postavko, ali

(b) 

informacije, ki se zahtevajo v oklepaju pod D(II) v Prilogi IV.

2.  

Države članice lahko dovolijo malim in srednjim podjetjem, da pripravijo skrajšane izkaze poslovnega izida z naslednjimi omejitvami:

(a) 

v Prilogi V se lahko postavke od 1 do 5 združijo v eno postavko, imenovano „Kosmati poslovni izid“;

(b) 

v Prilogi VI se lahko postavke 1, 2, 3 in 6 združijo v eno postavko, imenovano „Kosmati poslovni izid“.



POGLAVJE 4

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Člen 15

Splošne določbe v zvezi s pojasnili k računovodskim izkazom

Kadar so pojasnila k bilanci stanja in izkazu poslovnega izida prikazana v skladu s tem poglavjem, se pojasnila prikažejo v vrstnem redu, po katerem so postavke prikazane v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.

Člen 16

Vsebina pojasnil k računovodskim izkazom, ki se nanašajo na vsa podjetja

1.  

V pojasnilih k računovodskim izkazom vsa podjetja poleg morebitnih drugih podatkov, ki se zahtevajo v skladu z drugimi določbami te direktive, razkrijejo naslednje podatke:

(a) 

sprejete računovodske usmeritve;

(b) 

kadar se stalna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže:

(i) 

gibanja v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave tam navedenih postavk, in

(ii) 

knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če stalna sredstva ne bi bila revalorizirana;

(c) 

kadar se finančni instrumenti in/ali sredstva, ki niso finančni instrumenti, merijo po pošteni vrednosti:

(i) 

pomembnimi predpostavkami, na katerih temeljijo valorizacijski modeli in tehnike, kadar so bile poštene vrednosti določene v skladu s točko (b) člena 8(7);

(ii) 

za vsako kategorijo finančnih instrumentov ali sredstev, ki niso finančni instrumenti, pošteno vrednostjo, spremembami vrednosti, ki so neposredno vključene v izkaz poslovnega izida in spremembami, ki so vključene v rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti;

(iii) 

za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov podatki o obsegu in vrsti instrumentov, vključno s pomembnimi pogoji, ki lahko vplivajo na znesek, časovni okvir in zanesljivost prihodnjih denarnih tokov, ter

(iv) 

tabelo, ki kaže gibanja v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, med poslovnim letom;

(d) 

skupnim zneskom vseh finančnih obveznosti, jamstev ali nepredvidenih izdatkov, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter navedbo vrste in oblike kakšnega koli zagotovljenega varnega poroštva; vse obveznosti v zvezi s pokojninami in povezanimi ali pridruženimi podjetji se razkrijejo ločeno;

(e) 

zneskom predplačil in posojil, odobrenih članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, z navedbo obrestnih mer, glavnih pogojev in vseh zneskov, ki so bili odplačani, odpisani ali opuščeni, pa tudi obveznostmi, prevzetimi na njihov račun v obliki kakršnih koli jamstev; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo;

(f) 

zneskom in naravo posameznih postavk prihodkov ali odhodkov izjemnega obsega ali pomena;

(g) 

zneski, ki jih podjetje dolguje ter zapadejo v plačilo po več kot petih letih, pa tudi celotnimi dolgovi podjetja, pokritimi z varnim poroštvom, ki ga je zagotovilo podjetje, z navedbo vrste in oblike poroštva, in

(h) 

povprečnim številom zaposlenih med poslovnim letom.

2.  
Države članice lahko smiselno zahtevajo, da mala podjetja razkrijejo informacije, kakor se zahteva v točkah (a), (m), (p), (q) in (r) člena 17(1).

Za namene uporabe prvega pododstavka se informacije, ki se zahtevajo v točki (p) člena 17(1), omejijo na naravo in namen poslov iz navedene točke.

Za namene uporabe prvega pododstavka je razkritje informacij, ki se zahtevajo v točki (r) člena 17(1), omejeno na transakcije, opravljene s strankami, navedenimi v četrtem pododstavku navedene točke.

3.  
Države članice poleg tega, kar je zahtevano ali dovoljeno v skladu s tem členom, od malih podjetij ne zahtevajo razkritij.

Člen 17

Dodatna razkritja za srednja in velika podjetja ter subjekte javnega interesa

1.  

V pojasnilih k računovodskim izkazom srednja in velika podjetja ter subjekti javnega interesa poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 16 in drugimi določbami iz te direktive, razkrijejo naslednje informacije:

(a) 

za različne postavke stalnih sredstev:

(i) 

nakupno ceno ali proizvodne stroške ali pri nadomestni podlagi za merjenje pošteno vrednost ali revalorizirani znesek na začetku in koncu poslovnega leta;

(ii) 

pridobitve, odtujitve in prenose med poslovnim letom;

(iii) 

skupen znesek popravkov vrednosti na začetku in koncu poslovnega leta;

(iv) 

popravke vrednosti, ki se obračunajo med poslovnim letom;

(v) 

gibanja v seštetih popravkih vrednosti v zvezi s pridobitvami, odtujitvami in prenosi med poslovnim letom in

(vi) 

znesek, osredstven med poslovnim letom, kadar se obresti osredstvijo v skladu s členom 12(8);

(b) 

če se pri stalnih ali gibljivih sredstvih opravijo popravki vrednosti samo za namene obdavčenja, znesek popravkov in razloge zanje;

(c) 

kadar se finančni instrumenti merijo po nakupni ceni ali proizvodnih stroških:

(i) 

za vsak razred izvedenih finančnih instrumentov:

— 
pošteno vrednost instrumentov, če se lahko taka vrednost določi s katero od metod, predpisanih v točki (a) člena 8(7), ter
— 
podatke o obsegu in vrsti instrumentov;
(ii) 

za finančna stalna sredstva, izkazana v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost:

— 
knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost bodisi posameznih sredstev bodisi ustrezne skupine teh posameznih sredstev, ter
— 
razloge za nezmanjšanje knjigovodske vrednosti, vključno z naravo dokaza, ki je podlaga za domnevo, da bo knjigovodska vrednost zopet pridobljena;
(d) 

znesek nagrad v poslovnem letu, ki so bile odobrene članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov zaradi njihovih odgovornosti, ter kakršne koli obveznosti, ki so nastale ali so bile prevzete v zvezi s starostnimi pokojninami nekdanjih članov teh organov; podatki se navedejo skupaj za vsako kategorijo organa.

Države članice se lahko odpovejo zahtevi po razkritju takšnih informacij, kadar bi njihovo razkritje omogočilo ugotovitev finančnega stanja posameznega člana takšnega organa;

(e) 

povprečno število zaposlenih med poslovnim letom, razdeljeno po kategorijah, in, če niso prikazani ločeno v izkazu poslovnega izida, tudi stroške zaposlenih, ki se nanašajo na poslovno leto, razdeljene na plače, stroške za socialno varnost in stroške pokojninskega zavarovanja;

(f) 

kadar je v bilanci stanja postavka za odloženi davek, salde za odloženi davek ob koncu poslovnega leta in njihovo gibanje med poslovnim letom;

(g) 

ime in registrirani sedež vsakega podjetja, v katerem ima podjetje bodisi samo bodisi prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun podjetja, delež v kapitalu, ki kaže delež kapitala, ki ga ima v lasti, znesek kapitala in rezerv ter poslovni izid zadevnega podjetja za zadnje poslovno leto, za katero so bili sprejeti računovodski izkazi; informacije o kapitalu in rezervah ter poslovnem izidu se lahko izpustijo, kadar zadevno podjetje ne objavi svoje bilance stanja in ga ne nadzoruje drugo podjetje.

Države članice lahko dovolijo, da se informacije, katerih razkritje se zahteva v skladu s prvim pododstavkom te točke, razkrijejo v obliki izjave, ki se predloži v skladu s členom 3(1) in (3) Direktive 2009/101/ES; predložitev takšne izjave se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te informacije izpustijo, kadar je njihova narava takšna, da bi resno škodovale katerim koli podjetjem, na katera se nanašajo. Države članice lahko za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev upravnega ali sodnega organa. Vsaka takšna opustitev se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom;

(h) 

število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic, vpisanih med poslovnim letom v okviru omejitev odobrenega kapitala, brez poseganja v točko (e) člena 2 Direktive 2009/101/ES ali točkama (c) in (d) člena 2 Direktive 2012/30/EU, kar zadeva znesek tega kapitala;

(i) 

kadar obstaja več kot en razred delnic, število in nominalno vrednost, če nominalne vrednosti ni, pa nominalno knjigovodsko vrednost delnic za vsak razred;

(j) 

obstoj kakršnih koli potrdil o naložbah, zamenljivih zadolžnic, nakupnih bonov, opcij ali podobnih vrednostnih papirjev ali pravic, z navedbo njihovega števila in pravic, ki jih zagotavljajo;

(k) 

ime, dejanski ali registrirani sedež in pravno obliko vsakega podjetja, v katerem je podjetje družbenik z neomejeno odgovornostjo;

(l) 

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje;

(m) 

ime in registrirani sedež podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze najmanjše skupine podjetij, katere del je podjetje kot odvisno podjetje in ki je vključena tudi v skupino podjetij iz točke (l);

(n) 

kraj, kjer se lahko pridobijo kopije konsolidiranih računovodskih izkazov iz točk (l) in (m), pod pogojem, da so na voljo;

(o) 

predlagano razporeditev dobička ali obravnavanje izgube ali, kadar je to ustrezno, razporeditev dobička ali obravnavanje izgube;

(p) 

naravo in namen poslov podjetja, ki niso vključeni v bilanco stanja, ter njihov finančni učinek na podjetje, pod pogojem, da so tveganja ali koristi, ki izhajajo iz teh poslov, bistvena in če je razkritje takšnih tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja podjetja;

(q) 

naravo in finančni učinek bistvenih dogodkov, do katerih pride po dnevu bilance stanja in ki niso zajeti v izkazu poslovnega izida ali bilanci stanja, in

(r) 

transakcije, ki jih je podjetje opravilo s povezanimi strankami, vključno z zneskom takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi informacijami o poslih, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja podjetja. Informacije o posameznih transakcijah je mogoče prikazati združeno glede na njihovo naravo, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami na finančno stanje podjetja potrebne ločene informacije.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo, da se razkrijejo samo transakcije s povezanimi strankami, ki niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.

Države članice lahko dovolijo, da se transakcije med enim ali več družbeniki v skupini ne razkrijejo, pod pogojem, da so odvisna podjetja, udeležena v transakciji, v celoti v lasti takega družbenika.

Države članice lahko dovolijo, da srednje podjetje omeji razkritje transakcij s povezanimi strankami na transakcije, opravljene z:

(i) 

lastniki, ki imajo v podjetju delež v kapitalu;

(ii) 

podjetji, v katerih ima podjetje samo delež v kapitalu, in

(iii) 

člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja.

2.  

Od držav članic se ne zahteva uporaba točke (g) odstavka 1 za podjetje, ki je obvladujoče podjetje, ki ga ureja nacionalna zakonodaja, v naslednjih primerih:

(a) 

kadar je podjetje, v katerem ima to obvladujoče podjetje delež v kapitalu za namene točke (g) odstavka 1, vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih pripravi to obvladujoče podjetje, ali v konsolidirane računovodske izkaze večje skupine podjetij, kakor je navedeno v členu 23(4);

(b) 

kadar je bil ta delež v kapitalu obravnavan v letnih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja v skladu s členom 9(7) ali v konsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je pripravilo to obvladujoče podjetje v skladu s členom 27(1) do (8).

Člen 18

Dodatna razkritja za velika podjetja in subjekte javnega interesa

1.  

V pojasnilih k računovodskim izkazom velika podjetja in subjekti javnega interesa poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členoma 16 in 17 ter drugimi določbami iz te direktive, razkrijejo informacije v zvezi s:

(a) 

čistim prihodkom iz prodaje, razdeljenim po kategorijah dejavnosti in po geografskih trgih, če se ob upoštevanju načina, kako sta organizirana prodaja proizvodov in opravljanje storitev, te kategorije in trgi med seboj znatno razlikujejo; in

(b) 

vsemi honorarji za poslovno leto, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za obvezno revizijo letnih računovodskih izkazov, in vsemi honorarji, ki jih je zaračunal posamezni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve.

2.  
Države članice lahko dovolijo, da se izpustijo informacije iz točke (a) odstavka 1, kadar bi razkritje teh informacij resno škodilo podjetju. Države članice lahko za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev upravnega ali sodnega organa. Vsaka takšna opustitev se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
3.  
Države članice lahko določijo, da se točka (b) odstavka 1 ne uporablja za letne računovodske izkaze podjetja, kadar je to podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, katerih priprava se zahteva v skladu s členom 22, pod pogojem, da so ti podatki navedeni v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.



POGLAVJE 5

POSLOVNO POROČILO

Člen 19

Vsebina poslovnega poročila

1.  
Poslovno poročilo pošteno prikazuje razvoj in uspešnost poslovanja podjetja ter njegov položaj, skupaj z opisom glavnih tveganj in negotovosti, s katerimi se sooča.

Pregled je uravnotežena in celovita analiza razvoja in uspešnosti poslovanja podjetja ter njegovega položaja, pri čemer se upoštevata velikost in kompleksnost poslovanja.

Kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti ali položaja podjetja, analiza vključuje tako ključne finančne kot, kjer je to ustrezno, nefinančne kazalnike uspešnosti, pomembne za specifično poslovanje, vključno z informacijami o okoljskih in kadrovskih zadevah. Analiza v poslovnem poročilu, kjer je to ustrezno, vsebuje sklicevanja na zneske v letnih računovodskih izkazih in dodatna pojasnila v zvezi z njimi.

▼M4

Velika podjetja ter mala in srednja podjetja – razen mikropodjetij –, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a), poročajo o ključnih neopredmetenih sredstvih in pojasnijo, kako je poslovni model podjetja v osnovi odvisen od teh sredstev in kako ta sredstva pripomorejo k ustvarjanju vrednosti v podjetju.

▼B

2.  

V poslovnem poročilu so navedeni tudi:

(a) 

verjeten prihodnji razvoj podjetja;

(b) 

dejavnosti na področju raziskav in razvoja;

(c) 

informacije v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic iz člena 24(2) Direktive 2012/30/EU;

(d) 

obstoj podružnic podjetja in

(e) 

v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih uporablja podjetje, in, kadar je to bistveno za oceno njegovih sredstev, obveznosti, finančnega stanja in poslovnega izida:

(i) 

cilji in politike podjetja pri obvladovanju finančnega tveganja, vključno z njegovo politiko varovanja pred tveganjem za vse glavne vrste predvidenih transakcij, za katere se uporablja računovodenje za varovanje pred tveganjem, in

(ii) 

izpostavljenost podjetja cenovnemu tveganju, kreditnemu tveganju, likvidnostnemu tveganju in tveganju denarnih tokov.

3.  
Države članice lahko mala podjetja izvzamejo iz obveznosti, da pripravijo poslovna poročila, pod pogojem, da zahtevajo, da se informacije iz člena 24(2) Direktive 2012/30/EU o pridobivanju lastnih delnic podjetja navedejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.
4.  
Države članice lahko mala in srednja podjetja izvzamejo iz obveznosti iz tretjega pododstavka odstavka 1, kolikor se nanašajo na nefinančne informacije.

▼M4

Člen 19a

Poročanje o trajnostnosti

1.  
Velika podjetja ter mala in srednja podjetja – razen mikropodjetij –, ki so subjekti javnega interesa iz člena 2, točka 1, točka (a), v poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti jasno prepoznavne v ločenem razdelku poslovnega poročila.

2.  

Informacije iz odstavka 1 morajo vsebovati:

(a) 

kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja, vključno z:

(i) 

odpornostjo poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(ii) 

priložnostmi za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(iii) 

načrti, vključno z izvedbenimi ukrepi ter z njimi povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti, kako namerava podjetje zagotoviti, da bosta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, sprejetim 12. decembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in ciljem, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), ter po potrebi informacijami izpostavljenosti podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom;

(iv) 

načinom, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja in vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

(v) 

načinom, kako se je izvedla strategija podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(b) 

opis časovno vezanih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, po potrebi vključno s cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vsaj za leti 2030 in 2050, opis napredka podjetja pri doseganju teh ciljev in izjavo, ali cilji podjetja v zvezi z okoljskimi dejavniki temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih;

(c) 

opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, pa tudi strokovnega znanja ter znanj in spretnosti, ki jih imajo taki organi za opravljanje te vloge, ali dostopa do tega strokovnega znanja ter znanj in spretnosti;

(d) 

opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(e) 

informacije o tem, ali obstajajo sistemi spodbud, povezani s trajnostnostjo, ki so na voljo članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

(f) 

opis:

(i) 

postopka skrbnega pregleda, ki ga podjetje izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in po potrebi v skladu z zahtevami Unije, da podjetja, kadar je ustrezno, izvedejo postopek skrbnega pregleda;

(ii) 

glavnih dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, ukrepov za odkrivanje in spremljanje teh vplivov ter drugih škodljivih vplivov, ki jih mora obvladujoče podjetje opredeliti na podlagi drugih zahtev Unije glede izvajanja postopka skrbnega pregleda v podjetjih;

(iii) 

vseh ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo za preprečevanje, blažitev, sanacijo ali odpravo dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, in rezultatov teh ukrepov;

(g) 

opis glavnih tveganj za podjetje glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z opisom glavnih odvisnosti podjetja od teh zadev, in način, kako podjetje upravlja ta tveganja;

(h) 

kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (g).

Podjetja poročajo o tem, po katerem postopku so določila informacije, ki so jih vključila v poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1 tega člena. V informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se vključijo informacije, ki se nanašajo na kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja, kakor je ustrezno.

3.  
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o lastnih dejavnostih in o vrednostni verigi podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

Podjetje v prvih treh letih uporabe ukrepov, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), in če niso na voljo vse potrebne informacije o njegovi vrednostni verigi, pojasni, kaj je storilo za njihovo pridobitev, zakaj vseh potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti in kako jih namerava pridobiti v prihodnje.

Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na in dodatna pojasnila v zvezi z drugimi informacijami, vključenimi v poslovno poročilo v skladu s členom 19, ter zneski, sporočenimi v letnih računovodskih izkazih.

V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju podjetja, lahko države članice dovolijo, da se te informacije izpustijo, pod pogojem, da to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja podjetja ter učinka njegovih dejavnosti.

4.  
Podjetja o informacijah iz odstavkov 1 do 3 tega člena poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b.
5.  
Vodstvo podjetja predstavnike delavcev na ustrezni ravni obvešča in z njimi razpravlja o relevantnih informacijah ter načinih za pridobivanje in preverjanje informacij o trajnostnosti. Mnenje predstavnikov delavcev se po potrebi posreduje ustreznim upravnim, poslovodnim ali nadzornim organom.
6.  

Z odstopanjem od odstavkov 2 do 4 tega člena in brez poseganja v odstavka 9 in 10 tega člena lahko mala in srednja podjetja iz odstavka 1 tega člena, majhne in nekompleksne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 145, Uredbe (EU) št. 575/2013, lastne zavarovalnice, kot so opredeljene v členu 13, točka 2, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ), ter lastne pozavarovalnice, kot so opredeljene v členu 13, točka 5, navedene direktive, svoje poročanje o trajnostnosti omejijo na naslednje informacije:

(a) 

kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja;

(b) 

opis politik podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(c) 

glavne dejanske ali morebitne škodljive vplive podjetja na zadeve v zvezi s trajnostnostjo in vse ukrepe, sprejete za njihovo odkrivanje, spremljanje, preprečevanje, blažitev ali odpravo;

(d) 

glavna tveganja za podjetje, povezana z zadevami v zvezi s trajnostnostjo, in način, kako podjetje ta tveganja upravlja;

(e) 

ključne kazalnike, potrebne za razkritja iz točk (a) do (d).

Mala in srednja podjetja, majhne in nekompleksne institucije, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, ki uporabljajo odstopanje iz prvega pododstavka, poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 29c.

7.  
Za poslovna leta, ki se začnejo pred 1. januarjem 2028, se lahko mala in srednja podjetja, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a), z odstopanjem od odstavka 1 tega člena odločijo, da v svoje poslovno poročilo ne vključijo informacij iz odstavka 1 tega člena. V takih primerih podjetje kljub temu v poslovnem poročilu na kratko navede, zakaj poročanje o trajnostnosti ni bilo opravljeno.
8.  
Za podjetja, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 do 4 tega člena, in podjetja, ki uporabljajo odstopanje iz odstavka 6 tega člena, se šteje, da izpolnjujejo zahtevo iz člena 19(1), tretji pododstavek.
9.  
Če so izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka tega odstavka, se podjetje, ki je odvisno podjetje, izvzame iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena (v nadaljnjem besedilu: izvzeto odvisno podjetje), če so tako podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 29a. Podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, se prav tako izvzame iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena, kadar so tako podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poročanje o trajnostnosti tega obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi in kadar se konsolidirano poročanje o trajnostnosti izvaja v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b, ali na način, ki je enakovreden tem standardom poročanja o trajnosti, kot je določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 23(4), tretji pododstavek, Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

Za izvzetje iz prvega pododstavka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

poslovno poročilo izvzetega odvisnega podjetja vsebuje vse naslednje informacije:

(i) 

ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča o informacijah na ravni skupine v skladu s tem členom ali na način, ki je enakovreden standardom poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 29b te direktive, kot je določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 23(4), tretji pododstavek, Direktive 2004/109/ES;

(ii) 

spletne povezave do konsolidiranega poslovnega poročila obvladujočega podjetja oziroma do konsolidiranega poročanja obvladujočega podjetja o trajnostnosti iz prvega pododstavka tega odstavka in do mnenja o zanesljivosti iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), te direktive ali do mnenja o zanesljivosti iz točke (b) tega pododstavka;

(iii) 

informacijo, da je podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 4 tega člena;

(b) 

če ima obvladujoče podjetje sedež v tretji državi, se njegovo konsolidirano poročanje o trajnostnosti in mnenje o zanesljivosti konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, ki ga izrazi ena ali več oseb ali eno ali več podjetij, ki so pooblaščeni za to, da podajo mnenje o zanesljivosti poročanja o trajnosti v skladu z nacionalnim pravom, po katerem se ureja to obvladujoče podjetje, objavi v skladu s členom 30 te direktive in pravom države članice, po katerem se ureja izvzeto odvisno podjetje;

(c) 

če ima obvladujoče podjetje sedež v tretji državi, poslovno poročilo izvzetega odvisnega podjetja ali konsolidirano poročanje o trajnostnosti, ki ga opravi obvladujoče podjetje s sedežem v tretji državi, vključuje informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) in se nanašajo na dejavnosti izvzetega odvisnega podjetja s sedežem v Uniji in njegovih odvisnih podjetij.

Država članica, katere nacionalno pravo ureja izvzeto odvisno podjetje, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo ali, kadar je potrebno, konsolidirano poročanje obvladujočega podjetja o trajnostnosti objavi v jeziku, ki je za to državo članico sprejemljiv, in da se zagotovijo vsi potrebni prevodi v ta jezik. Vsak prevod, ki ni overjen, mora vključevati izjavo o tem.

Podjetja, ki so v skladu s členom 37 izvzeta iz priprave poslovnega poročila, niso dolžna posredovati informacij iz drugega pododstavka, točke (a)(i) do (a)(iii), tega odstavka, če v skladu s členom 37 objavijo konsolidirano poslovno poročilo.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka in kadar se uporablja člen 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, se kreditne institucije iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (b), te direktive, ki so stalno povezane s centralnim organom, ki jih nadzoruje pod pogoji, določenimi v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, obravnavajo kot odvisna podjetja tega centralnega organa.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zavarovalnice iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (a), te direktive, ki so na podlagi finančnih povezav iz člena 212(1), točka (c)(ii), Direktive 2009/138/ES del skupine in se nad njimi izvaja nadzor na ravni skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), navedene direktive, obravnavajo kot odvisna podjetja obvladujočega podjetja te skupine.

10.  
Izvzetje iz odstavka 9 se uporablja tudi za subjekte javnega interesa, za katere veljajo zahteve iz tega člena, razen za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a), te direktive.

▼B

Člen 20

Izjava o upravljanju podjetja

1.  

Podjetja iz točke 1(a) člena 2 v svoje poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju podjetja. Ta izjava se vključi kot poseben razdelek poslovnega poročila in vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a) 

navedbo naslednjih podatkov, kadar je to ustrezno:

(i) 

kodeks o upravljanju podjetja, ki velja za podjetje;

(ii) 

kodeks o upravljanju podjetja, ki ga je podjetje morda prostovoljno sklenilo uporabljati;

(iii) 

vse ustrezne podatke o praksah upravljanja podjetja, ki se uporabljajo poleg zahtev iz nacionalnega prava.

Pri sklicevanju na kodeks o upravljanju podjetja iz točk (i) ali (ii) podjetje navede tudi, kje so zadevna besedila javno dostopna. Pri sklicevanju na informacije iz točke (iii) podjetje objavi podrobnosti o svojih praksah upravljanja;

(b) 

kadar podjetje v skladu z nacionalnim pravom odstopa od kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), obrazložitev podjetja, katerih delov kodeksa o upravljanju podjetja ne upošteva in zakaj; kadar se podjetje odloči, da ne bo uporabljalo nobene določbe kodeksa o upravljanju podjetja iz točke (a)(i) ali (ii), pojasni razloge za tako ravnanje;

(c) 

opis glavnih značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom računovodskega poročanja;

(d) 

informacije, ki se zahtevajo v točkah (c), (d), (f), (h) in (i) člena 10(1) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem ( 17 ), kadar se navedena direktiva uporablja za to podjetje;

(e) 

opis delovanja skupščine delničarjev in njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načina za njihovo uveljavljanje, razen če je to že v celoti določeno v nacionalnem pravu;

(f) 

sestava in delovanje upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov, in

▼M4

(g) 

opis politike raznolikosti, ki se uporablja v zvezi z upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi podjetja v zvezi s spolom in drugimi vidiki, kot so starost, invalidnost ali izobrazba in poklicne izkušnje, ciljev in načinov izvajanja te politike ter rezultatov v obdobju poročanja. Če se taka politika ne izvaja, se v izjavi za to navede obrazložitev.

▼M4

Za podjetja, za katera se uporablja člen 19a, se šteje, da so izpolnila obveznost iz prvega pododstavka, točka (g), tega odstavka, kadar v svoje poročanje o trajnostnosti vključijo informacije, zahtevane v navedeni točki, in če v izjavo o upravljanju podjetja vključijo sklic nanje.

▼B

2.  

Države članice lahko dovolijo, da se informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1 tega člena, navedejo v:

(a) 

ločenem poročilu, objavljenem skupaj s poslovnim poročilom, kakor je določeno v členu 30; ali

(b) 

dokumentu, ki je na voljo javnosti na spletni strani podjetja, na katerega se sklicuje poslovno poročilo.

To ločeno poročilo ali ta dokument iz točk (a) oziroma (b) lahko vsebuje navzkrižno sklicevanje na poslovno poročilo, kadar so v slednjem na voljo informacije, ki se zahtevajo v točki (d) odstavka 1 tega člena.

▼M1

3.  
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje poda mnenje v skladu z drugim pododstavkom člena 34(1) v zvezi z informacijami, pripravljenimi na podlagi točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena, ter preveri, ali so bile zagotovljene informacije iz točk (a), (b), (e), (f) in (g) odstavka 1 tega člena.
4.  
Države članice lahko podjetja iz odstavka 1, ki so izdala le vrednostne papirje, ki niso delnice, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, izvzamejo iz uporabe točk (a), (b), (e), (f) in (g) odstavka 1 tega člena, razen če so takšna podjetja izdala delnice, s katerimi se trguje v večstranskem sistemu trgovanja v smislu točke 15 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.

▼M1

5.  
Ne glede na člen 40 se točka (g) odstavka 1 ne uporablja za mala in srednja podjetja.

▼B



POGLAVJE 6

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POROČILA

Člen 21

Področje uporabe konsolidiranih računovodskih izkazov in poročil

Za namene tega poglavja so obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja podjetja, ki bodo konsolidirana, kadar je obvladujoče podjetje podjetje, za katero se na podlagi člena 1(1) uporabljajo usklajevalni ukrepi, določeni s to direktivo.

Člen 22

Zahteva za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov

1.  

Država članica zahteva od vsakega podjetja, za katerega velja njeno nacionalno pravo, da pripravi konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo, če ima to podjetje (obvladujoče podjetje):

(a) 

večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju (odvisno podjetje);

(b) 

pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja (odvisno podjetje) in je hkrati delničar ali družbenik tega podjetja;

(c) 

pravico izvrševati prevladujoč vpliv na podjetje (odvisno podjetje), v katerem je delničar ali družbenik, na podlagi sklenjene pogodbe s tem podjetjem ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, kadar pravo, ki velja za to odvisno podjetje, dovoljuje, da je slednje predmet takšnih pogodb ali statutarnih določb.

Državi članici ni treba predpisati, da mora biti obvladujoče podjetje delničar ali družbenik v njenem odvisnem podjetju. Od tistih držav članic, katerih zakonodaja ne predvideva takšnih pogodb ali določb, se ne zahteva uporaba te določbe; ali

(d) 

če je delničar ali družbenik podjetja in:

(i) 

je bila večina članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa tega podjetja (odvisno podjetje), ki so opravljali to funkcijo v poslovnem letu, v preteklem poslovnem letu in do takrat, ko so bili pripravljeni konsolidirani računovodski izkazi, imenovana izključno kot rezultat uveljavljanja njegovih glasovalnih pravic; ali

(ii) 

na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki v tem podjetju (odvisno podjetje) samo nadzira večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju. Države članice lahko uvedejo podrobnejše določbe za obliko in vsebino takih dogovorov.

Države članice predpišejo vsaj ureditve iz točke (ii). Za uporabo točke (i) lahko določijo zahtevo, da glasovalne pravice dosegajo vsaj 20 % celote.

Kljub temu se točka (i) ne uporablja, kadar ima tretja stranka glede tega podjetja pravice iz točk (a), (b) ali (c).

2.  

Poleg primerov iz odstavka 1 lahko države članice od vsakega podjetja, za katerega velja njihovo nacionalno pravo, zahtevajo pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, če:

(a) 

ima to podjetje (obvladujoče podjetje) moč za izvajanje prevladujočega vpliva ali nadzora nad drugim podjetjem (odvisno podjetje) oziroma ta vpliv dejansko izvaja ali

(b) 

to podjetje (obvladujoče podjetje) in drugo podjetje (odvisno podjetje) na enotni osnovi upravlja obvladujoče podjetje.

3.  
Za namene točk (a), (b) in (d) odstavka 1 se glasovalne pravice ter pravice imenovanja in odpoklica, s katerimi razpolaga katero koli drugo odvisno podjetje, pa tudi katera koli oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun obvladujočega podjetja ali drugega odvisnega podjetja, prištejejo k pravicam obvladujočega podjetja.
4.  

Za namene točk (a), (b) in (d) odstavka 1 so pravice iz odstavka 3 zmanjšane za pravice:

(a) 

izhajajoče iz delnic, pridobljenih za račun osebe, ki ni niti obvladujoče podjetje niti njegovo odvisno podjetje, ali

(b) 

izhajajoče iz delnic:

(i) 

pridobljenih kot poroštvo, pod pogojem, da se zadevne pravice izvršujejo v skladu s prejetimi navodili, ali

(ii) 

pridobljenih v povezavi z odobritvijo posojil kot delom običajne poslovne dejavnosti, pod pogojem, da se glasovalne pravice izvršujejo v interesu osebe, ki je dala poroštvo.

5.  
Za namene točk (a) in (d) odstavka 1 se od skupnega števila glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v odvisnem podjetju odštejejo glasovalne pravice, izhajajoče iz delnic, ki jih ima to podjetje, odvisno podjetje tega podjetja ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij.
6.  
Brez poseganja v člen 23(9) se obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetja vključijo v konsolidacijo ne glede na to, kje so registrirani sedeži takih odvisnih podjetij.
7.  

Brez poseganja v ta člen ter člena 21 in 23 lahko država članica od vsakega podjetja, za katerega velja njeno nacionalno pravo, zahteva, da pripravi konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo, če:

(a) 

se to podjetje in eno ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kot je opisano v odstavku 1 ali 2, upravljajo na enotni osnovi v skladu s:

(i) 

pogodbo, sklenjeno s tem podjetjem, ali

(ii) 

družbeno pogodbo ali statutom teh drugih podjetij ali

(b) 

so bile v upravni, poslovodni ali nadzorni organ tega podjetja in enega ali več drugih podjetij, s katerimi ni povezano, kakor je opisano v odstavku 1 ali 2, vključene večinoma iste osebe, ki so opravljale funkcijo v poslovnem letu in do priprave konsolidiranih računovodskih izkazov.

8.  
Kadar država članica uporabi možnost iz odstavka 7, se podjetja, opisana v tem odstavku, in vsa njihova odvisna podjetja konsolidirajo, kadar je eno ali več teh podjetij ustanovljenih kot ena od vrst podjetij, navedenih v Prilogi I ali Prilogi II.
9.  

Odstavek 6 tega člena, členi 23(1), (2), (9) in (10) ter 24 do 29 se uporabljajo za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo iz odstavka 7 tega člena ob upoštevanju naslednjih sprememb:

(a) 

sklicevanja na obvladujoča podjetja se razumejo kot sklicevanja na vsa podjetja, določena v odstavku 7 tega člena, in

(b) 

brez poseganja v člen 24(3) so postavke „kapital“, „vplačani presežek kapitala“, „revalorizacijska rezerva“, „rezerve“, „preneseni poslovni izid“ in „poslovni izid poslovnega leta“, ki se vključijo v konsolidirane računovodske izkaze, skupni zneski, ki jih je mogoče pripisati vsakemu od podjetij iz odstavka 7 tega člena.

Člen 23

Izvzetja iz konsolidacije

1.  
Male skupine se izvzamejo iz obveznosti pripravljanja konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila, razen kadar je eno od povezanih podjetij subjekt javnega interesa.
2.  
Države članice lahko iz obveznosti pripravljanja konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila izvzamejo srednje skupine, razen kadar je eno od povezanih podjetij subjekt javnega interesa.
3.  

Ne glede na odstavka 1 in 2 tega člena država članica v naslednjih primerih iz obveznosti pripravljanja konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila izvzame katero koli obvladujoče podjetje (izvzeto podjetje), za katero velja njeno nacionalno pravo in ki je tudi odvisno podjetje, vključno s subjektom javnega interesa, razen če ta subjekt javnega interesa spada pod točko 1(a) člena 2, če za njegovo lastno obvladujoče podjetje velja pravo države članice in:

(a) 

je obvladujoče podjetje izvzetega podjetja imetnik vseh delnic v izvzetem podjetju. Delnice v izvzetem podjetju, ki jih imajo člani njegovega upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa v skladu s pravno obveznostjo ali obveznostjo iz njegove družbene pogodbe ali statuta, se za ta namen spregledajo; ali

(b) 

ima obvladujoče podjetje izvzetega podjetja v lasti 90 % ali več delnic v izvzetem podjetju in preostali delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja soglašajo s tem izvzetjem.

4.  

Izvzetja iz odstavka 3 izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) 

izvzeto podjetje in, brez poseganja v odstavek 9, vsa njegova odvisna podjetja se konsolidirajo v računovodskih izkazih večje skupine podjetij, za katerih obvladujoče podjetje velja pravo države članice;

▼M4

(b) 

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) in konsolidirano poslovno poročilo večje skupine podjetij pripravi obvladujoče podjetje te skupine v skladu s pravom države članice, ki velja za to obvladujoče podjetje, v skladu s to direktivo z izjemo zahtev iz člena 29a ali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

▼B

(c) 

v zvezi z izvzetim podjetjem se na način, predpisan s pravom države članice, ki velja za to izvzeto podjetje, v skladu s členom 30 objavijo naslednji dokumenti:

(i) 

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (a) in konsolidirano poslovno poročilo iz točke (b);

(ii) 

revizijsko poročilo in

(iii) 

po potrebi dodatek, naveden v odstavku 6.

Ta država članica lahko zahteva, da se dokumenti iz točk (i), (ii) in (iii) objavijo v njenem uradnem jeziku in da je prevod overjen;

(d) 

v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom izvzetega podjetja se razkrije naslednje:

(i) 

ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a), in

(ii) 

izvzetje iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila.

5.  

V primerih, ki niso zajeti v odstavku 3, lahko država članica brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 tega člena iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila izvzame vsako obvladujoče podjetje (izvzeto podjetje), za katero velja njeno nacionalno pravo in ki je tudi odvisno podjetje – vključno s subjektom javnega interesa, razen če navedeni subjekt javnega interesa spada pod točko 1(a) člena 2 –, za katerega obvladujoče podjetje velja pravo države članice, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 4 in če poleg tega:

(a) 

delničarji ali družbeniki izvzetega podjetja, ki imajo minimalni delež vpisanega kapitala tega podjetja, niso zahtevali priprave konsolidiranih računovodskih izkazov vsaj šest mesecev pred koncem poslovnega leta;

(b) 

minimalni delež iz točke (a) ne presega naslednjih omejitev:

(i) 

10 % vpisanega kapitala v primeru delniških družb in komanditnih delniških družb in

(ii) 

20 % vpisanega kapitala v primeru drugih vrst podjetij;

(c) 

država članica za izvzetje ne določi:

(i) 

pogoja, da za obvladujoče podjetje, ki je pripravilo konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) odstavka 4, velja nacionalno pravo države članice, ki odobri izvzetje, ali

(ii) 

pogojev v zvezi s pripravo in revizijo teh računovodskih izkazov.

6.  
Država članica lahko v skladu s to direktivo izvzetja iz odstavkov 3 in 5 pogojuje z razkritjem dodatnih informacij v konsolidiranih računovodskih izkazih iz točke (a) odstavka 4 ali v dodatku, če se te informacije zahtevajo od podjetij, za katera velja nacionalno pravo te države članice in ki so dolžna pripraviti konsolidirane računovodske izkaze ter so v enakem položaju.
7.  

Odstavki od 3 do 6 se uporabljajo brez poseganja v zakonodajo države članice o pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov ali konsolidiranih poslovnih poročil, če se ti dokumenti zahtevajo:

(a) 

za obveščanje zaposlenih ali njihovih predstavnikov ali

(b) 

s strani upravnih ali sodnih organov za lastne potrebe.

8.  

Brez poseganja v odstavke 1, 2, 3 in 5 tega člena lahko država članica, ki odobri izvzetja v skladu z odstavkoma 3 in 5 tega člena, iz obveznosti priprave konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila izvzame tudi vsako obvladujoče podjetje (izvzeto podjetje), za katerega velja njegovo nacionalno pravo, ki je tudi odvisno podjetje, vključno s subjektom javnega interesa, razen če ta subjekt javnega interesa spada pod točko (1)(a) člena 2, obvladujoče podjetje, za katerega ne velja pravo države članice, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

izvzeto podjetje in brez poseganja v odstavek 9 vsa njegova odvisna podjetja so konsolidirana v računovodskih izkazih večje skupine podjetij;

(b) 

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (a) in, kadar je ustrezno, konsolidirano poslovno poročilo so pripravljeni:

▼M4

(i) 

v skladu s to direktivo z izjemo zahtev iz člena 29a,

▼B

(ii) 

v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002,

▼M4

(iii) 

na način, ki je enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom in konsolidiranim poslovnim poročilom, pripravljenim v skladu s to direktivo z izjemo zahtev iz člena 29a, ali

▼B

(iv) 

na način, ki je enakovreden mednarodnim računovodskim standardom, kakor so določeni v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 );

(c) 

konsolidirane računovodske izkaze iz točke (a) je revidiral eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, pooblaščenih za revizijo računovodskih izkazov v skladu z nacionalni pravom, ki velja za podjetje, ki je te izkaze pripravilo.

Uporabljajo se točki (c) in (d) odstavka 4 ter odstavki 5, 6 in 7.

9.  

Podjetju, vključno s subjektom javnega interesa, ni treba biti vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) 

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

(b) 

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji ali

(c) 

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo:

(i) 

obvladujoče podjetje pri uresničevanju svojih pravic v zvezi s sredstvi ali upravljanjem tega podjetja ali

(ii) 

izvajanje enotnega upravljanja tega podjetja, kadar je v enem od odnosov iz člena 22(7).

10.  

Brez poseganja v točko (b) člena 6(1), člen 21 ter odstavka 1 in 2 tega člena se vsako obvladujoče podjetje, vključno s subjektom javnega interesa, izvzame iz obveznosti, ki jo nalaga člen 22, če:

(a) 

ima le odvisna podjetja, ki so tako posamično kot skupno nebistvena, ali

(b) 

je mogoče iz konsolidacije izvzeti vsa njegova odvisna podjetja na podlagi odstavka 9 tega člena.

Člen 24

Priprava konsolidiranih računovodskih izkazov

1.  
Poglavji 2 in 3 se uporabljata za konsolidirane računovodske izkaze ob upoštevanju bistvenih popravkov zaradi posebnosti konsolidiranih računovodskih izkazov v primerjavi z letnimi računovodskimi izkazi.
2.  
Sredstva in obveznosti podjetij, vključenih v konsolidacijo, so v celoti zajeti v konsolidirani bilanci stanja.
3.  

Knjigovodske vrednosti deležev v kapitalu podjetij, vključenih v konsolidacijo, se pobotajo v deležu, ki ga predstavljajo v kapitalu in rezervah teh podjetij, v skladu z naslednjim:

(a) 

razen v primeru deležev v kapitalu obvladujočega podjetja, ki jih ima v lasti to podjetje ali drugo podjetje, vključeno v konsolidacijo, in se obravnavajo kot lastni deleži v skladu s poglavjem 3, se ta pobot izvede na podlagi knjigovodskih vrednosti na datum, ko so ta podjetja prvič vključena v konsolidacijo. Razlike, ki izhajajo iz tega pobota, se, kolikor je to mogoče, knjižijo neposredno na tiste postavke v konsolidirani bilanci stanja, ki imajo višjo ali nižjo vrednost od svoje knjigovodske vrednosti;

(b) 

država članica lahko dovoli ali zahteva pobote na podlagi vrednosti ugotovljivih sredstev in obveznosti na dan pridobitve delnic ali, ob pridobitvi v dveh ali več stopnjah, na dan, ko je podjetje postalo odvisno podjetje;

(c) 

vsaka razlika, ki ostane po uporabi točke (a) ali je posledica uporabe točke (b), se v konsolidirani bilanci stanja prikaže kot dobro ime;

(d) 

metode za izračun vrednosti dobrega imena in morebitne večje spremembe vrednosti glede na prejšnje poslovno leto se obrazložijo v pojasnilih k računovodskim izkazom;

(e) 

kadar država članica dovoljuje pobot pozitivnih in negativnih vrednosti dobrega imena, se v pojasnila k računovodskim izkazom vključi analiza dobrega imena;

(f) 

negativna vrednost dobrega imena se lahko prenese v konsolidirani izkaz poslovnega izida, kadar je takšna obravnava v skladu z načeli iz poglavja 2.

4.  
Kadar so delnice v odvisnih podjetjih, vključenih v konsolidacijo, v lasti drugih oseb, ki niso ta podjetja, se znesek, ki ga je mogoče pripisati tem delnicam, prikaže ločeno v konsolidirani bilanci stanja kot neobvladujoči delež.
5.  
Prihodki in odhodki podjetij, vključenih v konsolidacijo, se v celoti vključijo v konsolidirani izkaz poslovnega izida.
6.  
Znesek dobička ali izgube iz delnic, navedenih v odstavku 4, se prikaže ločeno v konsolidiranem izkazu poslovnega izida kot poslovni izid, ki ga je mogoče pripisati neobvladujočemu deležu.
7.  

Konsolidirani računovodski izkazi kažejo sredstva, obveznosti, finančno stanje ter poslovni izid podjetij, vključenih v konsolidacijo, kot da bi bila eno podjetje. Zlasti se iz konsolidiranih računovodskih izkazov izločijo:

(a) 

dolgovi in terjatve med podjetji;

(b) 

prihodki in odhodki v zvezi s transakcijami med podjetji in

(c) 

dobički in izgube iz transakcij med podjetji, kadar so vključene v knjigovodske vrednosti sredstev.

8.  
Konsolidirani računovodski izkazi se pripravijo na isti datum kot letni računovodski izkazi obvladujočega podjetja.

Vendar lahko država članica dovoli ali zahteva, da se konsolidirani računovodski izkazi pripravijo na drug dan, da bi se lahko upoštevali dnevi bilance stanja čim več podjetij ali najpomembnejših podjetij, ki so vključena v konsolidacijo, pod pogojem, da:

(a) 

se to razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom in se navedejo razlogi;

(b) 

se upoštevajo ali razkrijejo pomembni dogodki v zvezi s sredstvi in obveznostmi, finančnim stanjem in poslovnim izidom podjetja, vključenega v konsolidacijo, ki so se zgodili med dnevom bilance stanja tega podjetja in dnevom konsolidirane bilance stanja, in

(c) 

se podjetje, kadar je dan bilance stanja tega podjetja za več kot tri mesece zgodnejši ali poznejši od dneva konsolidirane bilance stanja, konsolidira na podlagi vmesnih računovodskih izkazov, pripravljenih na dan konsolidirane bilance stanja.

9.  
Če se sestava podjetij, vključenih v konsolidacijo, med poslovnim letom bistveno spremeni, se v konsolidirane računovodske izkaze vključijo podatki, ki omogočijo, da je primerjava zaporednih sklopov konsolidiranih računovodskih izkazov smotrna. Ta obveznost se lahko izpolni s pripravo prilagojene primerjalne bilance stanja in prilagojenega izkaza poslovnega izida.
10.  
Sredstva in obveznosti, ki so vključeni v konsolidiranih računovodskih izkazih, se merijo na enotni podlagi in v skladu s poglavjem 2.
11.  
Podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze, uporabi enake podlage za merjenje, kot se uporabljajo pri njegovih letnih računovodskih izkazih. Vendar lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se v konsolidiranih računovodskih izkazih uporabijo drugačne podlage za merjenje v skladu s poglavjem 2. Kadar se uporabi to odstopanje, se to dejstvo navede v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, navedejo pa se tudi razlogi zanjo.
12.  
Kadar podjetja, ki so vključena v konsolidacijo, sredstva in obveznosti, vključene v konsolidiranih računovodskih izkazih, merijo na podlagah, ki so drugačne od tistih za konsolidacijo, se za ta sredstva in obveznosti ponovno opravi merjenje v skladu s podlagami, uporabljenimi za konsolidacijo. Odstopanja od te zahteve se dovolijo v izjemnih primerih. Morebitna tovrstna odstopanja se razkrijejo v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, navedejo pa se tudi razlogi zanje.
13.  
Saldi za odloženi davek se pripoznajo v konsolidaciji, pod pogojem, da je verjetno, da bo za eno od podjetij, vključenih v konsolidacijo, v bližnji prihodnosti nastal strošek za davek.
14.  
Kadar se za sredstva, vključena v konsolidirane računovodske izkaze, popravi vrednost zgolj v davčne namene, se v konsolidirane računovodske izkaze vključijo šele potem, ko se ti popravki izločijo.

Člen 25

Poslovne združitve v okviru skupine

1.  
Država članica lahko dovoli ali zahteva, da se knjigovodske vrednosti deležev v kapitalu podjetja, vključenega v konsolidacijo, pobotajo zgolj z ustreznim odstotkom kapitala, pod pogojem, da podjetja v poslovni združitvi tako pred poslovno združitvijo kot po njej nazadnje nadzoruje ista stranka, pri čemer ta nadzor ni prehoden.
2.  
Vsaka razlika, ki izhaja iz uporabe določb odstavka 1, se bodisi doda konsolidiranim rezervam ali od njih odšteje.
3.  
Uporabljena metoda, opisana v odstavku 1, posledična gibanja v rezervah ter imena in registrirani sedeži zadevnih podjetij se razkrijejo v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Člen 26

Sorazmerna konsolidacija

1.  
Kadar podjetje, ki je vključeno v konsolidacijo, skupaj z enim ali več podjetji, ki niso vključena v to konsolidacijo, upravlja drugo podjetje, lahko država članica dovoli ali zahteva vključitev tega drugega podjetja v konsolidirane računovodske izkaze sorazmerno s pravicami, ki jih ima podjetje, vključeno v konsolidacijo, iz udeležbe v njegovem kapitalu.
2.  
Člen 23(9) in (10) ter člen 24 se uporabljata smiselno za sorazmerno konsolidacijo iz odstavka 1 tega člena.

Člen 27

Računovodenje kapitala pridruženih podjetij

1.  
Kadar ima podjetje, vključeno v konsolidacijo, pridruženo podjetje, se to pridruženo podjetje prikaže v konsolidirani bilanci stanja kot ločena postavka pod ustreznim naslovom.
2.  

Ko se ta člen prvič uporabi za pridruženo podjetje, se to pridruženo podjetje prikaže v konsolidirani bilanci stanja bodisi:

(a) 

po svoji knjigovodski vrednosti, izračunani v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3. Razlika med to vrednostjo in zneskom, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju, se ločeno navede v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi, ali

(b) 

po znesku, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah pridruženega podjetja, ki ga predstavlja delež v kapitalu v tem pridruženem podjetju. Razlika med tem zneskom in knjigovodsko vrednostjo, izračunano v skladu s pravili merjenja iz poglavij 2 in 3, se ločeno razkrije v konsolidirani bilanci stanja ali v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Ta razlika se izračuna na datum, ko se ta metoda prvič uporabi.

Država članica lahko predpiše uporabo ene ali druge možnosti iz točk (a) in (b). V takih primerih konsolidirana bilanca stanja ali pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom izkazujejo, katera izmed teh možnosti je bila uporabljena.

Poleg tega lahko za namene iz točk (a) in (b) država članica dovoli ali zahteva izračun razlike na datum pridobitve delnic ali, ob pridobitvi v dveh ali več stopnjah, na dan, ko je podjetje postalo pridruženo podjetje.

3.  
Kadar so sredstva ali obveznosti pridruženega podjetja valorizirane po metodah, drugačnih od tistih, ki se uporabijo pri konsolidaciji v skladu s členom 24(11), se lahko za izračun razlike iz točk (a) in (b) odstavka 2 revalorizirajo po metodah, uporabljenih za konsolidacijo. Kadar takšna revalorizacija ni bila izvedena, se to razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Država članica lahko zahteva takšno revalorizacijo.
4.  
Knjigovodska vrednost iz točke (a) odstavka 2 ali znesek, ki ustreza deležu v kapitalu in rezervah pridruženega podjetja iz točke (b) odstavka 2, se poveča ali zmanjša za znesek vsake spremembe med poslovnim letom v deležu kapitala in rezerv pridruženega podjetja, ki ga predstavlja ta delež v kapitalu; zmanjša se za znesek dividend, ki ustreza temu deležu v kapitalu.
5.  
Če pozitivne razlike iz točk (a) in (b) odstavka 2 ni mogoče povezati z nobeno kategorijo sredstev ali obveznosti, se obravnava v skladu s pravili, ki se uporabljajo za postavko „dobro ime“ iz točke (d) člena 12(6), prvega pododstavka člena 12(11), točke (c) člena 24(3) ter Priloge III in Priloge IV.
6.  
Delež dobička ali izgube pridruženih podjetij, ki ga je mogoče pripisati deležu v kapitalu v takšnih pridruženih podjetjih, se prikaže v konsolidiranem izkazu poslovnega izida kot posebna postavka pod ustreznim naslovom.
7.  
Izločitve po členu 24(7) se opravijo, če so dejstva znana ali jih je mogoče ugotoviti.
8.  
Kadar pridruženo podjetje pripravi konsolidirane računovodske izkaze, se za kapital in rezerve, prikazane v takih konsolidiranih računovodskih izkazih, uporabljajo odstavki 1 do 7.
9.  
Tega člena ni treba uporabiti, kadar delež v kapitalu pridruženega podjetja ni bistven.

Člen 28

Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

1.  

V pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom se navedejo informacije, ki se zahtevajo v členih 16, 17 in 18, poleg katerih koli drugih informacij, ki se zahtevajo v drugih določbah te direktive, na način, da te informacije pomagajo pri ocenjevanju finančnega stanja podjetij, ki so vključena v konsolidacijo kot celoto, pri čemer se upoštevajo bistveni popravki zaradi posebnosti konsolidiranih računovodskih izkazov v primerjavi z letnimi računovodskimi izkazi, vključno z naslednjim:

(a) 

pri razkrivanju transakcij med povezanimi strankami se transakcije med povezanimi strankami, vključenimi v konsolidacijo, ki so izločeni pri konsolidaciji, ne vključijo;

(b) 

pri razkrivanju povprečnega števila zaposlenih med poslovnim letom se ločeno razkrije povprečno število zaposlenih pri podjetjih, ki so sorazmerno konsolidirana, in

(c) 

pri razkrivanju zneskov nagrad, predujmov in posojil članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa se razkrijejo samo zneski, ki jih članom upravnega, poslovodnega in nadzornega organa obvladujočega podjetja odobrijo obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja.

2.  

V pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom se poleg informacij, ki se zahteva v odstavku 1 navedejo naslednje informacije:

(a) 

v zvezi s podjetji, vključenimi v konsolidacijo:

(i) 

imena in registrirani sedeži teh podjetij;

(ii) 

delež kapitala, ki ga imajo v teh podjetjih, razen v obvladujočem podjetju, podjetja, vključena v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij;

(iii) 

informacije o tem, kateri od pogojev iz členov 22(1), (2) in (7) je bil po uporabi člena 22(3), (4) in (5) podlaga, po kateri je bila izvedena konsolidacija. Vendar se lahko to razkritje izpusti, kadar je konsolidacija izvedena na podlagi točke (a) člena 22(1) ter kadar sta delež kapitala in delež glasovalnih pravic enaka.

Enake informacije se navedejo za podjetja, izločena iz konsolidacije na podlagi nebistvenosti v skladu s točko (j) člena 6(1) in členom 23(10), pri čemer se obrazloži izločitev podjetij, navedenih v členu 23(9);

(b) 

imena in registrirani sedeži pridruženih podjetij, ki so vključena v konsolidacijo, kakor je opisano v členu 27(1), in delež njihovega kapitala, ki ga imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, ali osebe, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij;

(c) 

imena in registrirani sedeži podjetij, ki so sorazmerno konsolidirana na podlagi člena 26, dejavniki, na katerih temelji skupno upravljanje teh podjetij, in delež njihovega kapitala v lasti podjetij, vključenih v konsolidacijo, ali oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, in

(d) 

za vsako od podjetij, razen za podjetja iz točk (a), (b) in (c), v katerih imajo podjetja, vključena v konsolidacijo, bodisi sama bodisi prek oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar za račun teh podjetij, delež v kapitalu:

(i) 

imena in registrirani sedeži teh podjetij;

(ii) 

delež kapitala v njihovi lasti;

(iii) 

znesek kapitala in rezerv ter poslovni izid zadevnega podjetja za zadnje poslovno leto, za katero so bili sprejeti računovodski izkazi.

Podatki o kapitalu in rezervah ter poslovnem izidu se lahko tudi izpustijo, kadar zadevno podjetje ne objavi svoje bilance stanja.

3.  
Države članice lahko dovolijo, da so informacije, ki se zahtevajo v skladu s točkami (a) do (d) odstavka 2, v obliki izjave, ki se predloži v skladu s členom 3(3) Direktive 2009/101/ES. Predložitev takšne izjave se razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te informacije izpustijo, kadar je njihova narava takšna, da bi razkritje resno škodovalo kateremu od podjetij, na katera se nanaša. Države članice lahko za takšne opustitve zahtevajo predhodno odobritev upravnega ali sodnega organa. Vsaka takšna opustitev se razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Člen 29

Konsolidirano poslovno poročilo

1.  
Konsolidirano poslovno poročilo zajema, poleg morebitnih drugih informacij, ki se zahtevajo v skladu z drugimi določbami te direktive, vsaj informacije, ki se zahtevajo v členih 19 in 20, ob upoštevanju bistvenih prilagoditev zaradi posebnosti konsolidiranega poslovnega poročila v primerjavi s poslovnim poročilom, tako da te informacije pomagajo pri ocenjevanju stanja podjetij, ki so vključena v konsolidacijo kot celoto.
2.  

Uporabljajo se naslednje prilagoditve informacij, ki se zahtevajo v členih 19 in 20:

(a) 

pri sporočanju podatkov o pridobljenih lastnih delnicah se v konsolidiranem poslovnem poročilu navedeta število in nominalna vrednost ali, če nominalne vrednosti ni, nominalna knjigovodska vrednost vseh delnic obvladujočega podjetja, ki jih ima to obvladujoče podjetje ali odvisna podjetja tega obvladujočega podjetja ali oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun katerega koli od teh podjetij. Država članica lahko dovoli ali zahteva razkritje teh podrobnosti v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom;

(b) 

pri poročanju o sistemih notranje kontrole in upravljanja tveganj se izjava o upravljanju podjetja nanaša na glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj za podjetja, ki so vključena v konsolidacijo kot celoto.

3.  
Kadar se konsolidirano poslovno poročilo zahteva poleg poslovnega poročila, se lahko obe poročili predložita kot enotno poročilo.

▼M4

Člen 29a

Konsolidirano poročanje o trajnostnosti

1.  
Obvladujoča podjetja velike skupine iz člena 3(7) v konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije, potrebne za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, potrebne za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti jasno prepoznavne v konsolidiranem poslovnem poročilu in sicer v njegovem ločenem razdelku.

2.  

Informacije iz odstavka 1 morajo vsebovati:

(a) 

kratek opis poslovnega modela in strategije skupine, vključno z:

(i) 

odpornostjo poslovnega modela in strategije skupine na tveganja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(ii) 

priložnostmi za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(iii) 

načrti, vključno z izvedbenimi ukrepi ter z njimi povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti, kako namerava skupina zagotoviti, da bosta njen poslovni model in strategija združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119, ter po potrebi informacijami izpostavljenosti skupine dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom;

(iv) 

načinom, kako poslovni model in strategija skupine upoštevata interese deležnikov skupine in vplive skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

(v) 

načinom, kako se je izvedla strategija skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(b) 

opis časovno vezanih ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi skupina, po potrebi vključno s cilji glede absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vsaj za leti 2030 in 2050, opis napredka skupine pri doseganju teh ciljev in izjavo, ali cilji skupine v zvezi z okoljskimi dejavniki temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih;

(c) 

opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, pa tudi strokovnega znanja ter znanj in spretnosti, ki jih imajo taki organi za opravljanje te vloge, ali dostopa do tega strokovnega znanja ter znanj in spretnosti;

(d) 

opis politik skupine glede zadev v zvezi s trajnostnostjo;

(e) 

informacije o tem, ali obstajajo sistemi spodbud, povezani s trajnostnostjo, ki so na voljo članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

(f) 

opis:

(i) 

postopka skrbnega pregleda, ki ga skupina izvaja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in kadar je ustrezno, v skladu z zahtevami Unije za podjetja, da izvedejo postopek skrbnega pregleda;

(ii) 

glavnih dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo skupine, vključno z njenimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo, ukrepov za odkrivanje in spremljajo teh vplivov ter drugih škodljivih vplivov, ki jih mora obvladujoče podjetje opredeliti na podlagi drugih zahtev Unije glede izvajanja postopka skrbnega pregleda;

(iii) 

vseh ukrepov, ki jih je skupina sprejela za preprečevanje, blažitev, sanacijo ali odpravo dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, in rezultatov teh ukrepov;

(g) 

opis glavnih tveganj za skupino glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, vključno z glavnimi odvisnostmi skupine od teh zadev, in načina, kako skupina upravlja ta tveganja;

(h) 

kazalnike, relevantne za razkritja iz točk (a) do (g).

Obvladujoča podjetja poročajo o tem, po katerem postopku so določila informacije, ki so jih vključila v konsolidirano poslovno poročilo v skladu z odstavkom 1 tega člena. V informacije iz prvega pododstavka tega odstavka se vključijo informacije, ki se nanašajo na kratko-, srednje- in dolgoročna obdobja, kakor je ustrezno.

3.  
Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo informacije o lastnih dejavnostih in vrednostni verigi skupine, vključno z njenimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

Obvladujoče podjetje v prvih treh letih uporabe ukrepov, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 5(2) Direktive (EU) 2022/2464, in če niso na voljo vse potrebne informacije o njegovi vrednostni verigi, pojasni, kaj je storilo za njihovo pridobitev, zakaj vseh potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti in kako jih namerava pridobiti v prihodnje.

Kadar je ustrezno, informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo tudi sklicevanja na in dodatna pojasnila v zvezi z drugimi informacijami, vključenimi v konsolidirano poslovno poročilo v skladu s členom 29, ter zneski, sporočenimi v konsolidiranih računovodskih izkazih.

V izjemnih primerih, ko bi glede na ustrezno utemeljeno mnenje članov upravnega, poslovodnega in nadzornega organa, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, in so skupno odgovorni za to mnenje, razkritje informacij o predvidenih dogodkih ali zadevah, ki so predmet tekočih pogajanj, resno škodovalo poslovnemu položaju skupine, lahko države članice dovolijo, da se te informacije izpustijo, pod pogojem, da to ne onemogoči poštenega in uravnoteženega razumevanja razvoja, uspešnosti in položaja skupine ter učinka njenih dejavnosti.

4.  
Kadar podjetje, ki poroča, ugotovi, da se tveganja za skupino ali vplivi skupine bistveno razlikujejo od tveganj, s katerimi se sooča eno ali več njegovih odvisnih podjetij, ali vplivov enega ali več njegovih odvisnih podjetij, poda ustrezno razlago tveganj, ki jim je izpostavljeno to odvisno podjetje ali odvisna podjetja, in vplivov tega odvisnega podjetja ali odvisnih podjetij.

Podjetja navedejo, katera odvisna podjetja, ki se bodo konsolidirala, so izvzeta iz letnega poročanja v skladu s členom 19a(9) oziroma konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s členom 29a(8).

5.  
Obvladujoča podjetja o informacijah iz odstavkov 1 do 3 tega člena poročajo v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b.
6.  
Vodstvo obvladujočega podjetja predstavnike delavcev na ustrezni ravni obvešča in z njimi razpravlja o relevantnih informacijah ter načinih za pridobivanje in preverjanje informacij o trajnostnosti. Mnenje predstavnikov delavcev se po potrebi posreduje ustreznim upravnim, poslovodnim ali nadzornim organom.
7.  
Za obvladujoče podjetje, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 5 tega člena, se šteje, da izpolnjuje zahteve iz člena 19(1), tretji pododstavek, in člena 19a.
8.  
Če so izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka tega odstavka, se obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje, izvzame iz obveznosti iz odstavkov 1 do 5 tega člena (v nadaljnjem besedilu: izvzeto obvladujoče podjetje), če so tako obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu s členom 29 in tem členom. Obvladujoče podjetje, ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi, se prav tako izvzame iz obveznosti iz odstavkov 1 do 5 tega člena, kadar so tako obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključeni v konsolidirano poročanje o trajnostnosti tega obvladujočega podjetja s sedežem v tretji državi in kadar se konsolidirano poročanje o trajnostnosti izvaja v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b, ali na način, ki je enakovreden tem standardom poročanja o trajnostnosti, kot je določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 23(4), tretji pododstavek, Direktive 2004/109/ES.

Za izvzetje iz prvega pododstavka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

poslovno poročilo izvzetega obvladujočega podjetja vsebuje vse naslednje informacije:

(i) 

ime in registrirani sedež obvladujočega podjetja, ki poroča o informacijah na ravni skupine v skladu s tem členom ali na način, ki je enakovreden standardom poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 29b te direktive, kot je določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 23(4), tretji pododstavek, Direktive 2004/109/ES;

(ii) 

spletne povezave do konsolidiranega poslovnega poročila obvladujočega podjetja oziroma do konsolidiranega poročanja obvladujočega podjetja o trajnostnosti iz prvega pododstavka tega odstavka in do mnenja o zanesljivosti iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), te direktive ali do mnenja o zanesljivosti iz točke (b) tega pododstavka;

(iii) 

informacijo, da je obvladujoče podjetje izvzeto iz obveznosti iz odstavkov 1 do 5 tega člena;

(b) 

če ima obvladujoče podjetje sedež v tretji državi, se njegovo konsolidirano poročanje o trajnostnosti in mnenje o zanesljivosti, ki ga izrazi ena ali več oseb ali eno ali več podjetij, ki so pooblaščeni za to, da podajo mnenje o zanesljivosti poročanja o trajnosti v skladu z nacionalnim pravom, po katerem se ureja obvladujoče podjetje, objavi v skladu s členom 30 in pravom države članice, po katerem se ureja izvzeto obvladujoče podjetje;

(c) 

če ima obvladujoče podjetje sedež v tretji državi, poslovno poročilo izvzetega obvladujočega podjetja ali konsolidirano poročanje o trajnostnosti, ki ga izvede obvladujoče podjetje s sedežem v tretji državi, vključuje informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 in se nanašajo na dejavnosti odvisnega podjetja s sedežem v Uniji in izvzetega iz obveznosti poročanja informacij o trajnostnosti na podlagi člena 19a(9) te direktive.

Država članica, katere nacionalno pravo ureja izvzeto obvladujoče podjetje, lahko zahteva, da se konsolidirano poslovno poročilo ali, kadar je potrebno, konsolidirano poročanje obvladujočega podjetja o trajnostnosti objavi v jeziku, ki je za to državo članico sprejemljiv, in da se zagotovijo vsi potrebni prevodi v ta jezik. Vsak prevod, ki ni overjen, mora vključevati izjavo o tem.

Obvladujoča podjetja, ki so na podlagi člena 37 izvzeta iz priprave poslovnega poročila, niso dolžna posredovati informacij iz drugega pododstavka, točke (a)(i) do (a)(iii), tega odstavka, pod pogojem, da v skladu s členom 37 objavijo konsolidirano poslovno poročilo.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka in kadar se uporablja člen 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, se kreditne institucije iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (b), te direktive, ki so stalno povezane s centralnim organom, ki jih nadzoruje pod pogoji, določenimi v členu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013, obravnavajo kot odvisna podjetja tega centralnega organa.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zavarovalnice iz člena 1(3), prvi pododstavek, točka (a), te direktive, ki so na podlagi finančnih povezav iz člena 212(1), točka (c)(ii), Direktive 2009/138/ES del skupine in se nad njimi izvaja nadzor na ravni skupine v skladu s členom 213(2), točke (a) do (c), navedene direktive, obravnavajo kot odvisna podjetja obvladujočega podjetja te skupine.

9.  
Izvzetje iz odstavka 8 se uporablja tudi za subjekte javnega interesa, za katere veljajo zahteve iz tega člena, razen za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a), te direktive.

▼M4



POGLAVJE 6A

STANDARDI POROČANJA O TRAJNOSTNOSTI

Člen 29b

Standardi poročanja o trajnostnosti

1.  
Komisija v skladu s členom 49 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, da določi standarde poročanja o trajnostnosti. V standardih poročanja o trajnostnosti se določi, o katerih informacijah morajo podjetja poročati v skladu s členoma 19a in 29a, in po potrebi struktura, ki jo je treba uporabiti pri predložitvi teh informacij.

Komisija do 30. junija 2023 z delegiranimi akti iz prvega pododstavka tega odstavka določi, o katerih informacijah morajo podjetja poročati v skladu s členom 19a(1) in (2) ter po potrebi členom 29a(1) in (2), pri čemer morajo biti zajete vsaj informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo, da lahko izpolnijo svoje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088.

Komisija do 30. junija 2024 v delegiranih aktih iz prvega pododstavka določi:

(i) 

dodatne informacije, o katerih morajo podjetja po potrebi poročati glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in področij poročanja iz člena 19a(2);

(ii) 

informacije, o katerih morajo podjetja poročati in so specifične za sektor, v katerem poslujejo.

Zahteve glede poročanja, določene v delegiranih aktih iz prvega pododstavka, ne začnejo veljati prej kot štiri mesece po tem, ko jih Komisija sprejme.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov, s katerimi določi, katere informacije se zahtevajo v skladu s tretjim pododstavkom, točka (ii), posebno pozornost nameni razsežnosti tveganj in vplivov za zadeve v zvezi s trajnostnostjo v vsakem sektorju, pri čemer upošteva, da so tveganja in vplivi v nekaterih sektorjih večji kot v drugih.

Komisija delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, vsaj vsaka tri leta po datumu začetka njihove uporabe pregleda, pri čemer upošteva strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), in te delegirane akte po potrebi spremeni, da se upošteva relevantni razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.

Komisija se vsaj enkrat letno posvetuje z Evropskim parlamentom in izvede skupno posvetovanje s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852 in računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002, in sicer o delovnem programu EFRAG glede razvoja standardov poročanja o trajnostnosti.

2.  
S standardi poročanja o trajnostnosti se zagotovi, da so sporočene informacije kakovostne, tako da se zahteva, da so razumljive, relevantne, preverljive, primerljive in točne. S standardi poročanja o trajnostnosti se prepreči, da bi bilo podjetjem naloženo nesorazmerno upravno breme, tudi tako, da se v največji možni meri upošteva delo v okviru svetovnih pobud za določanje standardov poročanja o trajnostnosti v skladu z odstavkom 5, točka (a).

V standardih poročanja o trajnostnosti se ob upoštevanju predmeta urejanja posebnega standarda poročanja o trajnosti:

(a) 

določijo, katere informacije morajo podjetja razkriti o naslednjih okoljskih dejavnikih:

(i) 

blažitvi podnebnih sprememb, tudi kar zadeva emisije toplogrednih plinov obsega 1, 2 in, kadar je ustrezno, 3;

(ii) 

prilagajanju podnebnim spremembam;

(iii) 

vodnih in morskih virih;

(iv) 

uporabi virov in krožnem gospodarstvu;

(v) 

onesnaževanju;

(vi) 

biotski raznovrstnosti in ekosistemih;

(b) 

določijo, katere informacije morajo podjetja razkriti o naslednjih socialnih dejavnikih in dejavnikih v zvezi s človekovimi pravicami:

(i) 

enakem obravnavanju in enakih možnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za delo enake vrednosti, usposabljanjem ter razvojem znanj in spretnosti, zaposlovanjem in vključevanjem invalidov, ukrepi za boj proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu ter raznolikostjo;

(ii) 

delovnih pogojih, vključno z varnostjo zaposlitve, delovnim časom, ustrezno plačo, socialnim dialogom, svobodo združevanja, obstojem svetov delavcev, kolektivnimi pogajanji, vključno z deležem delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe, pravico delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravjem in varnostjo;

(iii) 

spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo OZN o invalidih, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ter temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropski socialni listini in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

(c) 

določijo, katere informacije morajo podjetja razkriti o naslednjih upravljavskih dejavnikih:

(i) 

vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja glede zadev v zvezi s trajnostnostjo in njihovi sestavi, pa tudi strokovnem znanju ter znanjih in spretnostih, ki jih imajo za opravljanje te vloge, ali dostopu do tega strokovnega znanja ter znanj in spretnosti;

(ii) 

glavnih značilnostih sistemov notranjega nadzora in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom poročanja in odločanja o trajnostnosti;

(iii) 

poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno z dejavnostmi proti korupciji in podkupovanju, z zaščito žvižgačev in dobrobitjo živali;

(iv) 

dejavnostih in zavezah podjetja v zvezi s izvajanjem političnega vpliva, vključno z lobističnimi dejavnostmi;

(v) 

upravljanju in kakovosti odnosov s strankami, dobavitelji in skupnostmi, na katere vplivajo dejavnosti podjetja, vključno s plačilnimi praksami, zlasti v zvezi z zamudami pri plačilih malim in srednjim podjetjem.

3.  
V standardih poročanja o trajnostnosti se določi, o katerih v prihodnost usmerjenih, retrospektivnih, kvalitativnih oziroma kvantitativnih informacijah morajo podjetja poročati.
4.  
Pri oblikovanju standardov poročanja o trajnostnosti se upoštevajo tudi težave, na katere utegnejo podjetja naleteti pri zbiranju informacij od akterjev vzdolž vrednostne verige, zlasti od tistih, za katere ne veljajo zahteve glede poročanja o trajnostnosti iz člena 19a ali člena 29a, ter od dobaviteljev na trgih in gospodarstvih v vzponu. V standardih poročanja o trajnostnosti se nadalje določi, da se morajo o vrednostnih verigah razkriti informacije, ki so sorazmerne in ustrezne glede na zmogljivosti in značilnosti podjetij v vrednostnih verigah ter na razsežnost in kompleksnost dejavnosti, zlasti tistih, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja o trajnostnosti iz člena 19a ali 29a. V standardih poročanja o trajnostnosti pa se ne zahteva, da se razkrijejo tiste informacije, ki bi jih morala podjetja pridobiti od malih in srednjih podjetij v svoji vrednostni verigi, da bi presegale informacije, ki jih je treba razkriti na podlagi standardov poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja iz člena 29c.

Prvi pododstavek ne posega v zahteve Unije, da morajo podjetja izvajati postopek skrbnega pregleda.

5.  

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi odstavka 1 v največji možni meri upošteva:

(a) 

delo v okviru svetovnih pobud za določanje standardov poročanja o trajnostnosti ter že obstoječe standarde in okvire za računovodenje naravnega kapitala in obračunavanje toplogrednih plinov, odgovorno poslovno ravnanje, družbeno odgovornost podjetij in trajnostni razvoj;

(b) 

informacije, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo, da lahko izpolnijo svoje obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe;

(c) 

merila, kazalnike in metodologije iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2020/852, vključno s tehničnimi merili za pregled, določenimi na podlagi člena 10(3), člena 11(3), člena 12(2), člena 13(2), člena 14(2) in člena 15(2) navedene uredbe, ter zahtevami glede poročanja iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 8 navedene uredbe;

(d) 

zahteve po razkritju, ki se uporabljajo za upravljavce referenčnih vrednosti v izjavi o referenčni vrednosti in v metodologiji določanja referenčnih vrednosti, ter minimalne standarde za oblikovanje referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu z delegiranimi uredbami Komisije (EU) 2020/1816 ( 19 ), (EU) 2020/1817 ( 20 ) in (EU) 2020/1818 ( 21 );

(e) 

razkritja, določena v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 434a Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f) 

Priporočilo Komisije 2013/179/EU ( 22 );

(g) 

Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 );

(h) 

Uredbo (EU) 2021/1119;

(i) 

Uredbo (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 );

(j) 

Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 ).

Člen 29c

Standardi poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja

1.  
Komisija do 30. junija 2024 v skladu s členom 49 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, da določi standarde poročanja o trajnostnosti, sorazmerne in ustrezne glede na zmogljivosti in značilnosti malih in srednjih podjetij ter glede na razsežnost in kompleksnost njihovih dejavnosti. V standardih poročanja o trajnostnosti se določi, o katerih informacije morajo poročati mala in srednja podjetja iz člena 2, točka 1, točka (a), v skladu s členom 19a(6).

Zahteve glede poročanja, določene v delegiranih aktih iz prvega pododstavka, ne začnejo veljati prej kot štiri mesece po tem, ko jih Komisija sprejme.

2.  
Pri oblikovanju standardov poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja se upoštevajo merila iz člena 29b(2) do (5). Z njimi se v največji možni meri določi tudi struktura, ki jo je treba uporabiti pri predložitvi teh informacij.
3.  
Komisija delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, vsaj vsaka tri leta po datumu začetka njihove uporabe pregleda, pri čemer upošteva strokovni nasvet EFRAG, in te delegirane akte po potrebi spremeni, da se upošteva relevantni razvoj dogodkov, tudi na področju mednarodnih standardov.



POGLAVJE 6B

ENOTNA ELEKTRONSKA OBLIKA POROČANJA

Člen 29d

Enotna elektronska oblika poročanja

1.  
Podjetja, za katera veljajo zahteve iz člena 19a te direktive, pripravijo svoje poslovno poročilo v elektronski obliki poročanja, določeni v členu 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 ( 26 ), ter svoje poročanje o trajnostnosti, vključno z informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z elektronsko obliko poročanja, določeno v navedeni delegirani uredbi.
2.  
Obvladujoča podjetja, za katera veljajo zahteve iz člena 29a, svoje konsolidirano poslovno poročilo pripravijo v elektronski obliki poročanja, določeni v členu 3 Delegirane uredbe (EU) 2019/815, ter svoje poročanje o trajnostnosti, vključno z informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, opremijo z oznakami v skladu z elektronsko obliko poročanja iz navedene delegirane uredbe.

▼B



POGLAVJE 7

OBJAVA

Člen 30

Splošna zahteva glede objavljanja

▼M4

1.  
Države članice zagotovijo, da podjetja v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev po datumu bilance stanja, objavijo ustrezno potrjene letne računovodske izkaze in poslovno poročilo v elektronski obliki poročanja iz člena 29d te direktive, kadar je ustrezno, skupaj z mnenji in izkazi, ki jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje iz člena 34 te direktive, kakor je določeno z zakonodajo vsake države članice v skladu z naslovom 1, poglavje III, Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ).

Države članice lahko od podjetij, za katera veljata člena 19a in 29a, zahtevajo, da javnosti poslovno poročilo brezplačno dajo na voljo na svojem spletnem mestu. Kadar podjetje nima spletnega mesta, lahko države članice od njega zahtevajo, da na zahtevo da na voljo pisni izvod svojega poslovnega poročila.

Kadar neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil izrazi mnenje iz člena 34(1), drugi pododstavek, točka (aa), se to mnenje objavi skupaj z dokumenti iz prvega pododstavka tega odstavka.

Države članice lahko podjetja izvzamejo iz obveznosti objave poslovnega poročila, kadar je mogoče brez težav na zahtevo pridobiti celotni izvod poročila ali njegov del, in sicer po ceni, ki ne presega administrativnega stroška.

Izjema iz četrtega pododstavka tega odstavka se ne uporablja za podjetja, za katera veljata člena 19a in 29a.

▼B

2.  

Države članice lahko podjetje, navedeno v Prilogi II, za katero se na podlagi točke (b) člena 1(1) uporabljajo usklajevalni ukrepi, določeni s to direktivo, izvzamejo iz obveznosti objave računovodskih izkazov v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, pod pogojem, da so ti računovodski izkazi javno dostopni na dejanskem sedežu, in sicer v naslednjih primerih:

(a) 

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja iz Priloge I, za katera velja zakonodaja države članice, ki ni država članica, katere pravo velja za to podjetje, in nobeno od teh podjetij ne objavi računovodskih izkazov zadevnega podjetja v svojih lastnih računovodskih izkazih;

(b) 

vsi družbeniki zadevnega podjetja, ki imajo neomejeno odgovornost, so podjetja, za katera ne velja zakonodaja države članice, vendar imajo pravno obliko, primerljivo s tistimi, ki so navedene v Direktivi 2009/101/ES.

Kopije računovodskih izkazov so dostopne na zahtevo. Cena takšne kopije ne sme presegati njenega administrativnega stroška.

3.  
Za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila se uporablja odstavek 1.

Kadar je podjetje, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, ustanovljeno kot ena od vrst podjetij, naštetih v Prilogi II, in se v skladu z nacionalnim pravom njegove države članice ne zahteva, da objavi dokumente iz odstavka 1 na način, predpisan v členu 3 Direktive 2009/101/ES, omogoči vsaj, da so ti dokumenti javno dostopni na njegovem dejanskem sedežu in da je mogoče na zahtevo pridobiti kopijo, katere cena ne presega njenega administrativnega stroška.

Člen 31

Poenostavitve za mala in srednja podjetja

1.  
Države članice lahko mala podjetja izvzamejo iz obveznosti objave izkazov poslovnega izida in poslovnih poročil.
2.  

Države članice lahko srednjim podjetjem dovolijo, da objavijo:

(a) 

skrajšane bilance stanja, ki prikazujejo samo tiste postavke iz prilog III in IV, pred katerimi stojijo črke in rimske številke, ter bodisi v bilanci stanja bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom ločeno razkrijejo:

(i) 

C(I)(3), C(II)(1), (2), (3) in (4), C(III)(1), (2), (3) in (4), D(II)(2), (3) in (6) ter D(III)(1) in (2) pod „Sredstva“ in C(1), (2), (6), (7) in (9) pod „Kapital, rezerve in obveznosti“ v Prilogi III,

(ii) 

C(I)(3), C(II)(1), (2), (3) in (4), C(III)(1), (2), (3), in (4), D(II)(2), (3) in (6), D(III)(1) in (2), F(1), (2), (6), (7) in (9) ter I(1), (2), (6), (7) in (9) v Prilogi IV,

(iii) 

informacije, ki se zahtevajo, kakor je prikazano v oklepajih pri D(II) pod „Sredstva“ in pri C pod „Kapital, rezerve in obveznosti“ v Prilogi III, v skupnem znesku za vse zadevne postavke in ločeno za D(II)(2) in (3) pod „Sredstva“ in za C(1), (2), (6), (7) in (9) pod „Kapital, rezerve in obveznosti“,

(iv) 

informacije, ki se zahtevajo, kakor je prikazano v oklepajih pri D(II) v Prilogi IV, v skupnem znesku za vse zadevne postavke in ločeno za D(II)(2) in (3);

(b) 

skrajšana pojasnila k računovodskim izkazom brez informacij, ki se zahtevajo v točkah (f) in (j) člena 17(1).

Ta odstavek ne posega v člen 30(1), kolikor se navedeni člen nanaša na izkaz poslovnega izida, poslovno poročilo in mnenje zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja.

Člen 32

Druge zahteve za objavo

1.  
Kadar so letni računovodski izkazi in poslovno poročilo objavljeni v celoti, se prikažejo v obliki in besedilu, na podlagi katerih je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pripravilo svoje mnenje. Priloži se celotno besedilo revizijskega poročila.
2.  

Če se letni računovodski izkazi ne objavijo v celoti, se v skrajšano različico teh računovodskih izkazov, ki se ji ne priloži revizijsko poročilo, vključi:

(a) 

navedba, da je objavljena različica skrajšana;

(b) 

sklic na register, v katerem so računovodski izkazi predloženi v skladu s členom 3 Direktive 2009/101/ES, ali razkritje dejstva, kadar računovodski izkazi še niso bili predloženi;

(c) 

razkritje, ali je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje dalo revizijsko mnenje brez pridržka, s pridržkom ali odklonilno mnenje, oziroma ali zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ni moglo podati revizijskega mnenja;

(d) 

razkritje, ali je revizijsko poročilo vključevalo navedbo morebitnih zadev, na katere je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje posebej opozorilo, ne da bi v revizijsko mnenje vneslo pridržek.

Člen 33

Odgovornost in obveznost v zvezi s pripravo in objavo računovodskih izkazov in poslovnega poročila

▼M4

1.  

Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene z nacionalnim pravom, kolektivno odgovorni za zagotavljanje, da se v skladu z zahtevami iz te direktive in, kadar je ustrezno, z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002, Delegirano uredbo (EU) 2019/815, standardi poročanja o trajnostnosti iz člena 29b ali člena 29c te direktive in zahtevami iz člena 29d te direktive pripravijo in objavijo naslednji dokumenti:

(a) 

letni računovodski izkazi, poslovno poročilo in izjava o upravljanju podjetja, če se predloži ločeno, ter

(b) 

konsolidirani računovodski izkazi, konsolidirana poslovna poročila, konsolidirana izjava o upravljanju podjetja, če se predloži ločeno.

▼B

2.  
Države članice zagotovijo, da se njihovi zakoni in drugi predpisi o odgovornosti v zvezi s kršitvami dolžnosti iz odstavka 1 vsaj v razmerju do podjetja uporabljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetij.



POGLAVJE 8

▼M4

REVIZIJA IN DAJANJE ZAGOTOVIL O ZANESLJIVOSTI POROČANJA O TRAJNOSTNOSTI

▼B

Člen 34

Splošna zahteva

1.  
Države članice zagotovijo, da računovodske izkaze subjektov javnega interesa, srednjih in velikih podjetij revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki jih država članica odobri za izvedbo obvezne revizije v skladu z Direktivo 2006/43/ES.

Zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) tudi:

(a) 

poda(-jo) mnenje o tem:

(i) 

ali je poslovno poročilo skladno z računovodskimi izkazi za isto poslovno leto, in

▼M4

(ii) 

ali je bilo poslovno poročilo pripravljeno v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami, razen zahtev glede poročanja o trajnostnosti iz člena 19a te direktive;

▼M4

(aa) 

kadar je ustrezno, izrazi(-jo) mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz te direktive, vključno s skladnostjo poročanja o trajnostnosti s standardi poročanja, sprejetimi na podlagi člena 29b ali člena 29c, postopka, ki ga izvaja podjetje za določitev informacij, o katerih se poroča na podlagi navedenih standardov poročanja, in skladnostjo z zahtevo po tem, da se poročanje o trajnostnosti opremi z oznakami v skladu s členom 29d, ter glede izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852;

▼B

(b) 

navede(-jo), ali je glede na poznavanje in razumevanje podjetja in njegovega okolja, ki ga je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pridobil(-o) med revizijo, ugotovil(-o) bistvene napačne navedbe v poslovnem poročilu, pri čemer navede naravo morebitnih takšnih napačnih navedb.

2.  
Za konsolidirane računovodske izkaze se smiselno uporablja prvi pododstavek odstavka 1. Za konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirana poslovna poročila se smiselno uporablja drugi pododstavek odstavka 1.

▼M4

3.  
Države članice lahko dovolijo, da mnenje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (aa), izrazi zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki ni revizor ali podjetje, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov.

▼M4

4.  

Države članice lahko neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil s sedežem na njihovem ozemlju dovolijo, da izrazi mnenje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (aa), če za tega neodvisnega ponudnika storitev dajanja zagotovil veljajo zahteve, enakovredne tistim iz Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 28 ) glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v smislu člena 2, točka 22, navedene direktive, zlasti zahteve glede:

(a) 

usposabljanja in izpitnega preverjanja, s katerima se zagotovi, da se neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil ustrezno strokovno usposobijo glede poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti;

(b) 

stalnega izobraževanja;

(c) 

sistemov zagotavljanja kakovosti;

(d) 

poklicne etike, neodvisnosti, nepristranskosti, zaupnosti in poklicne skrivnosti;

(e) 

imenovanja in razrešitve;

(f) 

preiskav in sankcij;

(g) 

organizacije dela neodvisnega ponudnika storitev dajanja zagotovil, zlasti v smislu zadostnih sredstev in osebja ter vodenja računovodskih evidenc in spisov strank, ter

(h) 

sporočanja nepravilnosti.

Kadar neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil izrazi mnenje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (aa), tega člena, države članice zagotovijo, da se to mnenje pripravi v skladu s členi 26a, 27a in 28a Direktive 2006/43/ES ter da neodvisnost neodvisnega ponudnika storitev dajanja zagotovil po potrebi preverja in spremlja revizijska ali namenska komisija v skladu s členom 39(6), točka (e), Direktive 2006/43/ES.

Države članice zagotovijo, da zahteve glede usposabljanja in izpitnega preverjanja iz prvega pododstavka, točka (a), tega odstavka ne veljajo za neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil, akreditirane pred 1. januarjem 2024 za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

Države članice zagotovijo, da zahteve glede usposabljanja in izpitnega preverjanja iz prvega pododstavka, točka (a), za dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti ne veljajo za neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil, ki so na dan 1. januarja 2024 v postopku akreditacije v skladu z ustreznimi nacionalnimi zahtevami, pod pogojem, da ta postopek zaključijo do 1. januarja 2026.

Države članice z zahtevo po stalnem izobraževanju iz prvega pododstavka, točka (b), zagotovijo, da neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil iz tretjega in četrtega pododstavka pridobijo potrebno znanje s področja poročanja o trajnostnosti in dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.

Če se država članica na podlagi prvega pododstavka odloči, da neodvisnemu ponudniku storitev dajanja zagotovil dovoli, da izrazi mnenje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (aa), mora v skladu z odstavkom 3 dovoliti tudi, da to stori zakoniti revizor, ki ni revizor, ki izvaja obvezno revizijo računovodskih izkazov.

5.  
Država članica, ki uporabi možnost iz odstavka 4 (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica), od 6. januarja 2027 dovoli, da zagotovilo o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti izvede neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil s sedežem v državi članici, ki ni država članica gostiteljica (v nadaljnjem besedilu: matična država članica).

Za nadzor neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil s sedežem na svojem ozemlju je odgovorna matična država članica, razen če namerava država članica gostiteljica nadzorovati dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s strani neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil, ki so na njenem ozemlju.

Če se država članica gostiteljica odloči, da bo nadzorovala dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti, ki ga na njenem ozemlju izvajajo neodvisni ponudniki storitev dajanja zagotovil, registrirani v drugi državi članici, država članica gostiteljica:

(a) 

tem neodvisnim ponudnikom storitev dajanja zagotovil ne naloži strožjih zahtev ali odgovornosti, kot jih v zvezi z dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti zahteva nacionalno pravo za neodvisne ponudnike storitev dajanja zagotovil ali revizorje s sedežem v tej državi članici gostiteljici, ter

(b) 

obvesti druge države članice o svoji odločitvi, da bo nadzorovala dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti s strani neodvisnih ponudnikov storitev dajanja zagotovil s sedežem v drugih državah članicah.

6.  
Kadar pravo Unije od podjetja zahteva, da elemente svojega poročanja o trajnostnosti da preveriti akreditirani neodvisni tretji strani, države članice zagotovijo, da je poročilo akreditirane neodvisne tretje strani na voljo bodisi kot priloga k poslovnemu poročilu bodisi na drug javno dostopen način.

▼B

Člen 35

Sprememba Direktive 2006/43/ES kar zadeva revizijsko poročilo

Člen 28 Direktive 2006/43/ES se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Revizijsko poročanje

1.  

Revizijsko poročilo vključuje:

(a) 

uvod, ki opredeljuje vsaj računovodske izkaze, ki so predmet obvezne revizije, skupaj z okvirom računovodskega poročanja, ki je bil uporabljen pri njihovi pripravi;

(b) 

opis obsega obvezne revizije, v katerem se opredelijo vsaj revizijski standardi, po katerih je bila izvedena obvezna revizija;

(c) 

revizijsko mnenje, ki je brez pridržka, s pridržkom ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje zakonitega revizorja o tem:

(i) 

ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter,

(ii) 

kjer je to ustrezno, ali letni računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve.

Če zakoniti revizor ne more podati revizijskega mnenja, poročilo vsebuje izjavo glede nezmožnosti podaje mnenja;

(d) 

navedbo morebitnih zadev, na katere zakoniti revizor posebej opozarja, ne da bi glede revizijskega mnenja podal pridržek;

(e) 

mnenje in izjavo iz drugega pododstavka člena 34(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ( 29 ).

2.  
Revizijsko poročilo podpiše in datira zakoniti revizor. Kadar obvezno revizijo izvaja revizijsko podjetje, podpiše(-jo) revizijsko poročilo vsaj zakoniti revizor(-ji), ki izvaja(-jo) obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. V izjemnih okoliščinah lahko države članice določijo, da tega (teh) podpisa(-ov) ni treba razkriti javnosti, če bi to neizbežno in bistveno ogrožalo osebno varnost katere koli osebe. V vsakem primeru se ime(-na) zadevne(-ih) oseb(-e) sporoči(-jo) ustreznim pristojnim organom.
3.  
Revizijsko poročilo o konsolidiranih računovodskih izkazih je skladno z zahtevami iz odstavkov 1 in 2. Pri poročanju o skladnosti poslovnih poročil in računovodskih izkazov, ki se zahteva v skladu s točko (e) odstavka 1, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje upošteva konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano poslovno poročilo. Kadar so letni računovodski izkazi obvladujočega podjetja priloženi konsolidiranim računovodskim izkazom, se lahko revizijska poročila, ki se zahtevajo v tem členu, združijo.



POGLAVJE 9

DOLOČBE GLEDE IZVZETIJ IN OMEJITEV IZVZETIJ

Člen 36

Izvzetja za mikro podjetja

1.  

Države članice lahko mikro podjetja izvzamejo iz katere koli ali vseh naslednjih obveznosti:

(a) 

obveznosti prikaza „aktivnih časovnih razmejitev“ in „pasivnih časovnih razmejitev“. Kadar država članica uporabi navedeno možnost, lahko tem podjetjem dovoli, da samo v zvezi z drugimi stroški v skladu s točko (b)(vi) odstavka 2 tega člena odstopajo od točke (d) člena 6(1) glede pripoznavanja „aktivnih časovnih razmejitev“ in „pasivnih časovnih razmejitev“, pod pogojem, da je to dejstvo razkrito v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

(b) 

obveznost priprave pojasnil k računovodskim izkazom v skladu s členom 16, pod pogojem, da so na koncu bilance stanja razkrite informacije, ki se zahtevajo v točkah (d) in (e) člena 16(1) te direktive ter členu 24(2) Direktive 2012/30/EU;

(c) 

obveznost priprave poslovnega poročila v skladu s poglavjem 5, pod pogojem, da so informacije, ki se zahtevajo s členom 24(2) Direktive 2012/30/EU, razkrite v pojasnilih k računovodskim izkazom ali v skladu s točko (b) tega odstavka na koncu bilance stanja;

(d) 

obveznost objave letnih računovodskih izkazov v skladu s poglavjem 7 te direktive, pod pogojem, da se v njih vsebovani podatki o bilanci stanja v skladu z nacionalnim pravom ustrezno predložijo vsaj pri enem pristojnem organu, ki ga imenuje zadevna država članica. Kadar pristojni organ ni centralni register, trgovinski register ali register podjetij, kakor je navedeno v členu 3(1) Direktive 2009/101/ES, se zahteva, da ta pristojni organ predložene informacije posreduje v register.

2.  

Države članice lahko mikro podjetjem dovolijo, da:

(a) 

pripravijo le skrajšano bilanco stanja, v kateri so ločeno prikazane vsaj tiste postavke, ki so v Prilogi III ali IV navedene za črkami, kadar je to ustrezno. Kadar se uporabi točka (a) odstavka 1 tega člena, se postavka E pod „Sredstva“ in postavka D pod „Obveznosti“ v Prilogi III ali postavki E in K v Prilogi IV ne vključita v bilanco stanja;

(b) 

pripravijo le skrajšan izkaz poslovnega izida, v katerem so ločeno prikazane vsaj naslednje postavke, kadar je to ustrezno:

(i) 

čisti prihodek,

(ii) 

drugi prihodki,

(iii) 

stroški surovin in potrošnega materiala,

(iv) 

stroški zaposlenih,

(v) 

popravki vrednosti,

(vi) 

drugi stroški,

(vii) 

davek,

(viii) 

poslovni izid.

3.  
Države članice ne dovolijo uporabe člena 8 za nobeno mikro podjetje, ki uporablja katero koli od izvzetij iz odstavkov 1 in 2 tega člena, niti tega od njih ne zahtevajo.
4.  
Za mikro podjetja velja, da se letni računovodski izkazi, pripravljeni v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena, štejejo kot prikaz resnične in poštene slike, ki se zahteva v skladu s členom 4(3), zato se člen 4(4) za takšne računovodske izkaze ne uporablja.
5.  
Če se uporablja točka (a) odstavka 1 tega člena, je bilančna vsota iz točke (a) člena 3(1) sestavljena iz sredstev iz postavk A do D pod „Sredstva“ v Prilogi III ali postavk A do D v Prilogi IV.
6.  
Brez poseganja v ta člen države članice zagotovijo, da se mikro podjetja sicer štejejo za mala podjetja.
7.  
Države članice ne omogočijo odstopanj iz odstavkov 1, 2 in 3 za naložbena podjetja ali finančne holdinge.
8.  
Države članice, ki so 19 julija 2013 uveljavile zakone in druge predpise v skladu z Direktivo 2012/6/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembah Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, v zvezi z mikrosubjekti ( 30 ), se lahko izvzamejo iz zahtev iz člena 3(9) glede pretvorbe pragov iz člena 3(1) v nacionalne valute, ko uporabljajo prvi stavek člena 53(1).
9.  
Komisija do 20 julija 2018 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o stanju mikro podjetij, pri čemer upošteva zlasti stanje na nacionalni ravni glede števila podjetij, ki so zajeta z merilom velikosti, ter zmanjšanje upravnega bremena kot rezultat izvzetja iz zahteve glede objave.

Člen 37

Izvzetje za odvisna podjetja

Ne glede na določbe direktiv 2009/101/ES in 2012/30/EU se od države članice ne zahteva, da uporabi določbe te direktive v zvezi z vsebino, revizijo in objavo letnih računovodskih izkazov in poslovnih poročil za podjetja, za katera velja nacionalna zakonodaja in ki so odvisna podjetja, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1) 

za obvladujoče podjetje velja zakonodaja države članice;

(2) 

vsi delničarji ali družbeniki odvisnega podjetja za vsako poslovno leto, v katerem se uporabi izvzetje, izjavijo, da soglašajo z izvzetjem iz takšne obveznosti;

(3) 

obvladujoče podjetje izjavi, da jamči za obveznosti, ki jih prevzame odvisno podjetje;

(4) 

izjave, navedene v točkah (2) in (3) tega člena, odvisno podjetje objavi, kakor je določeno z zakonodajo države članice, v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES;

(5) 

odvisno podjetje je vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje v skladu s to direktivo;

(6) 

izvzetje se razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki jih pripravi obvladujoče podjetje, in

(7) 

konsolidirani računovodski izkazi iz točke (5) tega člena, konsolidirano poslovno poročilo in revizijsko poročilo se za odvisno podjetje objavijo, kakor je določeno z zakonodajo države članice, v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES.

Člen 38

Podjetja, ki so družbeniki z neomejeno odgovornostjo v drugih podjetjih

1.  
Države članice lahko od podjetij iz točke (a) člena 1(1), za katera velja njihova zakonodaja in ki so družbeniki z neomejeno odgovornostjo pri katerem koli podjetju iz točke (b) člena 1(1) (v nadaljnjem besedilu: zadevno podjetje), zahtevajo, da poleg lastnih računovodskih izkazov pripravijo, dajo v revizijo in objavijo še računovodske izkaze zadevnega podjetja v skladu s to direktivo; v takem primeru se zahteve iz te direktive ne uporabljajo za zadevno podjetje.
2.  

Državam članicam ni treba uporabiti zahtev iz te direktive za zadevno podjetje, kadar:

(a) 

računovodske izkaze zadevnega podjetja pripravi, revidira in objavi v skladu z določbami te direktive podjetje, ki:

(i) 

je družbenik zadevnega podjetja in ima neomejeno odgovornost ter

(ii) 

zanj velja zakonodaja druge države članice;

(b) 

je zadevno podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, ki jih v skladu s to direktivo pripravi, revidira in objavi:

(i) 

družbenik z neomejeno odgovornostjo ali

(ii) 

kadar je zadevno podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze večje skupine podjetij, ki se pripravijo, revidirajo in objavijo v skladu s to direktivo, obvladujoče podjetje, za katero velja zakonodaja države članice. To izvzetje se razkrije v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.

3.  
V primerih iz odstavka 2 zadevno podjetje na zahtevo razkrije ime podjetja, ki objavi računovodske izkaze.

Člen 39

Izvzetje v zvezi z izkazom poslovnega izida za obvladujoča podjetja, ki pripravijo konsolidirane računovodske izkaze

Od države članice se ne zahteva, da uporablja določbe iz te direktive v zvezi z revizijo in objavo izkazov poslovnega izida za podjetja, za katera velja njena nacionalna zakonodaja in ki so obvladujoča podjetja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1) 

obvladujoče podjetje pripravi konsolidirane računovodske izkaze v skladu s to direktivo in je vključeno v te konsolidirane računovodske izkaze;

(2) 

izvzetje se razkrije v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom obvladujočega podjetja;

(3) 

izvzetje se navede v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom, ki jih pripravi obvladujoče podjetje, ter

(4) 

poslovni izid obvladujočega podjetja, določen v skladu s to direktivo, se prikaže v bilanci stanja obvladujočega podjetja.

Člen 40

Omejitev izvzetij za subjekte javnega interesa

Države članice poenostavitev in izvzetij, določenih v tej direktivi, ne uporabljajo za subjekte javnega interesa, razen če ni to v tej direktivi izrecno določeno. Subjekt javnega interesa se obravnava kot veliko podjetje ne glede na njegov čisti prihodek, bilančno vsoto ali povprečno število zaposlenih v poslovnem letu.

▼M4



POGLAVJE 9A

POROČANJE V ZVEZI S PODJETJI IZ TRETJIH DRŽAV

Člen 40a

Poročila o trajnostnosti v zvezi s podjetji iz tretjih držav

1.  
Države članice zahtevajo, da odvisno podjetje s sedežem na njihovem ozemlju, za katerega končno obvladujoče podjetje velja pravo tretje države, objavi in da na voljo poročilo o trajnostnosti, v katerem so zajete tudi informacije iz člena 29a(2), točke (a)(iii) do (a)(v), točke (b) do (f) in po potrebi točka (h), na ravni skupine tega končnega obvladujočega podjetja iz tretje države.

Prvi pododstavek se uporablja samo za velika odvisna podjetja ter mala in srednja odvisna podjetja – razen mikropodjetij –, ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, točka (a).

Države članice zahtevajo, da podružnica, ki se nahaja na njihovem ozemlju in je podružnica podjetja, za katerega velja pravo tretje države, ki bodisi ni del skupine bodisi je v končni lasti podjetja, ustanovljenega v skladu s pravom tretje države, objavi in omogoči dostop do poročila o trajnostnosti, ki zajema informacije iz člena 29a(2) točke (a)(iii) do (a)(v), točke (b) do (f) in po potrebi točka (h), na ravni skupine oziroma, če to ni ustrezno, na posamični ravni podjetja iz tretje države.

Pravilo iz tretjega pododstavka se uporablja za podružnico, kadar podjetje iz tretje države nima odvisnega podjetja iz prvega pododstavka in kadar je podružnica v predhodnem poslovnem letu ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR.

Prvi in tretji pododstavek se uporabljata samo za odvisna podjetja ali podružnice iz navedenih pododstavkov, kadar je podjetje iz tretje države na ravni skupine oziroma, če to ni ustrezno, na posamični ravni, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR v vsakem od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let.

Države članice lahko od odvisnih podjetij ali podružnic iz prvega in tretjega pododstavka zahtevajo, da jim pošljejo informacije o čistem prihodku, ki so ga na njihovem ozemlju in v Uniji ustvarila podjetja iz tretjih držav.

2.  
Države članice zahtevajo, da se poročilo o trajnostnosti, ki ga predloži odvisno podjetje ali podružnica iz odstavka 1, pripravi v skladu s standardi, sprejetimi na podlagi člena 40b.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko poročilo o trajnostnosti iz odstavka 1 tega člena pripravi v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti, sprejetimi na podlagi člena 29b, ali na način, ki je enakovreden tem standardom poročanja o trajnostnosti, kot je določeno v skladu z izvedbenim aktom o enakovrednosti standardov poročanja o trajnostnosti, sprejetim na podlagi člena 23(4), tretji pododstavek, Direktive 2004/109/ES.

Kadar informacije, potrebne za pripravo poročila o trajnosti iz prvega pododstavka tega odstavka, niso na voljo, odvisno podjetje ali podružnica iz odstavka 1 od podjetja iz tretje države zahteva, da mu predloži vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti.

Če niso predložene vse zahtevane informacije, odvisno podjetje ali podružnica iz odstavka 1 pripravi, objavi in da na voljo poročilo o trajnostnosti iz odstavka 1, z vsemi informacijami, ki jih ima ali jih je prejelo ali pridobilo, ter izda izjavo, v kateri navede, da podjetje iz tretje države ni dalo na voljo potrebnih informacij.

3.  
Države članice zahtevajo, da se poročilo o trajnostnosti iz odstavka 1 objavi skupaj z mnenjem o zanesljivosti, izraženim s strani ene ali več oseb ali enega ali več podjetij, ki so pooblaščeni za to, da podajo mnenje o zanesljivosti poročanja o trajnosti v skladu z nacionalnim pravom države članice ali podjetja iz tretje države.

Če podjetje iz tretje države ne predloži mnenja o zanesljivosti v skladu s prvim pododstavkom, odvisno podjetje ali podružnica poda izjavo, da podjetje iz tretje države ni predložilo potrebnega mnenja o zanesljivosti.

4.  
Države članice lahko Komisijo vsako leto obvestijo o odvisnih podjetjih ali podružnicah podjetij iz tretjih držav, ki so izpolnile zahtevo glede objave iz člena 40d, in o primerih, ko je bilo poročilo objavljeno, vendar je odvisno podjetje ali podružnica ravnala v skladu z odstavkom 2, četrti pododstavek, tega člena. Komisija na svojem spletnem mestu da na voljo javnosti seznam podjetij iz tretjih držav, ki so objavila poročilo o trajnostnosti.

Člen 40b

Standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja iz tretjih držav

Komisija do 30. junija 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 49 za dopolnitev te direktive, da se določijo standardi poročanja o trajnostnosti za podjetja iz tretjih držav, ki določajo informacije, ki jih je treba vključiti v poročila o trajnostnosti iz člena 40a.

Člen 40c

Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročil o trajnostnosti v zvezi s podjetji iz tretjih držav

Države članice določijo, da so podružnice podjetij iz tretjih držav po svojem najboljšem védenju in zmožnosti odgovorne za zagotovitev, da se poročilo o trajnostnosti pripravi v skladu s členom 40a ter da se objavi in je dostopno v skladu s členom 40d.

Države članice določijo, da so člani administrativnih, upravnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 40a kolektivno odgovorni za zagotavljanje, da se njihovo poročilo o trajnostnosti po njihovem najboljšem védenju in zmožnosti pripravi v skladu s členom 40a ter da se objavi in je dostop v skladu s členom 40d.

Člen 40d

Objava

1.  
Odvisna podjetja in podružnice iz člena 40a(1) te direktive objavijo svoje poročilo o trajnostnosti, skupaj z mnenjem o zanesljivosti in po potrebi z izjavo iz člena 40a(2), četrti pododstavek, te direktive, v 12 mesecih od datuma bilance stanja za poslovno leto, za katero se pripravi poročilo, kot to določi vsaka država članica v skladu s členi 14 do 28 Direktive (EU) 2017/1132 in po potrebi v skladu s členom 36 navedene direktive.
2.  
Kadar poročilo o trajnostnosti skupaj z mnenjem o zanesljivosti in po potrebi z izjavo, objavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, javnosti ni brezplačno dostopno na spletnem mestu registra iz člena 16 Direktive (EU) 2017/1132, države članice zagotovijo, da je poročilo o trajnostnosti skupaj z mnenjem o zanesljivosti in po potrebi z izjavo, ki jo objavijo podjetja v skladu z odstavkom 1 tega člena, javnosti brezplačno dostopno v vsaj enem od uradnih jezikov Unije najpozneje 12 mesecev po datumu bilance stanja za poslovno leto, za katero je pripravljeno poročilo, na spletnem mestu odvisnega podjetja ali podružnice iz člena 40a(1) te direktive.

▼B



POGLAVJE 10

POROČILO O PLAČILIH VLADAM

Člen 41

Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o plačilih vladam

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„podjetje, ki opravlja dejavnost v ekstraktivni industriji“, pomeni podjetje, katerega dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov v okviru gospodarskih dejavnosti, navedenih v področju B v oddelkih od 05 do 08 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 ( 31 );

(2) 

„podjetje, ki opravlja dejavnost v sektorju izkoriščanja pragozdov“, pomeni podjetje z dejavnostmi, navedenimi v področju A v oddelku 02, skupini 02.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006, ki potekajo v pragozdovih;

(3) 

„vlada“ pomeni vsak nacionalni, regionalni ali lokalni organ države članice ali tretje države. Vključuje oddelek, agencijo ali podjetje pod nadzorom tega organa v skladu s členom 22(1) do (6) te direktive;

(4) 

„projekt“ pomeni operativne dejavnosti, ki jih ureja ena pogodba, dovoljenje, zakup, koncesija ali podobne pravne dogovore ter tvorijo podlago za obveznosti za plačila do vlade. Če pa je več takšnih dogovorov medsebojno vsebinsko povezanih, se to šteje za projekt;

(5) 

„plačilo“ pomeni znesek, ki se v denarju ali v naravi izplača za dejavnosti, opisane v točkah 1 in 2, iz naslednjih vrst:

(a) 

upravičenosti do proizvodnje;

(b) 

davki, zaračunani na dohodke, proizvodnjo ali dobičke podjetij, brez davkov, zaračunanih na potrošnjo, kot so davki na dodano vrednost, dohodnina ali prodajni davki;

(c) 

licenčnine;

(d) 

dividende;

(e) 

dodatki za sklenitev pogodbe, odkritje in proizvodnjo;

(f) 

nadomestila za licence, pristojbine za najemnino, vstopne pristojbine in druga nadomestila za licence in/ali koncesije ter

(g) 

plačila za izboljšanje infrastrukture.

Člen 42

Podjetja, za katera velja zahteva glede poročanja o plačilih vladam

1.  
Države članice od velikih podjetij in vseh subjektov javnega interesa, ki delujejo v ekstraktivni industriji ali v sektorju izkoriščanja pragozdov, zahtevajo pripravo in objavo letnih poročil o plačilih vladam.
2.  

Navedena obveznost ne velja za nobeno podjetje, za katero velja pravo države članice in ki je odvisno ali obvladujoče podjetje, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

za obvladujoče podjetje velja zakonodaja države članice in

(b) 

plačila vladam, ki jih izvede podjetje, so vključena v konsolidirano poročilo o plačilih vladam, ki ga pripravi to obvladujoče podjetje v skladu s členom 44.

Člen 43

Vsebina poročila

1.  
Ne glede na to, ali gre za enkratno plačilo ali več povezanih plačil, posameznega plačila ni treba upoštevati v poročilu, če v okviru poslovnega leta ne presega 100 000 EUR.
2.  

V poročilu se razkrijejo naslednje informacije v zvezi z dejavnostmi iz točk (1) in (2) člena 41 za zadevno poslovno leto:

(a) 

skupni znesek opravljenih plačil posamezni vladi;

(b) 

skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega posamezni vladi;

(c) 

kadar so ta plačila namenjena posameznemu projektu, skupni znesek glede na vrsto plačila, kakor je določeno v točkah (5)(a) do (g) člena 41, opravljenega za vsak tak projekt, in skupni znesek plačil za vsak tak projekt.

Plačila, ki jih podjetje opravi v zvezi z obveznostmi, naloženimi na ravni subjekta, se lahko razkrijejo na ravni subjekta in ne na ravni projekta.

3.  
Kadar se vladam plača v naravi, se v poročilu navede vrednost in, kjer je to ustrezno, obseg plačil. Priložijo se pripadajoča pojasnila o načinu določitve njihove vrednosti.
4.  
Razkritje plačil iz tega člena odraža vsebino in ne toliko obliko zadevnega plačila ali dejavnosti. Plačila in dejavnosti se ne smejo umetno ločevati ali združevati z namenom izogibanja uporabi te direktive.
5.  

V primeru držav članic, ki niso uvedle eura, se prag v eurih iz odstavka 1 pretvori v nacionalno valuto na podlagi:

(a) 

menjalnega tečaja, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, na dan začetka veljavnosti katere koli direktive, v kateri je ta prag določen, in

(b) 

zaokroževanja na najbližjo stotico.

Člen 44

Konsolidirano poročilo o plačilih vladam

1.  
Države članice od velikih podjetij ali vseh subjektov javnega interesa, ki delujejo v ekstraktivni industriji ali v sektorju izkoriščanja pragozdov in za katere velja njihovo nacionalno pravo, zahtevajo pripravo konsolidiranega poročila o plačilih vladam v skladu s členoma 42 in 43, če za to obvladujoče podjetje velja obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s členom 22(1) do (6).

Šteje se, da je obvladujoče podjetje dejavno v ekstraktivni industriji ali sektorju izkoriščanja pragozdov, če je v tej industriji ali tem sektorju dejavno katero od njegovih odvisnih podjetij.

Konsolidirano poročilo vključuje le plačila, ki nastanejo pri dejavnostih ekstraktivne industrije in/ali dejavnostmi v zvezi s sektorjem izkoriščanja pragozdov.

2.  

Obveznost priprave konsolidiranega poročila iz odstavka 1 se ne uporablja za:

(a) 

obvladujoče podjetje male skupine iz člena 3(5), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa;

(b) 

obvladujoče podjetje srednje skupine iz člena 3(6), razen kadar je katero koli od povezanih podjetij subjekt javnega interesa, in

(c) 

obvladujoče podjetje, za katero velja pravo države članice in ki je hkrati odvisno podjetje, če za njegovo obvladujoče podjetje velja pravo države članice.

3.  

Podjetju, vključno s subjektom javnega interesa, ni treba biti vključeno v konsolidirano poročilo o plačilih vladi, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) 

resne dolgoročne omejitve bistveno ovirajo obvladujoče podjetje pri uresničevanju njegovih pravic nad sredstvi ali pri upravljanju tega podjetja;

(b) 

v izjemno redkih primerih, kadar informacij, potrebnih za pripravo konsolidiranega poročila o plačilih vladi v skladu s to direktivo, ni mogoče pridobiti brez nesorazmernih stroškov ali nepotrebnih zamud;

(c) 

delnice ali deleži tega podjetja so namenjeni izključno poznejši nadaljnji prodaji.

Navedena izvzetja veljajo le, če se uporabljajo tudi za namene konsolidiranih računovodskih izkazov.

Člen 45

Objava

1.  
Poročilo iz člena 42 in konsolidirano poročilo iz člena 44 o plačilih vladam se objavita, kakor je določeno v zakonodaji vsake države članice v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES.
2.  
Države članice zagotovijo, da so člani pristojnih organov podjetja, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, odgovorni za zagotavljanje, da se po njihovem najboljšem poznavanju in sposobnostih pripravi in objavi poročilo o plačilih vladam v skladu z zahtevami te direktive.

Člen 46

Merila enakovrednosti

1.  
Podjetja iz členov 42 in 44, ki pripravijo in objavijo poročilo, ki izpolnjuje obveznosti poročanja tretjih držav, ki so bile v skladu s členom 47 ocenjene kot enakovredne zahtevam iz tega poglavja, so izvzeta iz zahtev iz tega poglavja, razen obveznosti objave tega poročila, določene v zakonodaji posamezne države članice v skladu s poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES.
2.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49, s katerimi se določijo merila, ki se uporabijo, da se za namene odstavka 1 tega člena oceni enakovrednost zahtev glede poročanja tretjih držav in zahteve iz tega poglavja.
3.  

Merila, ki jih je Komisija določila v skladu z odstavkom 2:

(a) 

vključujejo naslednje:

(i) 

ciljna podjetja,

(ii) 

ciljne prejemnike plačil,

(iii) 

zajeta plačila,

(iv) 

dodelitev zajetih plačil,

(v) 

razčlenitev zajetih plačil,

(vi) 

sprožilce za poročanje na konsolidirani osnovi,

(vii) 

način poročanja,

(viii) 

pogostost poročanja,

(ix) 

ukrepe proti izogibanju;

(b) 

so sicer omejena na merila, ki omogočajo neposredno primerjavo zahtev glede poročanja tretjih držav z zahtevami iz tega poglavja.

Člen 47

Uporaba meril enakovrednosti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih se določijo zahteve glede poročanja tretjih držav, ki jih na podlagi meril enakovrednosti, opredeljenih v skladu s členom 46, šteje za enakovredne zahtevam iz tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).

Člen 48

Pregled

Komisija opravi pregled in pripravi poročilo o izvajanju in učinkovitosti tega poglavja, zlasti kar zadeva obseg in izpolnjevanje obveznosti poročanja ter načine poročanja na podlagi projektov.

Pri pregledu se upošteva mednarodni razvoj, zlasti glede krepitve preglednosti plačil vladam, oceni vplive drugih mednarodnih ureditev ter upošteva vplive na konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo. Zaključiti ga je treba do 21 julija 2018.

Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom. To poročilo upošteva razširitev zahtev glede poročanja na dodatne industrijske sektorje, ter vprašanje, ali je treba poročilo o plačilih vladam revidirati. V poročilu se upošteva tudi razkritje dodatnih informacij o povprečnem številu zaposlenih, uporabi podizvajalcev in morebitnih denarnih kaznih, ki jih naloži država.

▼M1

V poročilu se ob upoštevanju razvoja dogodkov v OECD in rezultatov povezanih evropskih pobud preuči možnost uvedbe obveznosti za velika podjetja, da vsako leto predložijo poročilo po državah za vsako državo članico in tretjo državo, v kateri poslujejo, v katerem so navedene vsaj informacije o ustvarjenem dobičku, plačanem davku na dobiček in prejetih javnih subvencijah.

▼B

Poleg tega se v poročilu preuči izvedljivost uvedbe obveznosti vseh izdajateljev Unije, da s primerno skrbnostjo pri dobavljanju rudnin zagotovijo, da dobavne verige niso povezane s sprtimi stranmi, ter upoštevajo priporočila EITI in OECD o odgovornem upravljanju dobavnih verig.

▼M3



POGLAVJE 10a

POROČILO O DAVČNIH INFORMACIJAH V ZVEZI Z DOHODKI

Člen 48a

Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„končno obvladujoče podjetje“ pomeni podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij;

(2) 

„konsolidirani računovodski izkazi“ pomeni računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje skupine, v katerih so postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov predstavljene kot postavke enotnega gospodarskega subjekta;

(3) 

„davčna jurisdikcija“ pomeni državno ali nedržavno jurisdikcijo, ki ima fiskalno avtonomijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb;

(4) 

„samostojno podjetje“ pomeni podjetje, ki ni del skupine, kot je opredeljena v členu 2, točka 11.

2.  

Za namene člena 48b te direktive ima „prihodek“ enak pomen kot:

(a) 

„čisti prihodek“ za podjetja, za katera velja pravo države članice, ki ne uporabljajo mednarodnih računovodskih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002, ali

(b) 

„prihodek“, kot je opredeljen v okviru računovodskega poročanja ali v smislu tega okvira, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, za druga podjetja.

Člen 48b

Podjetja in podružnice z obveznostjo poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  
Države članice zahtevajo, da končna obvladujoča podjetja, za katera velja nacionalno pravo, kadar konsolidirani prihodek na dan njihove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravijo, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, kar zadeva zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Države članice določijo, da za končno obvladujoče podjetje obveznosti poročanja iz prvega pododstavka ne veljajo več, kadar je skupni konsolidirani prihodek na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov.

Države članice od samostojnih podjetij, za katera velja njihovo nacionalno pravo, kadar prihodek na dan njihove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njihovih letnih računovodskih izkazov, zahtevajo, da pripravijo, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, kar zadeva zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Države članice določijo, da za samostojno podjetje obveznosti poročanja iz tretjega pododstavka ne veljajo več, kadar je skupni prihodek na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih računovodskih izkazov.

2.  
Države članice določijo, da se pravilo iz odstavka 1 ne uporablja za samostojna podjetja ali končna obvladujoča podjetja in njihova povezana podjetja, kadar imajo taka podjetja, vključno s pripadajočimi podružnicami, sedež, stalno mesto poslovanja ali stalno poslovno dejavnost na ozemlju ene same države članice in v nobeni drugi davčni jurisdikciji.
3.  
Države članice določijo, da se pravilo iz odstavka 1 tega člena ne uporablja za samostojna podjetja in končna obvladujoča podjetja, kadar takšna podjetja ali njihova povezana podjetja razkrijejo poročilo v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ), ki zajame informacije o vseh njihovih dejavnostih in, v primeru končnih obvladujočih podjetij, vseh dejavnostih vseh povezanih podjetij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze.
4.  
Države članice zahtevajo, da srednja in velika odvisna podjetja iz člena 3(3) in (4), za katera velja njihovo nacionalno pravo in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje, za katerega ne velja pravo države članice, kadar konsolidirani prihodek na dan njegove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki zadeva to končno obvladujoče podjetje, za zadnje od teh dveh zaporednih poslovnih let.

Kadar te informacije ali poročilo niso na voljo, odvisno podjetje od svojega končnega obvladujočega podjetja zahteva, da mu zagotovi vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti iz prvega pododstavka. Če končno obvladujoče podjetje zahtevanih informacij ne predloži, odvisno podjetje pripravi, objavi in omogoči dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje vse informacije, ki jih ima na voljo, jih je prejelo ali pridobilo, skupaj z izjavo, da njegovo končno obvladujoče podjetje potrebnih informacij ni dalo na voljo.

Države članice določijo, da za srednja in velika odvisna podjetja obveznosti poročanja iz tega odstavka ne veljajo več, kadar je skupni konsolidirani prihodek končnega obvladujočega podjetja na dan njegove bilance stanja nižji od 750 000 000 EUR za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let, kot je razvidno iz njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov.

5.  
Države članice zahtevajo, da podružnice, ki jih na njihovem ozemlju odpre podjetje, za katero ne velja pravo države članice, objavijo in omogočijo dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki zadeva končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje iz šestega pododstavka, točka (a), in to za zadnje od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let.

Kadar te informacije ali poročilo niso na voljo, oseba oz. osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem iz člena 48e(2), zahtevajo, da jim končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje iz šestega pododstavka, točka (a), tega odstavka predloži vse potrebne informacije, da lahko izpolnijo svoje obveznosti.

V primeru, da vse zahtevane informacije niso predložene, podružnica pripravi, objavi in omogoči dostop do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki vsebuje vse informacije, ki jih ima na voljo, jih je prejela ali pridobila, ter izjavo, da končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje potrebnih informacij ni dalo na voljo.

Države članice določijo, da se obveznosti poročanja iz tega odstavka uporabljajo samo za podružnice, katerih čisti prihodek za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presega prag, kot je bil prenesen na podlagi člena 3(2).

Države članice določijo, da za podružnico, za katero veljajo obveznosti poročanja iz tega odstavka, zadevne obveznosti ne veljajo več, kadar je njen čisti prihodek za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let pod pragom za čisti prihodek, kot je bil prenesen na podlagi člena 3(2).

Države članice določijo, da se pravila iz tega odstavka uporabljajo za podružnico le, kadar sta izpolnjeni naslednji merili:

(a) 

podjetje, ki je odprlo podružnico, je bodisi povezano podjetje skupine, za katere končno obvladujoče podjetje ne velja pravo države članice in katere konsolidirani prihodek je na dan njene bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presegel skupno 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njenih konsolidiranih računovodskih izkazov, ali samostojno podjetje, katerega skupni prihodek je na dan njegove bilance stanja za vsako od zadnjih dveh zaporednih poslovnih let presegel skupaj 750 000 000 EUR, kot je razvidno iz njegovih računovodskih izkazov, in

(b) 

končno obvladujoče podjetje iz točke (a) tega pododstavka nima srednjega ali velikega odvisnega podjetja, kot je navedeno v odstavku 4.

Države članice določijo, da za podružnico obveznosti poročanja iz tega odstavka ne veljajo več, kadar merilo iz točke (a) ni več izpolnjeno dve zaporedni poslovni leti.

6.  

Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavkov 4 in 5 tega člena, kadar je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje ali samostojno podjetje, za katero ne velja pravo države članice, pripravljeno na način, ki je skladen s členom 48c, in izpolnjuje naslednja merila:

(a) 

javnosti je na voljo brezplačno in v elektronski obliki poročanja, ki je strojno berljiva:

(i) 

na spletnem mestu tega končnega obvladujočega podjetja ali tega samostojnega podjetja;

(ii) 

v vsaj v enem od uradnih jezikov Unije;

(iii) 

najpozneje v 12 mesecih po datumu bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno, in

(b) 

v njem sta navedena ime in registrirani sedež posamičnega odvisnega podjetja ali ime in naslov posamične podružnice, za katera velja pravo države članice in ki sta objavila poročilo v skladu s členom 48d(1).

7.  
Države članice zahtevajo, da odvisna podjetja ali podružnice, za katere ne veljajo določbe odstavkov 4 in 5 tega člena, objavijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in omogočijo dostop do njega, kadar je edini namen takšnih odvisnih podjetij ali podružnic le izogibanje obveznostim poročanja iz tega poglavja.

Člen 48c

Vsebina poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, zahtevano v skladu s členom 48b, mora vsebovati informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi samostojnega podjetja ali končnega obvladujočega podjetja, vključno z dejavnostmi vseh povezanih podjetij, konsolidiranih v računovodskih izkazih za zadevno poslovno leto.
2.  

Informacije iz odstavka 1 zajemajo:

(a) 

ime končnega obvladujočega podjetja ali samostojnega podjetja, zadevno poslovno leto, valuto, uporabljeno za predstavitev poročila, in po potrebi seznam vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskih izkazih končnega obvladujočega podjetja za zadevno poslovno leto, ki imajo sedež v Uniji ali davčnih jurisdikcijah iz prilog I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;

(b) 

kratek opis vrste njihovih dejavnosti;

(c) 

število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d) 

dohodki, ki se obračunajo kot:

(i) 

vsota čistih prihodkov, drugi poslovni prihodki, prihodki od deležev v kapitalu, razen dividend, prejetih od povezanih podjetij, prihodki od drugih naložb in posojil, ki so del stalnih sredstev, drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki iz prilog V in VI k tej direktivi ali

(ii) 

prihodki, opredeljeni z okvirom računovodskega poročanja, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi, razen popravkov vrednosti in dividend, prejetih od povezanih podjetij;

(e) 

znesek dobička ali izgube pred davkom od dohodkov;

(f) 

znesek davka od dohodkov, obračunanega za zadevno poslovno leto, ki se izračuna kot tekoči davčni odhodek, priznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta podjetij in podružnic v zadevni davčni jurisdikciji;

(g) 

znesek plačanega davka od dohodkov na podlagi plačil, ki se izračuna kot znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem poslovnem letu plačala podjetja in podružnice v zadevni davčni jurisdikciji, in

(h) 

znesek nerazporejenega dobička ob koncu zadevnega poslovnega leta.

Za namene točke (d) dohodki vključujejo transakcije s povezanimi strankami.

Za namene točke (f) se odmerjeni odhodek za davek nanaša le na dejavnosti podjetja v tekočem poslovnem letu in ne vključuje odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.

Za namene točke (g) plačani davki vključujejo odtegnjene davke, ki so jih druga podjetja plačala v zvezi s plačili podjetjem in podružnicam v okviru skupine.

Za namene točke (h) nerazporejeni dobiček pomeni vsoto dobičkov v preteklih poslovnih letih in zadevnem poslovnem letu, o razdelitvi katere še ni bilo odločeno. Kar zadeva podružnice, je nerazporejeni dobiček dobiček podjetja, ki je odprlo podružnico.

3.  
Države članice dovolijo, da se o informacijah iz odstavka 2 tega člena poroča v skladu z navodili za poročanje iz oddelka III, dela B in C, Priloge III k Direktivi Sveta 2011/16/EU ( 33 ).
4.  
Informacije iz odstavkov 2 in 3 tega člena se predstavijo z uporabo skupne predloge in elektronskih oblik poročanja, ki so strojno berljive. Komisija z izvedbenimi akti določi zadevno skupno predlogo in zadevne elektronske oblike poročanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).
5.  
V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se informacije iz odstavka 2 ali 3 navedejo ločeno za vsako državo članico. Kadar je v državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na ravni države članice.

V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se poleg tega informacije iz odstavka 2 ali 3 tega člena navedejo ločeno za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila 1. marca poslovnega leta, za katero se pripravi poročilo, vključena v Prilogo I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in ločeno za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila 1. marca poslovnega leta, za katero se pripravi poročilo, in 1. marca naslednjega poslovnega leta navedena v Prilogi II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

V poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se poleg tega informacije iz odstavka 2 in 3 navedejo združeno za druge davčne jurisdikcije.

Informacije se pripišejo vsaki zadevni davčni jurisdikciji na podlagi sedeža, obstoja stalnega mesta poslovanja ali stalne poslovne dejavnosti, ki je lahko glede na dejavnosti skupine ali samostojnega podjetja predmet davka od dohodkov v tej davčni jurisdikciji.

Kadar so lahko dejavnosti več povezanih podjetij predmet davka od dohodkov v eni sami davčni jurisdikciji, predstavljajo informacije, pripisane tej davčni jurisdikciji, skupek informacij v zvezi s takšnimi dejavnostmi vsakega povezanega podjetja in njihovih podružnic v tej davčni jurisdikciji.

Informacije v zvezi s katero koli posamezno dejavnostjo se ne pripišejo hkrati več kot eni davčni jurisdikciji.

6.  
Države članice lahko dovolijo začasno izpustitev enega ali več določenih elementov informacij, ki jih je sicer treba razkriti v skladu z odstavkom 2 ali 3, iz poročila, kadar bi njihovo razkritje resno škodovalo poslovnemu položaju podjetij, na katera se poročilo nanaša. Vsaka izpustitev se jasno navede v poročilu skupaj z ustrezno utemeljeno obrazložitvijo razlogov zanjo.

Države članice zagotovijo, da se vse izpuščene informacije na podlagi prvega pododstavka objavijo v poznejšem poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v največ petih letih od datuma prve izpustitve.

Države članice zagotovijo, da se informacije o davčnih jurisdikcijah, vključenih v Prilogi I in II k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, iz odstavka 5 tega člena nikoli ne izpustijo.

7.  
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki lahko po potrebi vključuje splošen opis na ravni skupine z obrazložitvijo vseh bistvenih odstopanj med razkritimi zneski v skladu z odstavkom 2, točki (f) in (g), pri čemer se upoštevajo ustrezni zneski iz preteklih poslovnih let.
8.  
Valuta, ki se uporabi v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je valuta, v kateri so navedeni konsolidirani računovodski izkazi končnega obvladujočega podjetja ali letni računovodski izkazi samostojnega podjetja. Države članice ne zahtevajo, da se to poročilo objavi v drugi valuti od te, ki je uporabljena v računovodskih izkazih.

Vendar pa je valuta, uporabljena v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, v primeru iz drugega pododstavka člena 48b(4) valuta, v kateri odvisno podjetje objavi svoje letne računovodske izkaze.

9.  
Države članice, ki niso uvedle eura, lahko prag 750 000 000 EUR pretvorijo v njihovo nacionalno valuto. Pri tej pretvorbi morajo te države članice uporabiti devizni tečaj na dan 21. decembra 2021, objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Te države članice lahko prag povečajo ali zmanjšajo za največ 5 %, da se v nacionalni valuti dobi zaokrožen znesek.

Pragi iz člena 48b(4) in (5) se pretvorijo v enakovreden znesek v nacionalni valuti za vse zadevne tretje države z uporabo deviznega tečaja na dan 21. decembra 2021, zaokrožen na najbližjo tisočico.

10.  
V poročilu o davčnih informacijah v zvezi dohodki se navede, ali je bilo pripravljeno v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena.

Člen 48d

Objava in dostopnost

1.  
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in izjava iz člena 48b te direktive se objavita v 12 mesecih od datuma bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno, kot je določila vsaka država članica v skladu s členi 14 do 28 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlament in Sveta ( 34 ) in po potrebi v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2017/1132.
2.  

Države članice zagotovijo, da sta poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in izjava, ki ju podjetja objavijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, v vsaj enem od uradnih jezikov Unije in brezplačno dostopna javnosti najpozneje v 12 mesecih po datumu bilance stanja za poslovno leto, za katero je bilo poročilo pripravljeno na spletnem mestu:

(a) 

podjetja, kadar se uporablja člen 48b(1);

(b) 

odvisnega podjetja ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(4), ali

(c) 

podružnice ali podjetja, ki je odprlo podružnico, ali povezanega podjetja, kadar se uporablja člen 48b(5).

3.  
Države članice lahko podjetja izvzamejo iz uporabe pravil iz odstavka 2 tega člena, kadar je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki objavljeno v skladu z odstavkom 1 tega člena, istočasno dostopno javnosti v elektronski obliki poročanja, ki je strojno berljiva, na spletnem mestu registra iz člena 16 Direktive (EU) 2017/1132, in brezplačno za katero koli tretjo stran, ki se nahaja v Uniji. Spletno mesto podjetij in podružnic iz odstavka 2 tega člena vsebuje informacije o tem izvzetju in sklic na spletno mesto zadevnega registra.
4.  
Poročilo iz člena 48b(1), (4), (5), (6) in (7) in po potrebi izjava iz odstavkov 4 in 5 tega člena sta dostopna na zadevnem spletnem mestu najmanj pet zaporednih let.

Člen 48e

Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

1.  
Države članice določijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov končnih obvladujočih podjetij ali samostojnih podjetij iz člena 48b(1), ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravi in objavi ter da se omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d.
2.  
Države članice določijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 48b(4) te direktive in oseba oz. osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem na podlagi člena 41 Direktive (EU) 2017/1132 za podružnice iz člena 48b(5) te direktive, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki po njihovem najboljšem vedenju in sposobnostih pripravi na način, ki je skladen s členoma 48b in 48c, oziroma se pripravi v skladu z navedenima členoma; poročilo se objavi in do njega se omogoči dostop v skladu s členom 48d.

Člen 48f

Izjava zakonitega revizorja

Države članice zahtevajo, da se v primeru, ko računovodske izkaze podjetja, za katero velja pravo države članice, revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, v revizijskem poročilu navede, ali je moralo podjetje za poslovno leto pred poslovnim letom, za katero so bili pripravljeni računovodski izkazi, ki se revidirajo, objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki v skladu s členom 48b, in če, ali je bilo poročilo objavljeno v skladu s členom 48d.

Člen 48g

Datum začetka poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki

Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, s katerimi se prenašajo določbe členov 48a do 48f, uporabljajo najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne z 22. junijem 2024 ali po tem datumu.

Člen 48h

Klavzula o pregledu

Komisija do 22. junija 2027 predloži poročilo o izpolnjevanju obveznosti poročanja iz členov 48a do 48f in njihovem učinku ter – ob upoštevanju razmer na ravni OECD, potrebe po zagotovitvi zadostne ravni preglednosti ter potrebe po ohranitvi in zagotovitvi konkurenčnega okolja za podjetja in zasebne naložbe – zlasti pregleda in oceni, ali bi bilo primerno obveznost poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz člena 48b razširiti na velika podjetja in velike skupine, kot so opredeljeni v členu 3(4) oziroma (7), vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz člena 48c pa razširiti tako, da se vključijo dodatni elementi. V tem poročilu Komisija oceni tudi učinek, ki ga ima združeno poročanje davčnih informacij za davčne jurisdikcije tretjih držav, kot je določeno v členu 48c(5), in začasna izpustitev informacij iz člena 48c(6) na učinkovitost te Direktive.

Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.



▼M4

POGLAVJE 11

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

▼M4

Člen 48i

Prehodne določbe

1.  
Države članice do 6. januarja 2030 odvisnemu podjetju v Uniji, za katero velja člen 19a ali 29a in katerega obvladujoče podjetje ne ureja pravo države članice, dovolijo, da pripravi konsolidirano poročanje o trajnostnosti v skladu z zahtevami iz člena 29a, ki vključuje vsa odvisna podjetja v Uniji takega obvladujočega podjetja, za katera velja člen 19a ali 29a.

Države članice najpozneje do 6. januarja 2030 dovolijo, da konsolidirano poročanje o trajnostnosti iz prvega pododstavka tega odstavka vključuje razkritja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852, kadar so zajete dejavnosti, ki jih izvajajo vsa odvisna podjetja v Uniji obvladujočega podjetja iz prvega pododstavka tega odstavka, za katera velja člen 19a ali 29a te direktive.

2.  
Odvisno podjetje v Uniji iz odstavka 1 je eno od odvisnih podjetij v Uniji skupine, ki je ustvarilo največji prihodek v Uniji v vsaj enem od petih predhodnih poslovnih letih, po potrebi na konsolidirani podlagi.
3.  
Konsolidirano poročanje o trajnostnosti iz odstavka 1 tega člena se objavi v skladu s členom 30.
4.  
Za namene izvzetja iz člena 19a(9) in člena 29a(8) se poročanje v skladu z odstavkom 1 tega člena šteje za poročanje obvladujočega podjetja na ravni skupine v zvezi s podjetji, vključenimi v konsolidacijo. Za poročanje v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena se šteje, da izpolnjuje pogoje iz člena 19a(9), drugi pododstavek, točka (c), oziroma člena 29a(8), drugi pododstavek, točka (c).

▼B

Člen 49

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

▼M4

2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2), člena 3(13), členov 29b, 29c in 40b ter člena 46(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. januarja 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 1(2), člena 3(13), členov 29b, 29c in 40b ter člena 46(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

▼M3

3a.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 35 ).

▼M4

3b.  

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi členov 29b in 29c upošteva strokovni nasvet EFRAG, pod pogojem, da:

(a) 

je bil nasvet pripravljen po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in pregledom, s strokovnim znanjem in z uravnoteženo udeležbo ustreznih deležnikov, z ustreznim financiranjem, da se zagotovi njegova neodvisnost, ter na podlagi delovnega programa, o katerem se je posvetovalo s Komisijo;

(b) 

so nasvetu priložene analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na zadeve v zvezi s trajnostnostjo;

(c) 

je takemu nasvetu priloženo pojasnilo, kako upošteva elemente iz člena 29b(5);

(d) 

sodelovanje pri delu EFRAG na tehnični ravni temelji na strokovnem znanju na področju poročanja o trajnostnosti in ni pogojeno s finančnim prispevkom.

Točki (a) in (d) ne posegata v sodelovanje javnih organov in nacionalnih organizacij za določanje standardov pri tehničnem delu EFRAG.

Spremni dokumenti za strokovni nasvet EFRAG se predložijo skupaj s tem strokovnim nasvetom.

Komisija se o osnutkih delegiranih aktov preden njihovim sprejetjem v skladu s členoma 29b in 29c te direktive, posvetuje skupaj s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852 in računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002.

Komisija Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) zaprosi za mnenje o strokovnem nasvetu EFRAG, zlasti glede njegove skladnosti z Uredbo (EU) 2019/2088 in delegiranimi akti, sprejeti na podlagi navedene uredbe. ESMA, EBA in EIOPA predložijo svoja mnenja v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka Komisije.

Komisija se o strokovnem nasvetu EFRAG pred sprejetjem delegiranih aktov iz členov 29b in 29c te direktive posvetuje tudi z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, vzpostavljeno na podlagi člena 20 Uredbe (EU) 2020/852. Če se kateri od teh organov odloči, da bo predložil mnenje, to stori v dveh mesecih od datuma, ko se je Komisija posvetovala z njim.

▼B

4.  
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

▼M4

5.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(2), člena 3(13), členov 29b, 29c ali 40b ali člena 46(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 50

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 51

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvrševanja teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 52

Razveljavitev direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS

Direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 53

Prenos

1.  
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 20 julija 2015. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice lahko določijo, da se začnejo določbe iz prvega pododstavka prvič uporabljati za računovodske izkaze v poslovnih letih, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali med koledarskim letom 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine takega sklicevanja določijo države članice.

2.  
Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 54

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 55

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.



PRILOGA I

VRSTE PODJETIJ IZ TOČKE (A) ČLENA 1(1)

— 
Belgija:
la société anonyme/de naamloze vennootschap, la société en commandite par actions / de commanditaire vennootschap op aandelen, la société privée à responsabilité limitée/de besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid, la société coopérative à responsabilité limitée / de coöperatieve vennootschap met beperkte aansprakelijkheid;
— 
Bolgarija:
акционерно дружество, дружество с ограничена отговорност, командитно дружество с акции;
— 
Češka:
společnost s ručením omezeným, akciová společnost;
— 
Danska:
aktieselskaber, kommanditaktieselskaber, anpartsselskaber;
— 
Nemčija:
die Aktiengesellschaft, die Kommanditgesellschaft auf Aktien, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung;
— 
Estonija:
aktsiaselts, osaühing;
— 
Irska:
public companies limited by shares or by guarantee, private companies limited by shares or by guarantee;
— 
Grčija:
η ανώνυμη εταιρία, η εταιρία περιορισμένης ευθύνης, η ετερόρρυθμη κατά μετοχές εταιρία;
— 
Španija:
la sociedad anónima, la sociedad comanditaria por acciones, la sociedad de responsabilidad limitada;
— 
Francija:
la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée, la société par actions simplifiée;

▼M2

— 
Na Hrvaškem:
dioničko društvo, društvo s ograničenom odgovornošću;

▼B

— 
Italija:
la società per azioni, la società in accomandita per azioni, la società a responsabilità limitata;
— 
Ciper:
Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση;
— 
Latvija:
akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību;
— 
Litva:
akcinės bendrovės, uždarosios akcinės bendrovės;
— 
Luksemburg:
la société anonyme, la société en commandite par actions, la société à responsabilité limitée;
— 
Madžarska:
részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság;
— 
Malta:
kumpanija pubblika —public limited liability company, kumpannija privata —private limited liability company,
soċjeta in akkomandita bil-kapital maqsum f'azzjonijiet —partnership en commandite with the capital divided into shares;
— 
Nizozemska:
de naamloze vennootschap, de besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid;
— 
Avstrija:
die Aktiengesellschaft, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung;
— 
Poljska:
spółka akcyjna, spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna;
— 
Portugalska:
a sociedade anónima, de responsabilidade limitada, a sociedade em comandita por ações, a sociedade por quotas de responsabilidade limitada;
— 
Romunija:
societate pe acțiuni, societate cu răspundere limitată, societate în comandită pe acțiuni.
— 
Slovenija:
delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba;
— 
Slovaška:
akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným;
— 
Finska:
yksityinen osakeyhtiö/privat aktiebolag, julkinen osakeyhtiö/publikt aktiebolag;
— 
Švedska:
aktiebolag;
— 
Združeno kraljestvo:
public companies limited by shares or by guarantee, private companies limited by shares or by guarantee



PRILOGA II

VRSTE PODJETIJ IZ TOČKE (B) ČLENA 1(1)

— 
Belgija
la société en nom collectif/de vennootschap onder firma, la société en commandite simple/de gewone commanditaire vennootschap, la société coopérative à responsabilité illimitée / de coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid;
— 
Bolgarija:
събирателно дружество, командитно дружество;
— 
Češka:
veřejná obchodní společnost, komanditní společnost;
— 
Danska:
interessentskaber, kommanditselskaber;
— 
Nemčija:
die offene Handelsgesellschaft, die Kommanditgesellschaft;
— 
Estonija:
täisühing, usaldusühing;
— 
Irska:
partnerships, limited partnerships, unlimited companies;
— 
Grčija:
η ομόρρυθμος εταιρία, η ετερόρρυθμος εταιρία;
— 
Španija:
sociedad colectiva, sociedad en comandita simple;
— 
Francija:
la société en nom collectif, la société en commandite simple;

▼M2

— 
Na Hrvaškem:
javno trgovačko društvo, komanditno društvo, gospodarsko interesno udruženje;

▼B

— 
Italija:
la società in nome collettivo, la società in accomandita semplice;
— 
Ciper:
μόρρυθμες και ετερόρρυθμες εταιρείες (συνεταιρισμοί);
— 
Latvija:
pilnsabiedrība, komanditsabiedrība;
— 
Litva:
tikrosios ūkinės bendrijos, komanditinės ūkinės bendrijos;
— 
Luksemburg:
la société en nom collectif, la société en commandite simple;
— 
Madžarska:
közkereseti társaság, betéti társaság, közös vállalat, egyesülés, egyéni cég;
— 
Malta:
soċjeta f'isem kollettiv jew soċjeta in akkomandita, bil-kapital li mhux maqsum f'azzjonijiet meta s-soċji kollha li għandhom responsabbilita' llimitata huma soċjetajiet in akkomandita bil-kapital maqsum f'azzjonijiet — partnership en nom collectif or partnership en commandite with capital that is not divided into shares, when all the partners with unlimited liability are partnership en commandite with the capital divided into shares;
— 
Nizozemska:
de vennootschap onder firma, de commanditaire vennootschap;
— 
Avstrija:
die offene Gesellschaft, die Kommanditgesellschaft;
— 
Poljska:
spółka jawna, spółka komandytowa;
— 
Portugalska:
sociedade em nome colectivo, sociedade em comandita simples;
— 
Romunija:
societate în nume colectiv, societate în comandită simplă;
— 
Slovenija:
družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba;
— 
Slovaška:
verejná obchodná spoločnosť, komanditná spoločnosť;
— 
Finska:
avoin yhtiö/ öppet bolag, kommandiittiyhtiö/kommanditbolag;
— 
Švedska:
handelsbolag, kommanditbolag;
— 
Združeno kraljestvo:
partnerships, limited partnerships, unlimited companies.



PRILOGA III

HORIZONTALNA ČLENITEV BILANCE STANJA, DOLOČENE V ČLENU 10

Sredstva

A.   Vpisani nevplačani kapital

od tega vpoklicano

(razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže pod „Kapital in rezerve“; v tem primeru se del kapitala, ki je bil vpoklican, a še ni vplačan, prikaže kot sredstvo bodisi pod A bodisi pod D(II)(5)).

B.   Ustanovitveni stroški

kakor so opredeljeni v nacionalnem pravu in če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstvo. Nacionalno pravo lahko določi tudi, da se ustanovitveni stroški prikažejo kot prva postavka pod „Neopredmetena sredstva“.

C.   Stalna sredstva

I.   Neopredmetena sredstva

1. Stroški za razvoj, če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstva.

2. Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke in podobne pravice in sredstva, če:

(a) 

so pridobljeni za plačilo, in jih ni treba prikazovati pod C(I)(3) ali

(b) 

jih je ustvarilo podjetje samo, če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstva.

3. Dobro ime, kolikor je bilo pridobljeno za plačilo.

4. Predplačila.

II.   Opredmetena sredstva

1. Zemljišča in stavbe.

2. Oprema in druga delovna sredstva.

3. Druge naprave in inventar, orodje in oprema.

4. Predplačila in opredmetena sredstva v gradnji.

III.   Finančna sredstva

1. Deleži v povezanih podjetjih.

2. Posojila povezanim podjetjem.

3. Deleži v kapitalu.

4. Posojila podjetjem, s katerimi je podjetje povezano z deleži v kapitalu.

5. Naložbe v obliki stalnih sredstev.

6. Druga posojila.

D.   Gibljiva sredstva

I.   Zaloge

1. Surovine in potrošni material.

2. Nedokončana proizvodnja.

3. Končni proizvodi in trgovsko blago.

4. Predplačila.

II.   Terjatve

(Pri vsaki postavki so ločeno izkazani zneski, ki zapadejo v plačilo pozneje kot v enem letu.)

1. Terjatve do kupcev.

2. Terjatve do povezanih podjetij.

3. Terjatve do podjetij, s katerimi je podjetje povezano z deleži v kapitalu.

4. Druge terjatve.

5. Vpisani kapital, ki je vpoklican, vendar ne vplačan (razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže kot sredstvo pod A).

6. Aktivne časovne razmejitve (razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane kot sredstvo pod E).

III.   Naložbe

1. Deleži v povezanih podjetjih.

2. Lastne delnice (z navedbo njihove nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, njihove nominalne knjigovodske vrednosti), kolikor nacionalno pravo dovoljuje njihov prikaz v bilanci stanja.

3. Druge naložbe.

IV.   Denarna sredstva na računih in v blagajni

E.   Aktivne časovne razmejitve

(Razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane kot sredstvo pod D(II)6).)

Kapital, rezerve in obveznosti

A.   Kapital in rezerve

I.   Vpisani kapital

(Razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže pod to postavko. V tem primeru se znesek vpisanega kapitala in znesek vplačanega kapitala prikažeta ločeno).

II.   Vplačani presežek kapitala.

III.   Revalorizacijska rezerva

IV.   Rezerve

1. Zakonska rezerva, če nacionalno pravo zahteva takšno rezervo.

2. Rezerva za lastne delnice, če nacionalno pravo zahteva takšno rezervo, brez poseganja v točko (b) člena 24(1) Direktive 2012/30/EU.

3. Statutarne rezerve.

4. Druge rezerve, vključno z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

V.   Preneseni poslovni izid

VI.   Poslovni izid poslovnega leta

B.   Rezervacije

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti.

2. Rezervacije za davčne obveznosti.

3. Druge rezervacije.

C.   Obveznosti

(Pri vsaki postavki in za vse postavke skupaj se ločeno prikažejo zneski, ki zapadejo v plačilo v enem letu, in zneski, ki zapadejo v plačilo pozneje kot v enem letu.)

1. Obveznosti za posojila na podlagi obveznic, z ločenim prikazom zamenljivih obveznic.

2. Obveznosti do kreditnih institucij.

3. Predplačila, prejeta na podlagi naročil, če niso izkazana ločeno kot odbitna postavka pri zalogah.

4. Obveznosti do dobaviteljev.

5. Menične obveznosti.

6. Obveznosti do povezanih podjetij.

7. Obveznosti do podjetij, s katerimi je podjetje povezano z deleži v kapitalu.

8. Druge obveznosti, tudi do davčnih organov in organov za socialno varnost.

9. Pasivne časovne razmejitve (razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod D).

D.   Pasivne časovne razmejitve

(Razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod C(9) pod „Obveznosti“.)



PRILOGA IV

VERTIKALNA ČLENITEV BILANCE STANJA, DOLOČENE V ČLENU 10

A.   Vpisani nevplačani kapital

od tega vpoklicano (razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže pod L. V tem primeru se del kapitala, ki je bil vpoklican, a še ni vplačan, prikaže bodisi pod A bodisi pod D(II)(5)).

B.   Ustanovitveni stroški

kakor so opredeljeni v nacionalnem pravu in če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstvo. Nacionalno pravo lahko določi tudi, da se ustanovitveni stroški prikažejo kot prva postavka pod „Neopredmetena sredstva“.

C.   Stalna sredstva

I.   Neopredmetena sredstva

1. Stroški za razvoj, če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstva.

2. Koncesije, patenti, licence, blagovne znamke in podobne pravice in sredstva, če:

(a) 

so pridobljeni za plačilo, in jih ni treba prikazovati pod C(I)(3) ali

(b) 

jih je ustvarilo podjetje samo, če nacionalno pravo dovoljuje, da so prikazani kot sredstva.

3. Dobro ime, kolikor je bilo pridobljeno za plačilo.

4. Predplačila.

II.   Opredmetena sredstva

1. Zemljišča in stavbe.

2. Oprema in druga delovna sredstva.

3. Druge naprave in inventar, orodje in oprema.

4. Predplačila in opredmetena sredstva v gradnji.

III.   Finančna sredstva

1. Deleži v povezanih podjetjih.

2. Posojila povezanim podjetjem.

3. Deleži v kapitalu.

4. Posojila podjetjem, s katerimi je podjetje povezano z deleži v kapitalu.

5. Naložbe v obliki stalnih sredstev.

6. Druga posojila.

D.   Gibljiva sredstva

I.   Zaloge

1. Surovine in potrošni material.

2. Nedokončana proizvodnja.

3. Končni proizvodi in trgovsko blago.

4. Predplačila.

II.   Terjatve

(Pri vsaki postavki se ločeno izkažejo zneski, ki zapadejo v plačilo pozneje kot v enem letu.)

1. Terjatve do kupcev.

2. Terjatve do povezanih podjetij.

3. Terjatve do podjetij, s katerimi je podjetje povezano z deleži v kapitalu.

4. Druge terjatve.

5. Vpisani kapital, ki je vpoklican, vendar ne vplačan (razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže kot sredstvo pod A).

6. Aktivne časovne razmejitve (razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane kot sredstvo pod E).

III.   Naložbe

1. Deleži v povezanih podjetjih.

2. Lastne delnice (z navedbo njihove nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, njihove nominalne knjigovodske vrednosti), kolikor nacionalno pravo dovoljuje njihov prikaz v bilanci stanja.

3. Druge naložbe.

IV.   Denarna sredstva na računih in v blagajni

E.   Aktivne časovne razmejitve

(Razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod D(II)(6).)

F.   Obveznosti: zneski, ki zapadejo v plačilo v enem letu

1. Obveznosti za posojila na podlagi obveznic, z ločenim prikazom zamenljivih obveznic.

2. Obveznosti do kreditnih institucij.

3. Predplačila, prejeta na podlagi naročil, če niso izkazana ločeno kot odbitna postavka pri zalogah.

4. Obveznosti do dobaviteljev.

5. Menične obveznosti.

6. Obveznosti do povezanih podjetij.

7. Obveznosti do podjetij, s katerimi je družba povezana z deleži v kapitalu.

8. Druge obveznosti, tudi do davčnih organov in organov za socialno varnost.

9. Pasivne časovne razmejitve (razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod K).

G.   Čista gibljiva sredstva/obveznosti

(Ob upoštevanju aktivnih časovnih razmejitev, če so prikazane pod E, in pasivnih časovnih razmejitev, če so prikazane pod K.)

H.   Skupaj sredstva, zmanjšana za kratkoročne obveznosti

I.   Obveznosti: zneski, ki zapadejo v plačilo pozneje kot v enem letu

1. Obveznosti za posojila na podlagi obveznic, z ločenim prikazom zamenljivih obveznic.

2. Obveznosti do kreditnih institucij.

3. Predplačila, prejeta na podlagi naročil, če niso izkazana ločeno kot odbitna postavka pri zalogah.

4. Obveznosti do dobaviteljev.

5. Menične obveznosti.

6. Obveznosti do povezanih podjetij.

7. Obveznosti do podjetij, s katerimi je družba povezana z deleži v kapitalu.

8. Druge obveznosti, tudi do davčnih organov in organov za socialno varnost.

9. Pasivne časovne razmejitve (razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod K).

J.   Rezervacije

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti.

2. Rezervacije za davčne obveznosti.

3. Druge rezervacije.

K.   Pasivne časovne razmejitve

(Razen če nacionalno pravo določa, da so takšne postavke prikazane pod F(9) ali I(9) ali pod obojim.)

L.   Kapital in rezerve

I.   Vpisani kapital

(Razen če nacionalno pravo določa, da se vpoklicani kapital prikaže pod to postavko. V tem primeru se znesek vpisanega kapitala in znesek vplačanega kapitala prikažeta ločeno.)

II.   Vplačani presežek kapitala.

III.   Revalorizacijska rezerva

IV.   Rezerve

1. Zakonska rezerva, če nacionalno pravo zahteva takšno rezervo.

2. Rezerva za lastne delnice, če nacionalno pravo zahteva takšno rezervo, brez poseganja v točko (b) člena 24(1) Direktive 2012/30/EU.

3. Statutarne rezerve.

4. Druge rezerve, vključno z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

V.   Preneseni poslovni izid

VI.   Poslovni izid poslovnega leta



PRILOGA V

ČLENITEV IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA PO NARAVI ODHODKOV, DOLOČENI V ČLENU 13

1. Čisti prihodek.

2. Sprememba zalog končnih proizvodov in nedokončane proizvodnje.

3. Delo podjetja za lastne potrebe, osredstveno.

4. Drugi poslovni prihodki.

5.

 
(a) 

Surovine in potrošni material.

(b) 

Drugi zunanji odhodki.

6. Stroški zaposlenih:

(a) 

plače;

(b) 

stroški za socialno varnost, z ločenim prikazom tistih, ki se nanašajo na pokojnine.

7.

 
(a) 

Popravki vrednosti v zvezi z ustanovitvenimi stroški ter opredmetenimi in neopredmetenimi stalnimi sredstvi.

(b) 

Popravki vrednosti v zvezi z gibljivimi sredstvi, kolikor presegajo popravke vrednosti, ki so običajni za zadevno podjetje.

8. Drugi poslovni odhodki.

9. Prihodki od deležev v kapitalu, z ločenim prikazom prihodkov od deležev v kapitalu povezanih podjetij.

10. Prihodki od drugih naložb in posojil, ki so del stalnih sredstev, z ločenim prikazom prihodkov iz povezanih podjetij.

11. Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki, z ločenim prikazom prihodkov iz povezanih podjetij.

12. Popravki vrednosti v zvezi s finančnimi sredstvi in naložbami v gibljiva sredstva.

13. Odhodki za obresti in podobni odhodki, z ločenim prikazom zneskov, plačljivih povezanim podjetjem.

14. Davek na poslovni izid.

15. Poslovni izid po obdavčitvi.

16. Drugi davki, ki niso prikazani pod postavkami 1 do 15.

17. Poslovni izid poslovnega leta.



PRILOGA VI

ČLENITEV IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA PO FUNKCIJI ODHODKOV, DOLOČENI V ČLENU 13

1. Čisti prihodek.

2. Stroški prodaje (vključno s popravki vrednosti).

3. Kosmati poslovni izid.

4. Stroški distribucije (vključno s popravki vrednosti).

5. Stroški splošnih dejavnosti (vključno s popravki vrednosti).

6. Drugi poslovni prihodki.

7. Prihodki od deležev v kapitalu, z ločenim prikazom prihodkov od deležev v kapitalu povezanih podjetij.

8. Prihodki od drugih naložb in posojil, ki so del stalnih sredstev, z ločenim prikazom prihodkov iz povezanih podjetij.

9. Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki, z ločenim prikazom prihodkov iz povezanih podjetij.

10. Popravki vrednosti v zvezi s finančnimi sredstvi in naložbami v gibljiva sredstva.

11. Odhodki za obresti in podobni odhodki, z ločenim prikazom zneskov, plačljivih povezanim podjetjem.

12. Davek na poslovni izid.

13. Poslovni izid po obdavčitvi.

14. Drugi davki, ki niso prikazani pod postavkami 1 do 13.

15. Poslovni izid poslovnega leta.



PRILOGA VII



Korelacijska tabela

Direktiva 78/660/EGS

Direktiva 83/349/EGS

Ta direktiva

Člen 1(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

—

Člen 1, točka (a)

Člen 1(1), prvi pododstavek, alinee 1 do 27

—

Priloga I

Člen 1(1), drugi pododstavek

—

Člen 1, točka (b)

Člen 1(1), drugi pododstavek, točke (a) do (aa)

—

Priloga II

Člen 1(1), tretji pododstavek

—

—

Člen 1(2)

—

—

Člen 2(1)

—

Člen 4(1)

Člen 2(2)

—

Člen 4(2)

Člen 2(3)

—

Člen 4(3)

Člen 2(4)

—

Člen 4(3)

Člen 2(5)

—

Člen 4(4)

Člen 2(6)

—

Člen 4(5)

Člen 3

—

Člen 9(1)

Člen 4(1)

—

Člen 9(2)

Člen 4(2)

—

Člen 9(3)

Člen 4(3)

—

Člen 9(3)

Člen 4(4)

—

Člen 9(5)

Člen 4(5)

—

—

Člen 4(6)

—

Člen 6(1), točka (h) in

člen 6(3)

Člen 5(1)

—

—

Člen 5(2)

—

Člen 2, točka (14)

Člen 5(3)

—

Člen 2, točka (15)

Člen 6

—

Člen 9(6)

Člen 7

—

Člen 6(1), točka (g)

Člen 8

—

Člen 10

Člen 9(A)

—

Priloga III (A)

Člen 9(B)

—

Priloga III (B)

Člen 9(C)

—

Priloga III (c)

Člen 9(D)

—

Priloga III (D)

Člen 9(E)

—

Priloga III (E)

Člen 9(F)

—

—

Obveznosti

Člen 9(A)

—

Kapital, rezerve in obveznosti

Priloga III (A)

Člen 9(B)

—

Priloga III (B)

Člen 9(C)

—

Priloga III (C)

Člen 9(D)

—

Priloga III (D)

Člen 9(E)

—

—

Člen 10

—

Priloga IV

Člen 10a

—

Člen 11

Člen 11, prvi pododstavek

—

Člen 3(2) in člen 14(1)

Člen 11, drugi pododstavek

—

—

Člen 11, tretji pododstavek

—

Člen 3(9), prvi pododstavek

Člen 12(1)

—

Člen 3(10)

Člen 12(2)

—

Člen 3(9), drugi pododstavek

Člen 12(3)

—

Člen 3(11)

Člen 13(1)

—

Člen 12(1)

Člen 13(2)

—

Člen 12(2)

Člen 14

—

Člen 16(1), točka (d)

Člen 15(1)

—

Člen 12(3)

Člen 15(2)

—

Člen 2, točka (4)

Člen 15(3), točka (a)

—

Člen 17(1), točka (a)

Člen 15(3), točka (b)

—

—

Člen 15(3), točka (c)

—

Člen 17(1), točka (a)(i)

Člen 15(4)

—

—

Člen 16

—

Člen 12(4)

Člen 17

—

Člen 2, točka (2)

Člen 18

—

—

Člen 19

 

Člen 2, točka (8)

Člen 20(1)

—

Člen 12(12), prvi pododstavek

Člen 20(2)

—

Člen 12(12), drugi pododstavek

Člen 20(3)

—

Člen 12(12), tretji pododstavek

Člen 21

—

—

Člen 22, prvi pododstavek

—

Člen 13(1)

Člen 22, drugi pododstavek

—

Člen 13(2)

Člen 23, postavke 1 do 15

—

Priloga V, postavke 1 do 15

Člen 23, postavke 16 do 19

—

—

Člen 23, postavki 20 in 21

—

Priloga V, postavki 16 in 17

Člen 24

—

—

Člen 25, postavke 1 do 13

—

Priloga VI, postavke 1 do 13

Člen 25, postavke 14 do 17

—

—

Člen 25, postavki 18 in 19

—

Priloga VI, postavki 14 in 15

Člen 26

—

—

Člen 27, prvi pododstavek, uvodno besedilo

—

Člen 3(3)

Člen 27, prvi pododstavek, točki (a) in (c)

—

Člen 14(2), točki (a) in (b)

Člen 27, prvi pododstavek, točki (b) in (d)

—

—

Člen 27, drugi pododstavek

—

Člen 3(9), prvi pododstavek

Člen 28

—

Člen 2, točka (5)

Člen 29

—

—

Člen 30

—

—

Člen 31(1)

—

Člen 6(1), uvodno besedilo in točke (a) do (f)

Člen 31(1a)

—

Člen 6(5)

Člen 31(2)

—

Člen 4(4)

Člen 32

—

Člen 6(1), točka (i)

Člen 33(1), uvodno besedilo

—

Člen 7(1)

Člen 33(1), točki (a) in (b) ter drugi in tretji pododstavek

—

—

Člen 33(1), točka (c)

—

Člen 7(1)

Člen 33(2), točka (a), prvi pododstavek, ter člen 33(2), točke (b), (c) in (d)

—

Člen 7(2)

Člen 33(2), točka (a), drugi pododstavek

—

Člen 16(1), točka (b)

Člen 33(3)

—

Člen 7(3)

Člen 33(4)

—

Člen 16(1), točka (b)(ii)

Člen 33(5)

—

—

Člen 34

—

Člen 12(11), četrti pododstavek

Člen 35(1), točka (a)

—

Člen 6(1), točka (i)

Člen 35(1), točka (b)

—

Člen 12(5)

Člen 35(1), točka (c)

—

Člen 12(6)

Člen 35(1), točka (d)

 

Člen 17(1), točka (b)

Člen 35(2)

—

Člen 2, točka (6)

Člen 35(3)

—

Člen 2, točka (7)

Člen 35(4)

—

Člen 12(8) in člen 17(1), točka (a)(vi)

Člen 36

—

—

Člen 37(1)

—

Člen 12(11), prvi, tretji in peti pododstavek

Člen 37(2)

—

Člen 12(11), prvi in drugi pododstavek

Člen 38

—

—

Člen 39(1), točka (a)

—

Člen 6(1), točka (i)

Člen 39(1), točka (b)

—

Člen 12(7), prvi pododstavek

Člen 39(1), točka (c)

—

—

Člen 39(1), točka (d)

—

Člen 12(7), drugi pododstavek

Člen 39(1), točka (e)

—

Člen 17(1), točka (b)

Člen 39(2)

—

Člen 2, točka (6)

Člen 40(1)

—

Člen 12(9)

Člen 40(2)

—

—

Člen 41

—

Člen 12(10)

Člen 42, prvi pododstavek

—

Člen 12(12), tretji pododstavek

Člen 42, drugi pododstavek

—

—

Člen 42a(1)

—

Člen 8(1), točka (a)

Člen 42a(2)

—

Člen 8(2)

Člen 42a(3)

—

Člen 8(3)

Člen 42a(4)

—

Člen 8(4)

Člen 42a(5)

—

Člen 8(5)

Člen 42a(5a)

—

Člen 8(6)

Člen 42b

—

Člen 8(7)

Člen 42c

—

Člen 8(8)

Člen 42d

—

Člen 16(1), točka (c)

Člen 42e

—

Člen 8(1), točka (b)

Člen 42f

—

Člen 8(9)

Člen 43(1), uvodno besedilo

—

Člen 16(1), uvodno besedilo

Člen 43(1), točka (1)

—

Člen 16(1), točka (a)

Člen 43(1), točka (2), prvi pododstavek

—

Člen 17(1), točka (g), prvi pododstavek

Člen 43(1), točka (2), drugi pododstavek

—

Člen 17(1), točka (k)

Člen 43(1), točka (3)

—

Člen 17(1), točka (h)

Člen 43(1), točka (4)

—

Člen 17(1), točka (i)

Člen 43(1), točka (5)

—

Člen 17(1), točka (j)

Člen 43(1), točka (6)

—

Člen 16(1), točka (g)

Člen 43(1), točka (7)

—

Člen 16(1), točka (d)

Člen 43(1), točka (7a)

—

Člen 17(1), točka (p)

Člen 43(1), točka (7b)

—

Člen 2, točka (3) in člen 17(1), točka (r)

Člen 43(1), točka (8)

—

Člen 18(1), točka (a)

Člen 43(1), točka (9)

—

Člen 17(1), točka (e)

Člen 43(1), točka (10)

—

—

Člen 43(1), točka (11)

—

Člen 17(1), točka (f)

Člen 43(1), točka (12)

—

Člen 17(1), točka (d), prvi pododstavek

Člen 43(1), točka (13)

—

Člen 16(1), točka (e)

Člen 43(1), točka (14)(a)

—

Člen 17(1), točka (c)(i)

Člen 43(1), točka (14)(b)

—

Člen 17(1), točka (c)(ii)

Člen 43(1), točka (15)

—

Člen 18(1), točka (b) in

člen 18(3)

Člen 43(2)

—

—

Člen 43(3)

—

Člen 17(1), točka (d), drugi pododstavek

Člen 44

—

—

Člen 45(1)

—

Člen 17(1), točka (g), drugi pododstavek

Člen 28(3)

Člen 45(2)

—

Člen 18(2)

Člen 46

—

Člen 19

Člen 46a

—

Člen 20

Člen 47(1) in (1a)

—

Člen 30(1) in (2)

Člen 47(2)

—

Člen 31(1)

Člen 47(3)

—

Člen 31(2)

Člen 48

—

Člen 32(1)

Člen 49

—

Člen 32(2)

Člen 50

—

Člen 17(1), točka (o)

Člen 50a

—

—

Člen 50b

—

Člen 33(1), točka (a)

Člen 50c

—

Člen 33(2)

Člen 51(1)

—

Člen 34(1)

Člen 51(2)

—

—

Člen 51(3)

—

—

Člen 51a

—

Člen 35

Člen 52

—

—

Člen 53(2)

—

Člen 3(13)

Člen 53a

—

Člen 40

Člen 55

—

—

Člen 56(1)

—

—

Člen 56(2)

—

Člen 17(1), točke (l), (m) in (n)

Člen 57

—

Člen 37

Člen 57a

—

Člen 38

Člen 58

—

Člen 39

Člen 59(1)

—

Člen 9(7), točka (a)

Člen 59(2) do (6), točka (a)

—

Člen 9(7), točka (a), in člen 27

Člen 59(6), točki (b) in (c)

—

Člen 9(7), točki (b) in (c)

Člen 59(7) in (8)

—

Člen 9(7), točka (a), in člen 27

Člen 59(9)

—

Člen 27(9)

Člen 60

—

—

Člen 60a

—

Člen 51

Člen 61

—

Člen 17(2)

Člen 61a

—

—

Člen 62

—

Člen 55

—

Člen 1(1)

Člen 22(1)

—

Člen 1(2)

Člen 22(2)

—

Člen 2(1), (2) in (3)

Člen 22(3), (4) in (5)

—

Člen 3(1)

Člen 22(6)

—

Člen 3(2)

Člen 2, točka (10)

—

Člen 4(1)

Člen 21

—

Člen 4(2)

—

—

Člen 5

—

—

Člen 6(1)

Člen 23(2)

—

Člen 6(2)

Člen 3(8)

—

Člen 6(3)

Člen 3(9), drugi pododstavek, člen 3(10) in (11)

—

Člen 6(4)

Člen 23(2)

—

Člen 7(1)

Člen 23(3)

—

Člen 7(2)

Člen 23(4)

—

Člen 7(3)

Člen 23(3), uvodno besedilo

—

Člen 8

Člen 23(5)

—

Člen 9(1)

Člen 23(6)

—

Člen 9(2)

—

—

Člen 10

Člen 23(7)

—

Člen 11

Člen 23(8)

—

Člen 12(1)

Člen 22(7)

—

Člen 12(2)

Člen 22(8)

—

Člen 12(3)

Člen 22(9)

—

Člen 13(1) in (2)

Člen 2, točka (16) in

člen 6(1), točka (j)

—

Člen 13(2a)

Člen 23(10)

—

Člen 13(3)

Člen 23(9)

—

Člen 15

—

—

Člen 16

Člen 4

—

Člen 17(1)

Člen 24(1)

—

Člen 17(2)

—

—

Člen 18

Člen 24(2)

—

Člen 19

Člen 24(3), točke (a) do (e)

—

Člen 20

—

—

Člen 21

Člen 24(4)

—

Člen 22

Člen 24(5)

—

Člen 23

Člen 24(6)

—

Člen 24

—

—

Člen 25(1)

Člen 6(1), točka (b)

—

Člen 25(2)

Člen 4(4)

—

Člen 26(1)

Člen 24(7)

—

Člen 26(2)

—

—

Člen 26(3)

Člen 6(1), točka (j)

—

Člen 27

Člen 24(8)

—

Člen 28

Člen 24(9)

—

Člen 29(1)

Člen 24(10)

—

Člen 29(2)

Člen 24(11)

—

Člen 29(3)

Člen 24(12)

—

Člen 29(4)

Člen 24(13)

—

Člen 29(5)

Člen 24(14)

—

Člen 30(1)

Člen 24(3), točka (c)

—

Člen 30(2)

—

—

Člen 31

Člen 24(3), točka (f)

—

Člen 32(1) in (2)

Člen 26

 

Člen 32(3)

—

—

Člen 33

Člen 27

—

Člen 34, uvodno besedilo in člen 34(1), prvi stavek

Člen 16(1), točka (a) in

člen 28(1)

—

Člen 34(1), drugi stavek

—

—

Člen 34(2)

Člen 28(2), točka (a)

—

Člen 34(3), točka (a)

Člen 28(2), točka (b)

—

Člen 34(3), točka (b)

—

—

Člen 34(4)

Člen 28(2), točka (c)

—

Člen 34(5)

Člen 28(2), točka (d)

—

Člen 34(6)

Člen 16(1), točka (g) in

člen 28(1)

—

Člen 34(7)

Člen 16(1), točka (d) in

člen 28(1)

—

Člen 34(7a)

Člen 17(1), točka (p)

—

Člen 34(7b)

Člen 17(1), točka (r)

—

Člen 34(8)

Člen 18(1), točka (a)

—

Člen 34(9), točka (a)

Člen 17(1), točka (e)

—

Člen 34(9), točka (b)

Člen 28(1), točka (b)

—

Člen 34(10)

—

—

Člen 34(11)

Člen 17(1), točka (f) in

člen 28(1)

—

Člen 34(12) in (13)

Člen 28(1), točka (c)

—

Člen 34(14)

Člen 16(1), točka (c) in

člen 28(1)

—

Člen 17(1), točka (c)

Člen 17(1), točka (c) in

člen 28(1)

—

Člen 34(16)

Člen 18(1), točka (b) in

člen 28(1)

—

Člen 35(1)

Člen 28(3)

—

Člen 35(2)

—

—

Člen 36(1)

Člen 19(1) in

člen 29(1)

—

Člen 36(2), točka (a)

—

—

Člen 36(2), točki (b) in (c)

Člen 19(2), točki (b) in (c)

—

Člen 36(2), točka (d)

Člen 29(2), točka (a)

—

Člen 36(2), točka (e)

Člen 19(2), točka (e)

in člen 29(1)

—

Člen 36(2), točka (f)

Člen 29(2), točka (b)

—

Člen 36(3)

Člen 29(3)

—

Člen 36a

Člen 33(1), točka (b)

—

Člen 36b

Člen 33(2)

—

Člen 37(1)

Člen 34(1) in (2)

—

Člen 37(2)

Člen 35

—

Člen 37(4)

Člen 35

—

Člen 38(1)

Člen 30(1), prvi pododstavek, in

člen 30(3), prvi pododstavek

—

Člen 38(2)

Člen 30(1), drugi pododstavek

—

Člen 38(3)

—

—

Člen 38(4)

Člen 30(3), drugi pododstavek

—

Člen 38(5) in (6)

—

—

Člen 38(7)

Člen 40

—

Člen 38a

—

—

Člen 39

—

—

Člen 40

—

—

Člen 41(1)

Člen 2, točka (12)

—

Člen 41(1a)

Člen 2, točka (3)

—

Člen 41(2) do (5)

—

—

Člen 42

—

—

Člen 43

—

—

Člen 44

—

—

Člen 45

—

—

Člen 46

—

—

Člen 47

—

—

Člen 48

Člen 51

—

Člen 49

—

—

Člen 50

—

—

Člen 50a

—

—

Člen 51

Člen 55


( 1 ) Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

( 2 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 4 ) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

( 5 ) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

( 6 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1

( 7 ) UL L 374, 31.12.1991, str. 7.

( 8 ) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

( 9 ) Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

( 10 ) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

( 11 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 12 ) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

( 13 ) Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

( 14 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

( 15 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

( 16 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

( 17 ) UL L 142, 30.4.2004, str. 12.

( 18 ) UL L 340, 22.12.2007, str. 66.

( 19 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).

( 20 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1817 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalno vsebino pojasnila o tem, kako se v metodologiji določanja referenčnih vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 12).

( 21 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).

( 22 ) Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

( 23 ) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

( 24 ) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

( 25 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

( 26 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).

( 27 ) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

( 28 ) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

( 29 ) UL L 182, 29.6.2013, str. 19.“

( 30 ) UL L 81, 21.3.2012, str. 3.

( 31 ) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

( 32 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 33 ) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

( 34 ) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

( 35 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.