Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom ( 2 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uporaba nekaterih aktov Unije, ki urejajo prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala na notranjem trgu, zahteva, da države članice sodelujejo bolj učinkovito in izmenjujejo informacije med seboj in s Komisijo. Ker načini, kako izvajati izmenjavo takšnih informacij v praksi, v teh aktih pogosto niso določeni, je treba določiti ustrezne praktične rešitve.

(2)

Informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) je programska aplikacija, ki je dostopna prek interneta in jo je razvila Komisija v sodelovanju z državami članicami, da bi s centraliziranim komunikacijskim mehanizmom za olajšanje čezmejne izmenjave informacij in medsebojne pomoči državam članicam pomagala pri praktičnem izvajanju zahtev iz aktov Unije v zvezi z izmenjavo informacij. IMI je pristojnim organom zlasti v pomoč pri iskanju partnerjev v drugi državi članici, upravljanju izmenjave informacij, vključno z osebnimi podatki, na podlagi enostavnih in poenotenih postopkov ter pri premagovanju jezikovnih ovir na podlagi vnaprej določenih in vnaprej prevedenih delovnih postopkov. Komisija bi morala uporabnikom IMI po možnosti zagotoviti vsakršne obstoječe dodatne funkcije prevajanja, ki jih uporabniki potrebujejo, so skladne z zahtevami glede varnosti in zaupnosti za izmenjavo informacij prek IMI in se lahko zagotovijo z razumnimi stroški.

(3)	Za premagovanje jezikovnih ovir bi moral biti IMI načeloma dostopen v vseh uradnih jezikih Unije.

(4)	Namen IMI bi moral biti izboljšati delovanje notranjega trga z zagotavljanjem učinkovitega, uporabniku prijaznega orodja za izvajanje upravnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo ter s tem olajšati uporabo aktov Unije, navedenih v Prilogi k tej uredbi.

(5)

Sporočilo Komisije z dne 21. februarja 2011 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga prek izboljšanega upravnega sodelovanja: Strategija za širitev in razvoj informacijskega sistema za notranji trg (‚IMI‘)“ določa načrte za možno širitev IMI na druge akte Unije. V sporočilu Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – ‚Skupaj za novo rast‘“ je poudarjen pomen IMI za krepitev sodelovanja med vključenimi udeleženci, tudi na lokalni ravni, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju enotnega trga. Zato je treba vzpostaviti trden pravni okvir za IMI in določiti skupna pravila za zagotovitev učinkovitega delovanja IMI.

(6)

Kadar uporaba določbe akta Unije od držav članic zahteva izmenjavo osebnih podatkov in določa namen te obdelave, bi bilo treba takšno določbo šteti kot ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ob upoštevanju pogojev iz členov 8 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. IMI bi bilo treba obravnavati predvsem kot orodje za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, ki bi sicer na podlagi pravne obveznosti, določene v aktih Unije za organe in subjekte držav članic, potekala drugače, tudi po navadni pošti, telefaksu ali elektronski pošti. Osebni podatki, izmenjani prek IMI, bi se morali zbirati, obdelovati in uporabljati le za namene, ki so skladni z nameni, za katere so bili prvotno zbrani, in bi morali biti v skladu z vsemi ustreznimi zaščitnimi ukrepi.

(7)

V skladu z načelom vgrajene zasebnosti je bil IMI razvit ob upoštevanju zahtev iz zakonodaje o varstvu podatkov in že od zasnove vključuje mehanizme za varstvo podatkov, zlasti zaradi omejitev, ki so določene za dostop do osebnih podatkov, izmenjanih v IMI. IMI zato zagotavlja znatno višjo raven varstva in varnosti kot druge metode izmenjave informacij, kot so običajna pošta, telefon, telefaks ali elektronska pošta.

(8)

Upravno sodelovanje prek elektronskih sredstev med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo bi moralo potekati v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 3 ) ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 4 ). Za namene te uredbe bi se morale uporabljati opredelitve pojmov iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

(9)

Komisija zagotavlja in upravlja programsko opremo in infrastrukturo IT za IMI, zagotavlja varnost IMI, upravlja mrežo nacionalnih koordinatorjev IMI ter sodeluje pri usposabljanju in zagotavljanju tehnične pomoči uporabnikom IMI. V ta namen bi morala Komisija imeti dostop le do tistih osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za izvajanje njenih nalog v okviru pristojnosti, določenih v tej uredbi, kot je prijavljanje nacionalnih koordinatorjev IMI. Komisija bi morala imeti dostop do osebnih podatkov tudi, kadar na podlagi zahteve drugega udeleženca IMI prikliče osebne podatke, ki so bili v IMI blokirani in do katerih je posameznik, na katerega se nanašajo podatki, zaprosil za dostop. Komisija ne bi smela imeti dostopa do osebnih podatkov, izmenjanih v okviru upravnega sodelovanja v okviru IMI, razen če akt Unije ne določa vloge Komisije v takšnem sodelovanju.

(10)	Za zagotovitev preglednosti, zlasti za posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba v Prilogi k tej uredbi navesti določbe aktov Unije, za katere se uporablja IMI.

(11)

IMI se v prihodnosti lahko razširi na nova področja, na katerih bi lahko prispeval k učinkovitemu izvajanju aktov Unije na stroškovno učinkovit in uporabniku prijazen način, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in splošnega vpliva na IMI. Komisija bi morala opraviti potrebne preskuse, da bi preverila, ali je IMI tehnično pripravljen na predvideno širitev. Odločitve o širitvi IMI na druge akte Unije bi bilo treba sprejeti po rednem zakonodajnem postopku.

(12)

Pilotni projekti so koristno orodje za preverjanje, ali je širitev IMI upravičena, ter za prilagoditev tehnične funkcionalnosti in postopkovne ureditve zahtevam uporabnikov IMI, preden se sprejme odločitev o širitvi IMI. Države članice bi morale biti v celoti vključene v odločanje o tem, za katere akte Unije bi bilo treba izvesti pilotni projekt in na kakšen način, da se zagotovi, da pilotni projekt odraža potrebe uporabnikov IMI in da so določbe o obdelavi osebnih podatkov v celoti upoštevane. Tak način izvajanja bi bilo treba določiti za vsak pilotni projekt posebej.

(13)	Nobena določba v tej uredbi državam članicam in Komisiji ne bi smela preprečevati, da se odločijo uporabljati IMI za izmenjavo informacij, ki ne vključuje obdelave osebnih podatkov.

(14)	Ta uredba bi morala določati pravila za uporabo IMI za namene upravnega sodelovanja, ki lahko med drugim zajemajo izmenjavo informacij med dvema stranema, postopke uradnega obveščanja, mehanizme opozarjanja, dogovore o medsebojni pomoči in reševanje težav.

(15)

Ta uredba ne bi smela vplivati na pravico držav članic, da odločijo, kateri nacionalni organi izvajajo obveznosti na podlagi te uredbe. Države članice bi morale imeti možnost, da lahko prilagodijo naloge in pristojnosti v zvezi z IMI svojim notranjim upravnim strukturam ter upoštevajo zahteve specifičnega delovnega postopka IMI. Države članice bi morale imeti možnost, da imenujejo dodatne koordinatorje IMI, ki sami ali skupaj z drugimi opravljajo naloge nacionalnih koordinatorjev IMI za določeno področje notranjega trga, organizacijsko enoto uprave, geografsko regijo ali v skladu z drugim merilom. Države članice bi morale obvestiti Komisijo o koordinatorjih IMI, ki so jih imenovale, ni pa treba, da v IMI navedejo dodatne koordinatorje IMI, če to ni potrebno za njegovo ustrezno delovanje.

(16)	Da bi dosegli učinkovito upravno sodelovanje prek IMI, bi države članice in Komisija morale zagotoviti, da imajo njihovi udeleženci IMI potrebna sredstva za izvajanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo.

(17)

IMI je v osnovi komunikacijsko orodje za upravno sodelovanje med pristojnimi organi, ki ni na voljo splošni javnosti, zato bo morda treba razviti tehnična sredstva, ki bodo omogočala, da bodo zunanji udeleženci, kot so državljani, podjetja in organizacije, lahko komunicirali s pristojnimi organi za namene pošiljanja informacij ali priklica podatkov ali uveljavljali pravice, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo podatki. Takšna tehnična sredstva bi morala vključevati ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti bi bilo treba vsak tovrsten javni vmesnik razviti tako, da bi bil tehnično v celoti ločen od IMI, do katerega bi morali imeti dostop le uporabniki IMI.

(18)

Uporaba IMI v okviru tehnične podpore mreži SOLVIT ne bi smela posegati v neformalno naravo postopka SOLVIT, ki je zasnovan na prostovoljni zavezi držav članic v skladu s Priporočilom Komisije z dne 7. decembra 2001 o načelih za uporabo mreže SOLVIT za reševanje problemov notranjega trga ( 5 ) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo o SOLVIT). Da bi se delovanje mreže SOLVIT nadaljevalo na podlagi sedanje organizacije dela, se lahko ena ali več nalog nacionalnega koordinatorja IMI dodeli centrom SOLVIT na njihovem področju dela, tako da lahko delujejo neodvisno od nacionalnega koordinatorja IMI. Obdelava osebnih podatkov in zaupnih informacij v okviru postopkov SOLVIT bi morala brez poseganja v nezavezujoče priporočilo o SOLVIT potekati v skladu z vsemi zagotovili iz te uredbe.

(19)

Medtem ko IMI vsebuje spletni vmesnik za uporabnike, bi v nekaterih primerih in na zahtevo zadevne države članice lahko razmislili o tehničnih rešitvah neposrednega prenosa podatkov iz nacionalnih sistemov v IMI, kadar takšni nacionalni sistemi že obstajajo, zlasti za postopke uradnega obveščanja. Izvedba takšne tehnične rešitve bi morala biti odvisna od ocene njene izvedljivosti, stroškov in pričakovanih koristi. Te rešitve ne bi smele vplivati na obstoječe strukture in nacionalno ureditev pristojnosti.

(20)

Če so države članice izpolnile obveznost glede uradnega obveščanja iz člena 15(7) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu ( 6 ) po postopku v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe ( 7 ), jim ne bi bilo treba ponovno opraviti postopka uradnega obveščanja prek IMI.

(21)

Izmenjava podatkov prek IMI izhaja iz pravne obveznosti organov držav članic za zagotavljanje medsebojne pomoči. Za zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga informacije, ki jih pristojni organ prejme prek IMI od druge države članice, ne bi smele biti brez dokazne vrednosti v upravnih postopkih zgolj zato, ker izhajajo iz druge države članice ali so bile prejete po elektronski poti, pristojni organ pa bi jih moral obravnavati enako kot podobne listine iz svoje države članice.

(22)

Za zagotovitev visoke ravni varstva podatkov je treba določiti najdaljše roke hrambe osebnih podatkov v IMI. Vendar bi morali biti ti roki uravnoteženi in ustrezno upoštevati potrebo po dobrem delovanju IMI kakor tudi pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, da v celoti uveljavljajo svoje pravice, na primer s pridobitvijo dokaza, da je potekala izmenjava informacij, da se lahko pritožijo zoper odločitev. Zlasti roki hrambe ne bi smeli biti daljši, kot je potrebno za uresničevanje ciljev te uredbe.

(23)

Treba bi bilo omogočiti obdelavo imen in kontaktnih podatkov uporabnikov IMI za namene, ki so združljivi s cilji te uredbe, vključno s spremljanjem uporabe sistema s strani koordinatorjev IMI in Komisije, komuniciranjem, usposabljanjem in pobudami za ozaveščanje ter zbiranjem informacij o upravnem sodelovanju ali medsebojni pomoči na notranjem trgu.

(24)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral spremljati in skušati zagotavljati uporabo te uredbe, med drugim z vzdrževanjem stikov z nacionalnimi organi za varstvo podatkov, vključno z ustreznimi določbami o varnosti podatkov.

(25)	Za učinkovito spremljanje delovanja IMI in poročanje o tem ter uporabo te uredbe bi morale države članice Komisiji zagotoviti ustrezne informacije.

(26)

Posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba obvestiti, da se njihovi podatki obdelujejo v IMI in da imajo v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo, ki izvaja Direktivo 95/46/ES, pravico dostopa do podatkov, ki se nanje nanašajo, in pravico, da zahtevajo, da se nepravilni podatki popravijo, nezakonito obdelani pa izbrišejo.

(27)

Da bi pristojni organi držav članic lahko izvajali pravne določbe o upravnem sodelovanju in učinkovito izmenjavali informacije prek IMI, bi bilo morda treba določiti praktične rešitve za takšno izmenjavo. Te rešitve bi morala sprejeti Komisija v obliki ločenega izvedbenega akta za vsak akt Unije, naveden v Prilogi, ali za vsako vrsto postopka upravnega sodelovanja, zajemati pa bi morale osnovno tehnično funkcionalnost in postopkovno ureditev, potrebni za izvajanje ustreznih postopkov upravnega sodelovanja prek IMI. Komisija bi morala skrbeti za vzdrževanje in razvoj programske opreme in infrastrukture IT za IMI.

(28)	Za zagotovitev zadostne preglednosti za posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba objaviti vnaprej določene delovne postopke, nabor vprašanj in odgovorov, obrazce in druge rešitve v zvezi s postopki upravnega sodelovanja v IMI.

(29)

Kadar države članice v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES predvidijo omejitve ali izjeme za pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba informacije o takšnih omejitvah ali izjemah objaviti, da se zagotovi popolna preglednost za posameznike, na katere se nanašajo podatki. Takšne izjeme ali omejitve bi morale biti nujne in sorazmerne s predvidenim namenom ter bi zanje morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi.

(30)

Če Unija s tretjimi državami sklene mednarodne sporazume, ki zajemajo tudi uporabo določb aktov Unije, navedenih v Prilogi k tej uredbi, bi bilo treba omogočiti, da se partnerji udeležencev IMI v teh tretjih državah vključijo v postopke upravnega sodelovanja, pri katerih se uporablja IMI, pod pogojem, da je bilo ugotovljeno, da zadevna tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES.

(31)

Odločbo Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov ( 8 ) bi bilo treba razveljaviti. Odločba Komisije 2009/739/ES z dne 2. oktobra 2009 o določitvi praktičnih rešitev za izmenjavo informacij med državami članicami po elektronski poti v skladu s Poglavjem VI Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu ( 9 ) bi se morala še naprej uporabljati za zadeve, povezane z izmenjavo informacij na podlagi Direktive 2006/123/ES.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( 10 ).

(33)

Uspešnost držav članic glede učinkovite uporabe te uredbe bi se morala spremljati prek letnega poročila o delovanju IMI, pripravljenega na podlagi statističnih podatkov iz IMI in drugih ustreznih podatkov. Uspešnost držav članic bi se morala med drugim ocenjevati tudi na podlagi časa, v povprečju porabljenega za pripravo hitrih in kakovostnih odgovorov.

(34)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve pravil za uporabo IMI v okviru upravnega sodelovanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)	V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 22. novembra 2011 ( 11 ) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Ta uredba določa pravila za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) za upravno sodelovanje, vključno z obdelavo osebnih podatkov med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo.

1. IMI se uporablja za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ali med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, ki je potrebno za izvajanje aktov Unije na področju notranjega trga, v smislu člena 26(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerimi je določeno upravno sodelovanje, vključno z izmenjavo osebnih podatkov, med državami članicami ali med državami članicami in Komisijo. Ti akti Unije so navedeni v Prilogi.

2. Nobena določba v tej uredbi ne določa obvezne uporabe nezavezujočih določb aktov Unije.

1. Komisija lahko izvede pilotne projekte, s katerimi oceni, ali bi bil IMI učinkovito orodje za izvajanje določb o upravnem sodelovanju iz aktov Unije, ki niso navedeni v Prilogi. Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, za katere določbe aktov Unije se izvede pilotni projekt, ter način izvajanja tega projekta, zlasti osnovno tehnično funkcionalnost in postopkovno ureditev, potrebno za izvajanje ustreznih določb o upravnem sodelovanju. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(3).

2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno izida pilotnega projekta, vključno z vprašanji, povezanimi z varstvom podatkov, in učinkovitimi funkcijami prevajanja. Skupaj s to oceno lahko po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo Priloge zaradi razširitve uporabe IMI na ustrezne določbe aktov Unije.

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

1. Vsaka država članica imenuje enega nacionalnega koordinatorja IMI, katerega odgovornosti vključujejo naslednje:

2. Vsaka država članica lahko poleg tega imenuje enega ali več koordinatorjev IMI za opravljanje nalog, navedenih v odstavku 1, v skladu s svojo notranjo upravno strukturo.

3. Države članice Komisijo obvestijo o koordinatorjih IMI, imenovanih v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter nalogah, za katere so odgovorni. Komisija te informacije posreduje drugim državam članicam.

4. Vsi koordinatorji IMI lahko delujejo kot pristojni organi. Koordinator IMI ima v takih primerih enake pravice dostopa kot pristojni organ. Vsak koordinator IMI je kot udeleženec IMI odgovoren za svoje dejavnosti obdelave podatkov.

1. Pristojni organi, kadar sodelujejo z uporabo IMI, preko uporabnikov IMI v skladu s postopki upravnega sodelovanja zagotovijo, da se v skladu z veljavnim aktom Unije ustrezen odgovor poda v čim krajšem možnem času, v vsakem primeru pa v roku, določenem v navedenem aktu.

2. Pristojni organ lahko kot dokaz uporabi vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave ali overjene kopije, ki jih je prejel v elektronski obliki prek IMI, pod enakimi pogoji kot podobne informacije, pridobljene v lastni državi, za namene, ki so združljivi z nameni, za katere so bili podatki prvotno zbrani.

3. Vsak pristojni organ nadzira svoje dejavnosti obdelave podatkov, ki jih izvaja uporabnik IMI pod njegovim nadzorom, in zagotovi, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, uveljavljajo svoje pravice v skladu s poglavjema III in IV, po potrebi v sodelovanju s Komisijo.

2. Komisija ima za namene opravljanja svojih nalog iz odstavka 1 in pripravo statističnih poročil dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave, izvedenimi v IMI.

3. Komisija ne sodeluje v postopkih upravnega sodelovanja, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, razen če je to predpisano v določbi akta Unije, navedenega v Prilogi.

2. Države članice imenujejo koordinatorje IMI in pristojne organe ter področja notranjega trga, za katera so pristojni. Komisija ima lahko v tem procesu posvetovalno vlogo.

3. Vsak udeleženec IMI svojim uporabnikom IMI po potrebi dodeli ali odvzame ustrezne pravice dostopa na področju notranjega trga, za katerega je pristojen.

4. Komisija in države članice zagotovijo ustrezne načine, tako da lahko uporabniki IMI do osebnih podatkov, obdelanih v IMI, dostopijo samo na podlagi potrebe po seznanitvi in na področju ali področjih notranjega trga, za katera so jim bile podeljene pravice dostopa v skladu z odstavkom 3.

5. Uporaba osebnih podatkov, obdelanih v IMI za poseben namen na način, ki je nezdružljiv s prvotnim namenom, je prepovedana, razen če ni izrecno dovoljena z nacionalnim pravom, ki je v skladu s pravom Unije.

6. Kadar postopek upravnega sodelovanja vključuje obdelavo osebnih podatkov, imajo dostop do teh osebnih podatkov samo udeleženci IMI, ki sodelujejo v tem postopku.

1. Vsaka država članica za svoje udeležence IMI in uporabnike IMI uporablja svoja pravila o poklicni tajnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije.

2. Udeleženci IMI zagotovijo, da uporabniki IMI, ki delujejo pod njihovim nadzorom, spoštujejo zahteve drugih udeležencev IMI glede zaupne obravnave informacij, izmenjanih prek IMI.

IMI temelji na postopkih upravnega sodelovanja za izvajanje določb zadevnih aktov Unije, navedenih v Prilogi. Komisija lahko, kadar je primerno, sprejme izvedbene akte za posamezen akt Unije, naveden v Prilogi, ali za vrsto postopka upravnega sodelovanja, pri čemer določi bistveno tehnično funkcionalnost in postopkovno ureditev, ki je potrebna za izvajanje zadevnih postopkov upravnega sodelovanja, po potrebi vključno s sodelovanjem med zunanjimi udeleženci in IMI iz člena 12. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2).

Zagotovijo se lahko tehnična sredstva, s katerimi se zunanjim udeležencem omogoči sodelovanje z IMI, če je takšno sodelovanje:

Vsa tovrstna tehnična sredstva so ločena od IMI in zunanjim udeležencem ne omogočajo dostopa do IMI.

Udeleženci IMI si osebne podatke izmenjujejo in jih obdelujejo samo za namene, opredeljene v zadevnih določbah aktov Unije, navedenih v Prilogi.

Podatki, ki jih posamezniki, na katere se nanašajo podatki, predložijo IMI, se uporabljajo samo za namene, za katere so bili predloženi.

1. Osebni podatki, obdelani v IMI, se blokirajo v IMI, takoj ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili zbrani, odvisno od posebnosti vsake od oblik upravnega sodelovanja, praviloma pa najpozneje šest mesecev po uradnem zaključku postopka upravnega sodelovanja.

Če pa je v veljavnem aktu Unije, navedenem v Prilogi, določeno daljše obdobje, se lahko osebni podatki, obdelani v IMI, hranijo največ 18 mesecev po uradnem zaključku postopka upravnega sodelovanja.

2. Če se v skladu z zavezujočim aktom Unije, navedenim v Prilogi, zahteva podatkovno skladišče, ki ga lahko udeleženci IMI uporabijo v prihodnosti, se lahko osebni podatki v takem podatkovnem skladišču obdelujejo tako dolgo, kot so potrebni za ta namen, bodisi s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki, bodisi če je to predvideno v navedenem aktu Unije.

3. Osebni podatki, blokirani v skladu s tem členom, se z izjemo hrambe obdelujejo le za namene zagotavljanja dokaza o izmenjavi informacij prek IMI s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki, razen če se obdelava zahteva iz izjemno pomembnih razlogov v javnem interesu.

4. Blokirani podatki se samodejno izbrišejo iz IMI tri leta po formalnem zaključku postopka upravnega sodelovanja.

5. Na izrecno zahtevo pristojnega organa v posameznem primeru in s soglasjem posameznika, na katerega se nanašajo podatki, se osebni podatki lahko izbrišejo pred koncem veljavnega roka hrambe.

6. Komisija s tehničnimi sredstvi zagotovi blokiranje, izbris in priklic osebnih podatkov v skladu z odstavkom 3.

7. Vzpostavijo se tehnična sredstva, ki bi udeležence IMI spodbudila, naj formalno zaključijo postopke upravnega sodelovanja čim prej po zaključku izmenjave informacij, in udeležencem IMI omogočili, da pristojne koordinatorje IMI vključijo v vse postopke, ki brez utemeljitve že več kot dva meseca niso aktivni.

1. Z odstopanjem od člena 14 se odstavka 2 in 3 tega člena uporabljata za hrambo osebnih podatkov uporabnikov IMI. Ti osebni podatki vključujejo osebno ime ter vse elektronske in druge kontaktne podatke, potrebne za namene te uredbe.

2. Osebni podatki, ki se nanašajo na uporabnike IMI, se hranijo v IMI, dokler so uporabniki IMI, in se lahko obdelujejo za namene, združljive s cilji te uredbe.

3. Ko fizična oseba preneha biti uporabnik IMI, se osebni podatki, ki se nanašajo na to osebo, s tehničnimi sredstvi blokirajo za tri leta. Ti podatki se z izjemo hrambe obdelujejo le za namene zagotavljanja dokaza o izmenjavi informacij prek IMI in se izbrišejo ob koncu triletnega obdobja.

1. Obdelava posebnih vrst podatkov iz člena 8(1) Direktive 95/46/ES in člena 10(1) Uredbe (ES) št. 45/2001 v IMI je dovoljena samo na podlagi posebnega razloga iz člena 8(2) in (4) navedene direktive in člena 10(2) navedene uredbe ter ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov iz navedenih členov za zagotovitev pravic posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo.

2. IMI se lahko uporablja za obdelavo podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji, kazenskimi obsodbami ali varnostnimi ukrepi iz člena 8(5) Direktive 95/46/ES in člena 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz navedenih členov, vključno z informacijami o disciplinskih, upravnih ali kazenskih sankcijah ali drugimi informacijami, ki so potrebne, da se ugotovi dobro ime posameznika ali pravne osebe, kadar je obdelava takšnih podatkov določena v aktu Unije, ki je podlaga za obdelavo, ali če je posameznik, na katerega se nanašajo podatki, v to izrecno privolil, ob upoštevanju posebnih zaščitnih ukrepov iz člena 8(5) Direktive 95/46/ES.

1. Komisija zagotovi, da je IMI skladen s pravili o varnosti podatkov, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2. Komisija uvede potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti osebnih podatkov, obdelanih v IMI, vključno z ustreznim nadzorom dostopa do podatkov in varnostnim načrtom, ki se redno posodablja.

3. Komisija zagotovi, da se lahko v primeru varnostnega incidenta preveri, kateri osebni podatki so bili obdelani v IMI, kdaj so bili obdelani, kdo jih je obdelal in za kakšen namen.

4. Udeleženci IMI izvedejo vse potrebne postopkovne in organizacijske ukrepe za zagotovitev varnosti osebnih podatkov, ki jih obdelujejo v IMI, v skladu s členom 17 Direktive 95/46/ES.

1. Udeleženci IMI v skladu s členom 10 ali 11 Direktive 95/46/ES in nacionalno zakonodajo, ki je skladna z navedeno direktivo, zagotovijo, da so posamezniki, na katere se nanašajo podatki, čim prej obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov v IMI in da imajo dostop do informacij o njihovih pravicah in kako jih uveljaviti, vključno z identiteto in kontaktnimi podatki upravljavca in morebitnega zastopnika upravljavca.

1. Udeleženci IMI zagotovijo, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo podatki, v skladu z nacionalno zakonodajo učinkovito uveljavljajo pravico dostopa do podatkov v IMI, ki se nanašajo nanje, ter pravico do popravka nepravilnih ali nepopolnih podatkov in izbrisa nezakonito obdelanih podatkov. Pristojni udeleženec IMI popravek ali izbris opravi čimprej, najpozneje pa v 30 dneh po prejetju zahteve posameznika, na katerega se nanašajo podatki.

2. Če posameznik, na katerega se nanašajo podatki, izpodbija pravilnost ali zakonitost podatkov, blokiranih v skladu s členom 14(1), se to dejstvo zabeleži, kakor tudi pravilne popravljene informacije.

Države članice obvestijo Komisijo, kadar v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 13 Direktive 95/46/ES določijo izjeme ali omejitve za pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, določene v tem poglavju.

1. Nacionalni nadzorni organ ali organi, ki so bili imenovani v posamezni državi članici in so jim bila podeljena pooblastila iz člena 28 Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu: nacionalni nadzorni organ), neodvisno spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani udeležencev IMI v njihovi državi članici in zlasti zagotovijo, da so v tem poglavju določene pravice posameznikov, na katere se nanašajo podatki, zaščitene v skladu s to uredbo.

2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja dejavnosti Komisije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih opravlja v vlogi udeleženca IMI, in poskuša zagotoviti, da se izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem ustrezno veljajo naloge in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

3. Nacionalni nadzorni organi in evropski nadzornik za varstvo podatkov, ki delujejo v okviru svojih zadevnih pristojnosti, zagotovijo usklajen nadzor IMI in njegove uporabe s strani udeležencev IMI.

4. Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko pozove nacionalne nadzorne organe, da se sestanejo z namenom zagotovitve usklajenega nadzora IMI in njegove uporabe s strani udeležencev, kakor je določeno v odstavku 3. Stroške teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Po potrebi lahko za ta namen skupaj razvijejo dodatne delovne metode, vključno s postopkovnimi pravili. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaj vsaka tri leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

1. Država članica lahko uporablja IMI za namen upravnega sodelovanja med pristojnimi organi na svojem ozemlju v skladu z nacionalnim pravom le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2. Če namerava država članica sistematično uporabljati IMI za nacionalne namene, o tem obvesti Komisijo in jo vnaprej zaprosi za dovoljenje. Komisija preveri, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni. Država članica in Komisija po potrebi in v skladu s to uredbo skleneta dogovor, v katerem je med drugim določena tehnična, finančna in organizacijska ureditev glede nacionalne uporabe, vključno s pristojnostmi udeležencev IMI.

1. Udeleženci IMI v Uniji in njihovi partnerji v tretji državi si lahko informacije, vključno z osebnimi podatki, izmenjajo v IMI v skladu s to uredbo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2. Če je Komisija udeleženka IMI, se člen 9(1) in (7) Uredbe (ES) št. 45/2001 uporablja za vse izmenjave osebnih podatkov, obdelanih v IMI, z njenimi partnerji v tretji državi.

3. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi in posodablja seznam tretjih držav, ki so pooblaščene za izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, v skladu z odstavkom 1.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Komisija Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov do 5. decembra 2017 in nato vsakih pet let poroča o vidikih v zvezi z varstvom osebnih podatkov v IMI, vključno z varnostjo podatkov.

3. Države članice Komisiji za namen priprave poročil iz odstavkov 1 in 2 posredujejo vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe, vključno z informacijami o praktičnem izvajanju zahtev v zvezi z varstvom podatkov iz te uredbe.

1. Stroški razvoja, promocije, delovanja in vzdrževanja IMI se brez poseganja v ureditev iz člena 22(2) krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije.

2. Če v aktu Unije ni drugače določeno, stroške delovanja IMI na ravni države članice, vključno s stroški za človeške vire, potrebne za usposabljanje, promocijo in tehnično pomoč (služba za pomoč uporabnikom), ter upravljanje IMI na nacionalni ravni, krije posamezna država članica.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe s strani svojih udeležencev IMI.

1. Ne glede na člen 4 te uredbe se lahko pilotni projekt IMI, ki se je začel 16. maja 2011, za preverjanje ustreznosti IMI za izvajanje člena 4 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 12 ) nadaljuje na podlagi dogovorov, sklenjenih pred začetkom veljavnosti te uredbe.

2. Ne glede na člen 8(3) ter točki (a) in (b) prvega odstavka člena 12 te uredbe se za izvajanje določb o upravnem sodelovanju iz priporočila SOLVIT prek IMI sodelovanje Komisije v postopkih upravnega sodelovanja in obstoječi instrument za zunanje udeležence lahko nadaljujeta na podlagi dogovorov, sklenjenih pred začetkom veljavnosti te uredbe. Za osebne podatke, obdelane v IMI za namene priporočila SOLVIT, je obdobje iz člena 14(1) te uredbe 18 mesecev.

3. Ne glede na člen 4(1) te uredbe lahko Komisija začne pilotni projekt, da oceni, ali je IMI učinkovito, stroškovno učinkovito in uporabniku prijazno orodje za izvajanje člena 3(4), (5) in (6) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) ( 13 ). Komisija najpozneje dve leti po začetku tega pilotnega projekta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno iz člena 4(2) te uredbe, ki zajema tudi medsebojni vpliv upravnega sodelovanja v okviru sistema sodelovanja na področju varstva potrošnikov, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov („Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov“) ( 14 ), in v okviru IMI.

4. Ne glede na člen 14(1) te uredbe se vsa obdobja do največ 18 mesecev, določena na podlagi člena 36 Direktive 2006/123/ES v zvezi z upravnim sodelovanjem na podlagi poglavja VI navedene direktive, na tem področju še naprej uporabljajo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

DOLOČBE O UPRAVNEM SODELOVANJU IZ AKTOV UNIJE, KI SE IZVAJAJO PREK IMI, IZ ČLENA 3

( 2 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2012.

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA 2013/55/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. novembra 2013	L 354	132	28.12.2013
►M2	DIREKTIVA 2014/60/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014	L 159	1	28.5.2014
►M3	DIREKTIVA 2014/67/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 15. maja 2014	L 159	11	28.5.2014