(1)

V dopisu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije evidentiral 30. julija 2012, je Slovenija zaprosila za dovoljenje, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od točke 15 člena 287 Direktive 2006/112/ES, ki bi Sloveniji omogočil, da davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 50 000  EUR, oprosti davka na dodano vrednost (DDV).

(2)

V skladu z drugim odstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 18. septembra 2012 o zahtevi Slovenije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 19. septembra 2012 uradno obvestila Slovenijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(3)

V skladu s členom 287 Direktive 2006/112/ES lahko nekatere države članice, ki so pristopile k Uniji po 1. januarju 1978, oprostijo DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa, ki so določeni v navedenem členu. Slovenija je zahtevala, da se njen zadevni prag, ki v skladu s točko 15 člena 287 znaša 25 000  EUR, poveča na 50 000  EUR.

(4)

Višji prag v posebni ureditvi za mala podjetja predstavlja ukrep poenostavitve, saj lahko znatno zmanjša obveznosti v zvezi DDV za mala podjetja. Ta posebna ureditev za davčne zavezance ni obvezna.

(5)

Komisija je v predlog z dne 29. oktobra 2004 za direktivo o spremembi Direktive 77/388/EGS, trenutno Direktiva 2006/112/ES, z namenom poenostavitve obveznosti glede davka na dodano vrednost, vključila določbe, ki državam članicam omogočajo, da za ureditev oprostitve DDV določijo zgornjo mejo letnega prometa v vrednosti do 100 000  EUR ali njeni protivrednosti v nacionalni valuti, pri čemer se lahko ta znesek vsako leto posodobi. Zahtevek Slovenije je v skladu s tem predlogom.

(6)

Odstopanje bo imelo zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Slovenije, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplivalo na lastne vire Unije iz DDV –