„točnost“ pomeni stopnjo skladnosti med ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dejansko vrednostjo;

„zračni prostor s svetovalno službo“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij ali določeno pot, znotraj katerih je na voljo svetovalna služba zračnega prometa;

„ ►C1  zračna pot s svetovalno službo ◄ “ pomeni določeno pot, na kateri je na voljo svetovalna služba zračnega prometa;

„akrobatsko letenje“ pomeni manevre, ki jih zrakoplov izvaja namerno in vključujejo nenadno spremembo položaja zrakoplova, neobičajni položaj ali neobičajne spremembe hitrosti, ►C1  ki niso potrebni za običajno letenje ali usposabljanje za licence ali ratinge, ki niso ratingi za akrobatsko letenje; ◄

►C1  „letališče“ pomeni opredeljeno območje (vključno z vsemi objekti, napravami in opremo) na kopnem ali vodi ali na nepremični, nepremični vodni ali plavajoči konstrukciji, ki se v celoti ali delno uporablja za prihode, odhode in premikanje zrakoplovov po površini; ◄

►C1  „služba letališke kontrole zračnega prometa“ pomeni službo kontrole zračnega prometa za letališki promet; ◄

„letališki kontrolni stolp“ pomeni enoto, ki zagotavlja ►C1  službo kontrole zračnega prometa ◄ za letališki promet;

„letališki promet“ pomeni ves promet na ►C1  manevrskih površinah ◄ letališča in vse zrakoplove, ki letijo v bližini letališča. Zrakoplovi, ki so v bližini letališča, vključujejo med drugim tudi zrakoplove, ki vstopajo v letališki šolski krog ali ga zapuščajo;

„letališki šolski krog“ pomeni določeno pot, po kateri mora leteti zrakoplov v bližini letališča;

„ ►C1  cona letališkega prometa ◄ “ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, ki je določen okrog letališča za varovanje letališkega prometa;

„delo v zraku“ pomeni operacijo zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, zemljemerstvo, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje, oglaševanje v zraku itd.;

„zbornik letalskih informacij (AIP)“ pomeni publikacijo, ki jo izdaja organ države ali se izda z dovoljenjem organa države ter vsebuje letalske informacije trajnega značaja, ki so pomembne za zračni promet;

„mobilna letalska služba“ pomeni mobilno službo med letalskimi postajami in postajami zrakoplova ali med postajami zrakoplova, v kateri lahko sodelujejo postaje reševalnih čolnov; v tej službi lahko na določenih ►C1  frekvencah nevarnosti prve in druge stopnje ◄ sodelujejo tudi postaje radijskih svetilnikov, ki označujejo mesto nevarnosti;

„letalska postaja“ pomeni zemeljsko postajo v mobilni letalski službi. V nekaterih primerih je lahko letalska postaja nameščena na primer na ladji ali ploščadi na morju;

►M3  „letalo“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki ga poganja motor, pri čemer je njegov vzgon v letu predvsem posledica aerodinamičnih reakcij na površinah, ki ostanejo v danih pogojih letenja nepremične; ◄

„sistem za izogibanje trčenjem v zraku (ACAS)“ pomeni sistem na zrakoplovu, ki je zasnovan na signalih odzivnika sekundarnega nadzornega radarja (SSR) in deluje neodvisno od opreme na zemlji, ►C1  da pilota obvešča o potencialno konfliktnih zrakoplovih, ki so tudi opremljeni z radarskimi odzivniki SSR; ◄

►M3  „zrakoplov“ pomeni katero koli napravo, ki lahko v zraku dobi podporo zaradi reakcij zraka, ki niso reakcije zraka z zemeljskim površjem; ◄

„ ►C1  koda zrakoplova ◄ “ pomeni enoznačno 24-bitno kombinacijo, ki je na voljo za dodelitev zrakoplovu za namene komunikacije zrak–zemlja, navigacije in nadzora;

„opazovanje iz zrakoplova“ pomeni oceno enega ali več meteoroloških elementov, ki se opravi iz zrakoplova med letom;

►C1  „informacije AIRMET“ pomenijo informacije, ki jih objavi meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov na nižjih višinah, in niso bile vključene že v napoved, izdano za lete na nižjih višinah v zadevnem območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju; ◄

„komunikacija zrak–zemlja“ pomeni dvosmerno komunikacijo med zrakoplovom in postajami ali mesti na površju zemlje;

►C1  „kontrolna radijska postaja zrak–zemlja“ pomeni letalsko telekomunikacijsko postajo, ki je primarno odgovorna za vodenje komunikacij v zvezi z upravljanjem in kontrolo zrakoplova v danem območju; ◄

„poročilo iz zrakoplova“ pomeni poročilo, ki se pripravi v zrakoplovu med letom v skladu z zahtevami za poročanje o položaju ter operativno in/ali meteorološko poročanje;

„nadletanje“ pomeni gibanje helikopterja/vertikalno vzletanje in pristajanje (VTOL) nad površino aerodroma, običajno s talnim učinkom in hitrostjo glede na zemljo, ki je praviloma manjša od 37 km/h (20 vozlov);

„zračni promet“ pomeni vse zrakoplove med letom ali ►C1  premikanjem po manevrski površini letališča; ◄

„svetovalna služba zračnega prometa“ pomeni službo, ki je na voljo v zračnem prostoru s svetovalno službo za zagotavljanje razdvajanja, kolikor je mogoče, med zrakoplovi, ki letijo po načrtih letov pravil instrumentalnega letenja (IFR);

„dovoljenje kontrole zračnega prometa (ATC)“ pomeni dovoljenje zrakoplovu, da nadaljuje pod pogoji, ki jih opredeli enota kontrole zračnega prometa;

„navodilo kontrole zračnega prometa“ pomeni navodila, ki jih izda kontrola zračnega prometa, s katerimi od pilota zahteva ►C1  izvedbo določenega dejanja; ◄

„ ►C1  služba kontrole zračnega prometa ◄ “ pomeni službo z namenom:

►C1  „enota kontrole zračnega prometa“ je splošni izraz, ki ima več pomenov: center območne kontrole, enota priletne kontrole ali letališki kontrolni stolp; ◄

„služba zračnega prometa (ATS)“ je splošni izraz, ki ima več pomenov: ►C1  služba informacij za letenje, alarmna služba, svetovalna služba zračnega prometa, služba kontrole zračnega prometa (služba območne kontrole, služba priletne kontrole ali služba letališke kontrole zračnega prometa); ◄

„zračni prostori služb zračnega prometa (ATS)“ pomenijo zračne prostore opredeljenih dimenzij, ki so abecedno poimenovani in v katerih se lahko opravljajo določene vrste letov ter za katere so določene službe zračnega prometa in pravila za operacije;

„urad službe zrakoplovnih informacij (ARO)“ pomeni enoto, ki je ustanovljena za sprejemanje poročil o službah zračnega prometa in načrtov letov, predloženih pred odhodom;

„služba za nadzor služb zračnega prometa (ATS)“ pomeni službo, ki se zagotavlja neposredno prek sistema za nadzor ATS;

„enota službe zračnega prometa (ATS)“ je splošni izraz, ki ima več pomenov: enota kontrole zračnega prometa, center informacij za letenje, enota aerodromske službe informacij za letenje ali urad službe zrakoplovnih informacij;

►C1  „zračna pot“ pomeni kontrolirano območje ali del kontroliranega območja, ki je določeno v obliki koridorja; ◄

„alarmna služba“ pomeni službo, katere namen je obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam;

„nadomestni aerodrom“ pomeni aerodrom, proti kateremu lahko nadaljuje zrakoplov, kadar postane nemogoče ali nepriporočljivo nadaljevati let proti aerodromu načrtovanega pristanka ali pristati na njem, ter na katerem so na voljo potrebne službe in zmogljivosti, na katerem se lahko izpolnijo zmogljivostne zahteve za zrakoplov in ki obratuje ob pričakovanem času uporabe. Nadomestni aerodromi vključujejo:

„absolutna višina“ pomeni vertikalno razdaljo ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, ►C1  izmerjena od srednje morske gladine ◄ (MSL);

„služba priletne kontrole“ pomeni ►C1  službo kontrole zračnega prometa za kontrolirane lete v prihodu ali odhodu; ◄

►C1  „enota priletne kontrole“ pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole zračnega prometa za kontrolirane lete, ki pristajajo na eno ali več letališč ali vzletajo z njih; ◄

►C1  „letališka ploščad“ pomeni opredeljeno območje, namenjeno oskrbi zrakoplova za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov, natovarjanje ali iztovarjanje pošte ali tovora, preskrbo z gorivom, parkiranje ali vzdrževanje; ◄

►C1  „center območne kontrole (ACC)“ pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole zračnega prometa za kontrolirane lete na kontroliranih območjih, ki so v njeni pristojnosti; ◄

►C1  „služba območne kontrole“ pomeni službo kontrole zračnega prometa za kontrolirane lete na kontroliranih območjih; ◄

►C1  „območna navigacija (RNAV)“ pomeni metodo navigacije, ki zrakoplovu omogoča letenje na kateri koli poti leta, ki je pokrita z zemeljskimi ali vesoljskimi navigacijskimi sredstvi, ali v mejah zmogljivosti lastne opreme na krovu zrakoplova ali kombinacije obeh; ◄

►C1  „pot ATS“ pomeni določeno pot, namenjeno usmerjanju prometa, kot je potrebno za zagotavljanje služb zračnega prometa; ◄

►C1  „samodejni odvisni nadzor – oddaja (ADS-B)“ pomeni način, s katerim lahko zrakoplovi, letališka vozila ali drugi predmeti samodejno oddajajo in/ali sprejemajo podatke, kot so identifikacija, položaj in po potrebi dodatni podatki, v načinu oddaje prek podatkovne zveze; ◄

►C1  „samodejni odvisni nadzor – poročanje (ADS-C)“ pomeni način, s katerim se pogoji sporazuma ADS-C izmenjujejo med sistemom na zemlji in zrakoplovom prek podatkovne zveze, ki določa, pod kakšnimi pogoji bodo sprožena poročila ADS-C in katere podatke bodo poročila vsebovala; ◄

„sporazum samodejni odvisni nadzor – poročanje (ADS-C)“ pomeni načrt poročanja, ki določa pogoje za sporočanje podatkov ADS-C (to so podatki, ki jih zahteva enota služb zračnega prometa, in pogostost poročil ADS-C, ki morajo biti dogovorjeni pred uporabo ADS-C pri zagotavljanju služb zračnega prometa);

►C1  „samodejna storitev letaliških informacij (ATIS)“ pomeni samodejno zagotavljanje aktualnih, rutinskih informacij zrakoplovom, ki pristajajo ali vzletajo, vseh 24 ur ali ob določenih urah:

►C1  „baza oblačnega pokrova“ pomeni relativno višino baze najnižjega sloja oblakov nad zemljo ali vodo, ki pokriva več kot polovico neba in je nižja kot 6 000 m (20 000 čevljev); ◄

►M3  „točka preusmeritve“ pomeni točko, na kateri je predvideno, da zrakoplov, ki navigira na odseku poti letenja ATS, določenem glede na vsesmerne radijske oddajnike z zelo visoko frekvenco, prenese svojo osnovno navigacijsko referenco z naprave za zrakoplovom na naslednjo napravo pred zrakoplovom; ◄

„ ►C1  meja dovoljenja ◄ “ pomeni točko, do katere se zrakoplovu izda dovoljenje kontrole zračnega prometa;

►M3  „oblak, pomemben za obratovanje zrakoplovov“ pomeni oblak z relativno višino baze oblaka pod 1 500 m (5 000 čevljev) ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar koli od tega je večje, ali kumulonimbusni oblak ali stolpičasti kumulus na kateri koli višini; ◄

„koda (SSR)“ pomeni številko, dodeljeno določenemu večpulznemu odzivnemu signalu, ki ga oddaja radarski odzivnik v načinu A ali načinu C;

„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga država članica določi kot pristojnega za zagotavljanje skladnosti ►C1  z zahtevami te uredbe; ◄

►C1  „kontrolirano območje“ pomeni kontrolirani zračni prostor, ki se razteza navzgor nad določeno mejo nad zemljo; ◄

►C1  „kontrolirano letališče“ pomeni letališče, na katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa za letališki promet, ne glede na to, ali obstaja kontrolirana cona; ◄

►C1  „kontrolirani zračni prostor“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa v skladu s klasifikacijo zračnega prostora; ◄

„ ►C1  kontrolirani let ◄ “ pomeni vsak let, za katerega se izda dovoljenje kontrole zračnega prometa;

„komunikacije med kontrolorjem in pilotom ►C1  prek podatkovne zveze ◄ (CPDLC)“ pomenijo način komunikacije med kontrolorjem in pilotom z uporabo podatkovne zveze za komunikacije ATC;

►C1  „kontrolirana cona“ pomeni kontrolirani zračni prostor, ki se razteza navzgor od površine zemlje do določene zgornje meje; ◄

►C1  „vzpenjanje med potovalnim letom“ pomeni postopek letala med potovalnim letom, pri katerem se povečuje absolutna višina ob zmanjševanju mase letala; ◄

►C1  „nivo potovalnega leta“ pomeni nivo letenja, ki se ohrani med večjim delom leta; ◄

„veljavni načrt leta (CPL)“ pomeni načrt leta, vključno z morebitnimi spremembami, ki se izvaja z naknadnimi dovoljenji;

►M3  „nevarno območje“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, v katerem lahko v določenem času potekajo dejavnosti, nevarne za letenje zrakoplovov; ◄

„komunikacije prek podatkovne zveze“ pomenijo obliko komunikacije, namenjeno izmenjavi sporočil prek podatkovne zveze;

„podatek“ pomeni katero koli količino ali sklop količin, ki se lahko uporabijo kot sklic ali podlaga za izračun drugih količin;

„podrejeno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, ki ga zrakoplovu izda ►C1  enota kontrole zračnega prometa, ki trenutno ne kontrolira zadevnega zrakoplova; ◄

„predvideni porabljeni čas“ pomeni ocenjeni čas, ki je potreben za napredovanje od ene pomembne točke do druge;

►M3  „predvideni čas začetka gibanja zrakoplova“ pomeni predvideni čas, ko bo zrakoplov začel gibanje, povezano z odhodom; ◄

„predvideni čas prihoda (ETA)“ pomeni za lete IFR predvideni čas prihoda zrakoplova nad določeno točko, ki je opredeljena glede na navigacijska sredstva, s katere se bo predvidoma začel postopek instrumentalnega prileta, ali če aerodrom ni povezan z navigacijskimi sredstvi, čas, v katerem bo zrakoplov prispel nad aerodrom. Za lete po pravilih vizualnega letenja (VFR) je to predvideni čas prihoda zrakoplova nad aerodrom;

►C1  „pričakovani čas prileta“ pomeni čas, v katerem bo prihajajoči zrakoplov po zamudi, po pričakovanju ATC, zapustil točko čakanja, da bi končal prilet za pristanek. Dejanski čas zapustitve točke čakanja je odvisen od dovoljenja za prilet; ◄

„predloženi načrt leta (FPL)“ pomeni načrt leta, ki ga je enoti ATS predložil pilot ali pooblaščeni zastopnik, brez naknadnih sprememb;

►C1  „član letalske posadke“ pomeni člana posadke z licenco, zadolženega za opravljanje nalog, ki so bistvenega pomena za operacijo zrakoplova v letalskem delovnem času; ◄

►C1  „center informacij za letenje“ pomeni enoto, ustanovljeno za zagotavljanje službe informacij za letenje in alarmne službe; ◄

►C1  „območje z informacijami za letenje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem se zagotavljata služba informacij za letenje in alarmna služba; ◄

„ ►C1  služba informacij za letenje ◄ “ pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov;

►C1  „nivo letenja (FL)“ pomeni površino s stalnim atmosferskim tlakom, ki se nanaša na določeno vrednost tlaka, in sicer 1 013,2 hektopascala (hPa), in je ločena od drugih takšnih površin s specifičnimi tlačnimi intervali; ◄

„načrt leta“ pomeni podrobne informacije, poslane enotam služb zračnega prometa v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;

„vidljivost iz pilotske kabine“ pomeni vidljivost naprej iz pilotske kabine zrakoplova med letom;

►C1  „napoved“ pomeni navedbo pričakovanih meteoroloških razmer za določen čas ali obdobje in za določeno območje ali del zračnega prostora; ◄

„vidljivost pri tleh“ pomeni vidljivost na letališču, kot jo sporočijo pooblaščeni opazovalec ali avtomatski sistemi;

„smer letenja“ pomeni smer, v katero je obrnjena vzdolžna os zrakoplova, običajno je izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni, na kompasu ali koordinatni mreži);

►M3  „relativna višina“ pomeni navpično razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjena od določene osnove; ◄

„helikopter“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki dobi med letom vzgon v zraku predvsem zaradi reakcije zraka na enega ali več rotorjev, ki jih poganja motor, na ►C1  na pretežno navpičnih oseh; ◄

„zračni prostor nad odprtim morjem“ pomeni zračni prostor zunaj kopnega in teritorialnih morij, kot je določen v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu (Montego Bay, 1982);

„IFR“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje pravil instrumentalnega letenja;

„let IFR“ pomeni let, ki se izvaja v skladu s pravili instrumentalnega letenja;

„IMC“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje instrumentalnih meteoroloških razmer;

„operacija instrumentalnega prileta“ pomeni prilet in pristanek z uporabo instrumentov za navigacijsko vodenje na podlagi postopka instrumentalnega prileta. Obstajata dve metodi za izvršitev operacije instrumentalnega prileta:

►M3  „postopek instrumentalnega prileta (IAP)“ pomeni vrsto vnaprej določenih manevrov z uporabo instrumentov za letenje, z določeno varno višino nad ovirami, od točke začetnega prileta ali po potrebi od začetka določene poti prihoda do točke, s katere je mogoče opraviti pristanek, in nato, če pristanek ni bil opravljen, do položaja, na katerem se uporabljajo merila čakanja ali rutna merila varne višine nad ovirami. Postopki za instrumentalni prilet so razvrščeni v: ◄

▼M2

▼B

„instrumentalne meteorološke razmere (IMC)“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in ►C1  bazo oblačnega pokrova, ◄ ki so manjše od minimumov, določenih za vizualne meteorološke razmere;

„pristajalno območje“ pomeni del območja gibanja, ki je namenjen za pristajanje ali vzletanje zrakoplovov;

„nivo“ pomeni splošni izraz, ki se nanaša na vertikalni položaj zrakoplova med letom in ima več pomenov: ►C1  relativna višina, absolutna višina ali nivo letenja; ◄

„ ►C1  manevrska površina ◄ “ pomeni del letališča, ki se uporablja za vzlet, pristajanje in vožnjo zrakoplova po tleh, razen letaliških ploščadi;

„najmanjša količina goriva“ je izraz, ki opisuje stanje, ko je količina goriva zrakoplova dosegla raven, ko mora zrakoplov takoj pristati na določenem aerodromu in dodatna zamuda ni sprejemljiva;

„način (SSR)“ pomeni običajni identifikator za določene funkcije spraševalnih signalov, ki jih oddaja spraševalnik SSR. V Prilogi 10 ICAO so navedeni štirje načini: način A, C, S in intermodalni;

„model zrakoplova“ pomeni zrakoplov brez posadke, razen zrakoplovov igrač, z obratovalno maso, ki ne presega omejitev, ki jih predpiše pristojni organ, zmore zdržema leteti v ozračju in se uporablja izključno za razstavljanje ali rekreacijske dejavnosti;

„gorato območje“ pomeni območje s spreminjajočim se profilom terena, pri čemer spremembe nadmorske višine terena presegajo 900 m (3 000 čevljev) na razdalji 18,5 km (10,0 nm);

„območje gibanja“ pomeni del letališča, ki se uporablja za vzlet, pristajanje in vožnjo zrakoplova po tleh ter obsega ►C1  manevrske površine ◄ in letališko(-e) ploščad(-i);

„noč“ pomeni ure med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka. Civilni mrak se konča zvečer, ko je središče sončnega diska 6 stopinj pod obzorjem, in začne zjutraj, ko je središče sončnega diska 6 stopinj pod obzorjem;

„ovira“ pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:

▼C1

▼B

►C1  „kraj operacije“ pomeni kraj, ki ga izbere operator ali vodja zrakoplova za pristajanje, vzletanje in/ali dvigovanje; ◄

„vodja zrakoplova“ pomeni pilota, ►C1  ki ga operator ◄ ali, v splošnem letalstvu, lastnik imenuje za vodjo in je odgovoren za varno izvedbo leta;

„tlačna višina“ pomeni atmosferski tlak, izražen v obliki absolutne višine, ki ustreza navedenemu tlaku v standardni atmosferi, opredeljeni v delu 1 Priloge 8 k Čikaški konvenciji;

►C1  „problematična uporaba substanc“ pomeni uporabo ene ali več psihoaktivnih substanc, ki jih uporablja osebje v letalstvu tako, da: ◄

„prepovedano območje“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države, v katerem je promet zrakoplovov prepovedan;

►C2  „psihoaktivne substance“ ◄ pomeni alkohol, opioide, kanabinoide, pomirjevala in hipnotike, kokain, druge psihotropne snovi, halucinogene in hlapna razredčila, izključena pa sta kofein in tobak;

„radar“ pomeni radijsko napravo za zaznavanje, ki zagotavlja informacije o oddaljenosti, azimutu in/ali višini predmetov;

„območje obvezne uporabe radijske zveze (RMZ)“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, v katerem je obvezno imeti in uporabljati radijsko opremo;

►C1  „radionavigacijska storitev“ pomeni storitev, ki zagotavlja informacije za vodenje ali podatke o položaju za učinkovito in varno upravljanje zrakoplovov s pomočjo enega ali več radionavigacijskih sredstev; ◄

„radiotelefonija“ pomeni obliko radijske komunikacije, ki je namenjena zlasti izmenjavi informacij v obliki govora;

►M3  „ponavljalni načrt leta“ pomeni načrt leta za serijo posameznih letov, ki se pogosto ponavljajo in se opravljajo redno z istimi osnovnimi značilnostmi; načrt predloži operator, da ga enote služb zračnega prometa shranijo in večkrat uporabijo; ◄

„točka javljanja“ pomeni določeno geografsko lokacijo, glede na katero se lahko sporoča položaj zrakoplova;

►M3  „omejeno območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države, v katerem je letenje zrakoplovov omejeno v skladu z določenimi pogoji; ◄

„ ►C1  odsek poti letenja ◄ “ pomeni pot ali del poti, ki se običajno preleti brez vmesnega postanka;

„vzletno-pristajalna steza“ pomeni določeno pravokotno ►C1  območje na kopenskem letališču, ◄ pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;

„mesto čakanja pred vzletno-pristajalno stezo“ pomeni označeno mesto za varovanje vzletno-pristajalne steze, ravnine razmejitve od ovir ali kritičnega/občutljivega območja instrumentnega pristajalnega sistema (ILS)/mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), kjer se zrakoplovi, ki vozijo po tleh, in vozila ustavijo in čakajo, razen če jim aerodromski kontrolni stolp ne dovoli drugače;

►C1  „vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni razdaljo, pri kateri pilot zrakoplova na sredinski črti vzletno-pristajalne steze lahko vidi talne oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto; ◄

„osebje, ki opravlja varnostno pomembne naloge“ pomeni osebe, ki lahko ogrozijo varnost v letalstvu, če neustrezno opravljajo svoje naloge in funkcije, vključno s člani posadke, osebjem za vzdrževanje zrakoplovov, osebjem za operacije na aerodromu, osebjem za reševalne, gasilske in vzdrževalne dejavnosti, osebjem, ki mu je dovoljen vstop brez spremstva na območje gibanja zrakoplovov, in kontrolorji zračnega prometa;

►M3  „jadralno letalo“ pomeni zrakoplov, težji od zraka, ki dobi vzgon med letom z aerodinamično reakcijo zraka na nepremične dvižne površine in katerega prosti let ni odvisen od motorja, vključno z zmaji, jadralnimi padali in drugimi primerljivimi plovili; ◄

„sekundarni nadzorni radar (SSR)“ pomeni nadzorni radarski sistem, ki uporablja oddajnike/sprejemnike (spraševalnike) in radarske odzivnike;

►C1  „informacije SIGMET“ pomenijo informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali pričakovanim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov; ◄

►M3  „signalno območje“ pomeni območje na letališču, ki se uporablja za prikaz talnih signalov; ◄

„pomembna točka“ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za ►C1  opredelitev poti ATS ◄ ali poti leta zrakoplova ter za druge navigacijske namene in namene ATS;

„posebni let VFR“ pomeni let VFR z dovoljenjem kontrole zračnega prometa za letenje v ►C1  kontrolirani coni ◄ v meteoroloških razmerah, ki so slabše od VMC;

„zablodeli zrakoplov“ pomeni zrakoplov, ki se je precej oddaljil od načrtovane smeri letenja ali sporoči, da se je izgubil;

„nadzorni radar“ pomeni radarsko napravo, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova glede na oddaljenost in azimut;

►C1  „vožnja po tleh“ pomeni gibanje zrakoplova po površini letališča ali kraja operacije z lastno močjo, razen vzleta in pristanka; ◄

►C1  „vozna steza“ pomeni določeno pot na kopenskem letališču, namenjeno gibanju zrakoplovov po tleh in povezovanju enega dela letališča z drugim, ki obsega:

►M3  „ozemlje“ pomeni kopenska območja in pripadajoče teritorialne vode, ki so pod suverenostjo, oblastjo, zaščito ali mandatom države; ◄

„prag“ pomeni začetek dela vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja za pristajanje;

„skupni predviden porabljeni čas“ pomeni:

„zrakoplov igrača“ pomeni zrakoplov brez posadke, ki je, izključno ali ne, zasnovan ali namenjen temu, da se z njim igrajo otroci do 14. leta starosti;

„sled letenja“ pomeni projekcijo poti zrakoplova na površini zemlje, katere smer je na kateri koli točki poti običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni ali na koordinatni mreži);

„nasvet za izogibanje prometu“ pomeni nasvet, ki ga zagotovi enota služb zračnega prometa, ►C1  s katerim opredeli ◄ manevre, ki pomagajo pilotu preprečiti trčenje;

„prometne informacije“ pomenijo informacije, ki jih izda enota služb zračnega prometa, da opozori pilota na drugi znan ali opažen zračni promet, ki je lahko blizu položaja ali načrtovane poti leta, in mu pomaga preprečiti trčenje;

„točka prenosa kontrole“ pomeni določeno točko na poti leta zrakoplova, na kateri se odgovornost zagotavljanja storitve kontrole zračnega prometa prenese z ene kontrolne enote ali kontrolnega mesta na drugo;

„absolutna višina prehoda“ pomeni absolutno višino, na kateri ali pod katero se vertikalni položaj zrakoplova nadzoruje s sklicevanjem na absolutne višine;

„nivo prehoda“ pomeni najnižji nivo letenja, ki je na voljo za uporabo nad absolutno višino prehoda;

„območje obvezne uporabe radarskega odzivnika (TMZ)“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem je obvezno imeti in uporabljati radarske odzivnike za sporočanje tlačne višine;

„neznani zrakoplov“ pomeni zrakoplov, ki je bil opažen ali za katerega je bilo sporočeno, da leti v nekem območju, njegova identiteta pa ni bila ugotovljena;

„prosto leteči balon brez posadke“ pomeni zrakoplov, lažji od zraka, ki ga ne poganja motor, je brez posadke in je v prostem letu;

„VFR“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje pravil vizualnega letenja;

„let VFR“ pomeni let, ki se izvaja v skladu s pravili vizualnega letenja;

„vidljivost“ pomeni vidljivost za letalske namene, ki je večja od:

▼C1

▼B

►C1  „vizualne meteorološke razmere“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so enake določenim minimumom ali boljše od njih; ◄

„VMC“ pomeni oznako, ki se uporablja za označevanje vizualnih meteoroloških razmer.

letijo v Unijo, znotraj Unije ali iz Unije;

imajo nacionalnost in registrske oznake države članice Unije ter izvajajo lete v katerem koli zračnem prostoru na način, da ne kršijo pravil, ki jih je objavila država, pristojna za ozemlje preleta.

pravili vizualnega letenja ali

pravili instrumentalnega letenja.

nivoji letenja za lete na najnižjem uporabnem nivoju letenja ali nad njim ali, kadar je to primerno, nad absolutno višino prehoda;

absolutne višine za lete pod najnižjim uporabnim nivojem letenja ali, kadar je to primerno, na absolutni višini prehoda ali pod njo.

zakonodajo Unije ali, če je to ustrezno, nacionalno zakonodajo za operacije zrakoplovov, ki jih urejajo države članice, ter

navedbami katerih koli ustreznih informacij, nasvetov in/ali dovoljenja ustrezne enote ►C1  služb zračnega prometa. ◄

zakonodajo Unije ali, če je to ustrezno, nacionalno zakonodajo za operacije zrakoplovov, ki jih urejajo države članice, ter

navedbami katerih koli ustreznih informacij, nasvetov in/ali dovoljenja ustrezne enote ►C1  služb zračnega prometa. ◄

zakonodajo Unije ali, če je to ustrezno, nacionalno zakonodajo za operacije zrakoplovov, ki jih urejajo države članice, ter

navedbami katerih koli ustreznih informacij, nasvetov in/ali dovoljenja ustrezne enote ►C1  služb zračnega prometa. ◄

zakonodajo Unije ali, če je to ustrezno, nacionalno zakonodajo za operacije zrakoplovov, ki jih urejajo države članice, ter

navedbami katerih koli ustreznih informacij, nasvetov in/ali dovoljenja ustrezne enote ►C1  služb zračnega prometa. ◄

eden od vodij zrakoplovov je imenovan za vodjo leta;

z vidika navigacije in sporočanja položaja formacija deluje kot posamezni zrakoplov;

za razdvajanje med zrakoplovi v letu so odgovorni vodja leta in vodje drugih zrakoplovov v letu, vključevati pa mora obdobja prehoda, ko zrakoplovi manevrirajo, da bi dosegli lastno razdvajanje v formaciji, ter med združevanjem in razdruževanjem, in

za državne zrakoplove je določena največja bočna, vzdolžna in vertikalna razdalja med vsakim zrakoplovom in vodjo leta v skladu s Čikaško konvencijo. Pri drugih zrakoplovih vsak zrakoplov ohranja razdaljo od vodje leta, ki ni večja od 1 km (0,5 nm) bočno in vzdolžno ter 30 m (100 čevljev) vertikalno.

Čelno približevanje. Kadar se dva zrakoplova približujeta čelno ali približno čelno in obstaja nevarnost trka, vsak zrakoplov spremeni svojo smer leta v desno.

►M3  Približevanje. Kadar se dva zrakoplova približujeta na približno enakem nivoju, ima prednost zrakoplov na desni strani, razen v naslednjih primerih: ◄

Prehitevanje. Prehitevajoči zrakoplov je zrakoplov, ki se približuje drugemu zrakoplovu od zadaj po črti, ki je glede na simetrično raven prehitevanega zrakoplova pod kotom, manjšim od 70 stopinj, kar pomeni, da je glede na drugi zrakoplov v takšnem položaju, da ponoči ne bi mogel videti navigacijskih luči tega zrakoplova niti na levem niti na desnem boku. Prehitevani zrakoplov ima prednost in prehitevajoči zrakoplov se, ne glede na to, ali se vzpenja, spušča ali je v vodoravnem letu, umakne drugemu zrakoplovu tako, da spremeni smer leta v desno, pri čemer to upošteva tudi pri vsaki naknadni spremembi relativnih položajev obeh zrakoplovov, dokler ni končal prehitevanja in je v prostem območju.

Pristajanje. Zrakoplov, ki je v letu ali izvaja operacije na zemlji ali vodi, da prednost zrakoplovu, ki pristaja ali je v zaključnih fazah prileta za pristanek.

►C1  Vzletanje. Zrakoplov, ki vozi po manevrskih površinah letališča, da prednost zrakoplovu, ki vzleta ali se pripravlja na vzlet. ◄

V primeru nevarnosti trčenja dveh zrakoplovov, ki vozita po tleh na območju gibanja na letališču ali ►C1  podobnem delu kraja operacije, ◄ velja naslednje:

►C1  Na kontroliranem letališču zrakoplov, ki vozi po manevrskih površinah, ustavi in počaka na vseh mestih čakanja pred vzletno-pristajalno stezo, razen če je letališki kontrolni stolp izdal izrecno dovoljenje za vstop na vzletno-pristajalno stezo ali prečkanje steze. ◄

Zrakoplov, ki vozi po ►C1  manevrskih površinah ◄ , ustavi in počaka pri vseh osvetljenih prečkah za ustavljanje, vožnjo lahko nadaljuje v skladu s točko 2, ko luči ugasnejo.

Gibanje oseb in vozil na letališčih

opozorilne bliskavice, s katerimi zrakoplov pritegne pozornost, in

razen za balone, navigacijske luči, ki opazovalcu kažejo relativno pot zrakoplova. Druge luči niso prižgane, če jih je mogoče zamenjati s temi lučmi.

na vseh zrakoplovih, ki se gibljejo na območju gibanja na letališču, prižgane navigacijske luči, ki kažejo relativno pot zrakoplova opazovalcu, druge luči pa niso prižgane, če jih je mogoče zamenjati s temi lučmi;

►M3  razen če so zrakoplovi mirujoči in kako drugače primerno osvetljeni, imajo na območju gibanja na letališču po možnosti prižgane luči, ki so namenjene označitvi skrajnih koncev zrakoplova; ◄

na vseh zrakoplovih, ki vozijo po tleh ali so vlečeni na območju gibanja na letališču, so prižgane luči, s katerimi zrakoplov pritegne pozornost, in

na vseh zrakoplovih na območju gibanja na letališču, katerih motorji so v teku, so prižgane luči, ki kažejo na to dejstvo.

ki vozijo po tleh ali so vlečeni na območju gibanja na letališču in opremljeni z opozorilnimi bliskavicami zaradi izpolnjevanja zahteve (b)(3) ali

ki so na območju gibanja na letališču in opremljeni z lučmi zaradi izpolnjevanja zahteve (b)(4),

takšne luči prižgane tudi podnevi.

škodljivo vplivale na zadovoljivo izpolnjevanje dolžnosti ali

izpostavile zunanjega opazovalca škodljivemu slepljenju.

so v zrakoplovu nameščene dvojne komande, ki delujejo brez napak, in

►C1  nadzorni sedež ◄ zaseda dodatni usposobljeni pilot (v tem pravilu se imenuje varnostni pilot), da bi kot varnostni pilot pomagal osebi, ki leti v pogojih simuliranega instrumentalnega leta. Varnostnemu pilotu mora biti zagotovljena primerna vidljivost naprej in na vsako stran zrakoplova ali pa mora pristojni opazovalec, ki komunicira z varnostnim pilotom, zavzeti takšen položaj v zrakoplovu, s katerega njegovo vidno polje ustrezno dopolnjuje vidno polje varnostnega pilota.

opazuje ostali letališki promet, da se izogne trčenju;

►C1  se prilagodi ali izogne vzorcu prometa, ki ga oblikujejo operacije drugih zrakoplovov; ◄

►C1  razen balonov, naredi vse zavoje v levo, kadar se pripravlja na pristanek in po vzletu, razen če je navedeno drugače ali dobi drugačna navodila od ATC; ◄

►M3  razen balonov, pristaja in vzleta v veter, razen če varnost, konfiguracija vzletno-pristajalne steze ali upoštevanje zračnega prometa določajo, da je primernejša druga smer. ◄

Približevanje. Zrakoplov, ki ima na svoji desni drugi zrakoplov ali plovilo, mu da prednost, ►C1  da ohrani varnostno razdaljo. ◄

Čelno približevanje. Zrakoplov, ki se drugemu zrakoplovu ali plovilu približuje čelno ali približno čelno, spremeni svojo smer leta v desno, da ohrani varnostno razdaljo.

Prehitevanje. Zrakoplov ali plovilo, ki ga prehiteva drugi zrakoplov, ima prednost in prehitevajoči zrakoplov spremeni svojo smer leta, da ohrani varnostno razdaljo.

Pristajanje in vzletanje. Zrakoplov, ki pristaja na vodi ali vzleta z vode, kolikor je to mogoče, ohrani varnostno razdaljo do vseh plovil in ne ovira njihove navigacije.

vsakega leta ali dela leta, za katerega se zagotovi ►C1  služba kontrole zračnega prometa; ◄

vsakega leta IFR v zračnem prostoru s svetovalno službo;

►M3  vsakega leta znotraj območij ali v območja ali vzdolž poti, ki jih je označil pristojni organ, da bi olajšal zagotavljanje služb informacij za letenje, alarmnih služb in služb iskanja in reševanja; ◄

vsakega leta znotraj območij ali v območja ali vzdolž poti, ki jih je označil pristojni organ, da bi olajšal usklajevanje z ustreznimi vojaškimi enotami ali enotami služb zračnega prometa v sosednjih državah in se s tem izognil morebitni potrebi po prestrezanju zrakoplova zaradi identifikacije;

vsakega leta čez mednarodne meje, če zadevna država ni določila drugače;

►M3  vsakega načrtovanega nočnega leta, če zapusti bližino letališča. ◄

načrtovano točko vstopa v kontrolirano območje ali območje s svetovalno službo;

točko prečkanja zračne poti ali zračne poti s svetovalno službo. ◄

identifikacija zrakoplova;

pravila letenja in vrsta leta;

število in tip(-i) zrakoplova ter kategorija vrtinčne sledi;

oprema;

►C1  odhodno letališče ali kraj operacije; ◄

predvideni čas začetka gibanja zrakoplova;

potovalna(-e) hitrost(-i);

►C1  nivo(-ji) potovalnega leta; ◄

pot letenja;

namembno letališče ali kraj operacije in skupni predvideni porabljeni čas;

nadomestno(-a) letališče(-a) ali kraj(-i) operacij(-e);

avtonomija (najdaljši čas letenja, merjen s količino goriva);

skupno število oseb na krovu;

reševalna oprema in oprema za preživetje;

druge informacije.

Predložitev poročila o prihodu ni potrebna po pristanku na letališču, na katerem so zagotovljene službe zračnega prometa, pod pogojem, da radijska komunikacija ali vizualni signali kažejo, da je bil pristanek zaznan.

identifikacija zrakoplova;

odhodno letališče ali kraj operacije;

namembno letališče ali kraj operacije (samo v primeru preusmerjenega pristanka);

letališče prihoda ali kraj operacije;

čas prihoda.

baza oblačnega pokrova je nižja od 450 m (1 500 čevljev) ali

vidljivost pri tleh je manjša od 5 km.

ob zapustitvi bližine letališča se načrt leta predloži v skladu s SERA.4001(b)(6);

zrakoplovi vzpostavijo in ohranijo dvosmerno radijsko komunikacijo na ustreznem komunikacijskem kanalu službe zračnega prometa, če je na voljo;

veljata vidljivost v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC) in najmanjša oddaljenost od oblakov, ki sta prikazani v tabeli S5-1, vendar:

▼M2

▼M2 —————

▼M2

nočni let VFR poteka na nivoju letenja, ki ni nižji od najmanjše absolutne višine letenja, kot jo je določila država, prek ozemlja katere let poteka, razen kadar je to potrebno za vzletanje ali pristajanje ali kadar pristojni organ izda posebno dovoljenje ali kadar takšna najmanjša absolutna višina letenja ni določena:

s transonično in nadzvočno hitrostjo, razen če to dovoli pristojni organ;

nad nivojem letenja (FL) 195. Izjeme od te zahteve so naslednje:

nad gosto naseljenimi območji velemest, mest ali naselij ali nad zbrano množico ljudi na prostem na višini, ki je manj kot 300 m (1 000 čevljev) nad najvišjo oviro v radiju 600 m od zrakoplova;

kjer koli drugje, razen v območjih, navedenih v točki 1, na relativni višini, ki je manj kot 150 m (500 čevljev) nad zemljo ali vodo ali 150 m (500 čevljev) nad najvišjo oviro v radiju 150 m (500 čevljev) od zrakoplova.

kadar se izvajajo v zračnem prostoru razredov B, C in D;

kadar tvorijo del letališkega prometa na kontroliranih letališčih ali

kadar se izvajajo kot posebni leti VFR.

če je bil predložen načrt leta, sporoči potrebne spremembe, ki jih je treba izvesti v veljavnem načrtu leta, ali

v skladu z zahtevo SERA.4001(b), takoj ko je mogoče, predloži načrt leta pristojni enoti služb zračnega prometa in pridobi dovoljenje, preden nadaljuje let IFR v kontroliranem zračnem prostoru.

takšni posebni leti VFR se lahko opravljajo samo podnevi, razen če pristojni organ dovoli drugače;

ki jih upošteva pilot:

enota kontrole zračnega prometa zrakoplovu ne izda dovoljenja za posebni let VFR za vzlet ali pristanek na aerodromu znotraj kontrolirane cone ali vstop v cono letališkega prometa ali letališkega šolskega kroga, kadar so sporočene meteorološke razmere na aerodromu slabše od naslednjih minimumov:

►M3  nad visokim terenom ali na goratih območjih na višini, ki je vsaj 600 m (2 000 čevljev) nad najvišjo oviro, locirano v radiju 8 km od ocenjenega položaja zrakoplova; ◄

kjer koli drugje, razen v območjih, določenih v točki 1, na višini, ki je vsaj 300 m (1 000 čevljev) nad najvišjo oviro, locirano v radiju 8 km od predvidenega položaja zrakoplova.

Države članice določijo zračni prostor v skladu z naslednjo klasifikacijo zračnih prostorov in v skladu z Dodatkom 4:

Določitev klasifikacije zračnega prostora je ustrezna glede na potrebe držav članic, vendar se zračni prostor nad FL 195 razvrsti kot zračni prostor razreda C.

preprečiti trčenja med zrakoplovi;

►C1  preprečiti trčenja med zrakoplovi na manevrskih površinah in ovirami na teh površinah; ◄

pospešiti in vzdrževati urejen pretok zračnega prometa;

zagotoviti nasvete in informacije, koristne za varno in učinkovito izvajanje letov;

obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju in reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam.

obvesti o neznanem zrakoplovu in, če pilot tako zahteva ali če je po mnenju kontrolorja to potrebno zaradi okoliščin, se predlaga ukrepanje za preprečitev trka, in

obvesti, ko nevarnosti ni več.

vse lete IFR v zračnem prostoru razredov A, B, C, D in E;

vse lete VFR v zračnem prostoru razredov B, C in D;

►M3  vse lete po posebnih pravilih VFR; ◄

ves letališki promet na kontroliranih letališčih.

se enoti kontrole zračnega prometa zagotavljajo informacije o načrtovanih gibanjih posameznih zrakoplovov ali spremembah le-teh ter tekoče informacije o dejanskem napredovanju posameznih zrakoplovov;

enota kontrole zračnega prometa na podlagi prejetih informacij določa relativne položaje znanih zrakoplovov med seboj;

enota kontrole zračnega prometa izdaja dovoljenja in informacije za preprečevanje trčenj med zrakoplovi pod njeno kontrolo ter za pospeševanje in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;

enota kontrole zračnega prometa po potrebi usklajuje dovoljenja z drugimi enotami:

med vsemi leti v zračnem prostoru razredov A in B;

med leti IFR v zračnem prostoru razredov C, D in E;

med leti IFR in VFR v zračnem prostoru razreda C;

med leti IFR in posebnimi leti VFR;

med posebnimi leti VFR, razen če pristojni organ določi drugače;

z vertikalnim razdvajanjem, ki se zagotovi z določitvijo različnih nivojev potovalnega leta, izbranih iz tabele nivojev potovalnega leta v Dodatku 3 k Prilogi k tej uredbi, vendar se korelacija nivojev s sledjo letenja, ki je za to predpisana v Dodatku, ne uporablja, če je navedeno drugače v ustreznih zbornikih letalskih informacij ali dovoljenjih kontrole zračnega prometa. Minimalno vertikalno razdvajanje znaša nominalno 300 m (1 000 čevljev) do vključno FL 410 in nominalno 600 m (2 000 čevljev) nad navedenim nivojem;

s horizontalnim razdvajanjem, ki se zagotovi z:

zadevne enote služb zračnega prometa ter

piloti in operatorji zrakoplovov prek zbornikov letalskih informacij, če razdvajanje temelji na določenih navigacijskih sredstvih ali navigacijskih tehnikah, ki jih uporabljajo zrakoplovi.

zrakoplov leti neposredno za drugim zrakoplovom na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njim ali

oba zrakoplova uporabljata isto vzletno-pristajalno stezo ali vzporedni vzletno-pristajalni stezi, ki sta največ 760 m (2 500 čevljev) narazen, ali

zrakoplov prečka preleteno pot drugega zrakoplova na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njo.

Če pristojni organ ne izda drugega dovoljenja ali ustrezna enota kontrole zračnega prometa ne da drugega navodila, je treba kontrolirane lete:

Če pristojni organ ne izda drugega dovoljenja ali ustrezna enota kontrole zračnega prometa ne da drugega navodila, se zrakoplov, ki leti vzdolž odseka poti ATS, ki je določen glede na visokofrekvenčne vsesmerne radijske oddajnike, za svoje osnovno navigacijsko vodenje preusmeri z naprave za zrakoplovom na napravo pred zrakoplovom, in sicer nad točko preusmeritve ali čim bliže tej točki, kot je to z operativnega vidika mogoče, če je taka točka določena.

Odstopanje od zahtev iz točke (1) se sporoči ustrezni enoti ATS.

Odstopanje od sledi: če zrakoplov odstopa od sledi leta, je treba nemudoma prilagoditi smer leta zrakoplova, da čim prej ponovno doseže sled leta.

Sprememba dejanske hitrosti letenja: če se povprečna dejanska hitrost letenja zrakoplova na nivoju potovalnega leta med točkami javljanja spreminja ali se pričakuje, da se bo spremenila za plus ali minus 5 odstotkov dejanske hitrosti letenja glede na hitrost zrakoplova, navedeno v načrtu leta, je o tem treba obvestiti ustrezno enoto služb zračnega prometa.

Sprememba v časovni napovedi: če se ugotovi, da predvideni čas za naslednjo veljavno točko javljanja, mejo območja z informacijami za letenje ali namembni aerodrom, odvisno od tega, kateri od teh krajev je najbližji, odstopa za več kot dve minuti od napovedi, ki je bila sporočena ATS, ali od časa, ki ga predpiše pristojni organ, je treba ustrezni enoti ATS čim prej sporočiti spremenjeni predvideni čas.

Če je sklenjen sporazum ADS-C, se enoto služb zračnega prometa samodejno prek podatkovne zveze obvesti tudi o vsaki spremembi, ki nastane zunaj mejnih vrednosti, določenih s sporazumom za dogodek ADS-C.

Pri spremembi nivoja potovalnega leta: identifikacija zrakoplova, zahtevani novi nivo potovalnega leta in hitrost potovalnega leta na tem nivoju, spremenjene časovne ocene (po potrebi) na naslednjih mejah območja z informacijami za letenje.

Pri spremembi poti:

zaprosi za spremenjeno dovoljenje, ki omogoča zrakoplovu, da v vizualnih meteoroloških razmerah nadaljuje pot do namembnega ali nadomestnega letališča ali da zapusti zračni prostor, znotraj katerega se zahteva dovoljenje ATC, ali

če dovoljenja v skladu s točko (a) ni mogoče pridobiti, nadaljuje let v vizualnih meteoroloških razmerah in obvesti ustrezno enoto ATC o sprejetem ukrepu, da bo zrakoplov zapustil zadevni zračni prostor ali pa pristal na najbližjem primernem letališču, ali

če let poteka znotraj kontrolirane cone, zaprosi za pooblastilo, da ga lahko izvaja kot posebni let VFR, ali

zaprosi za dovoljenje za izvajanje leta v skladu s pravili instrumentalnega letenja.

Pri kontroliranih letih, ki ustrezni enoti služb zračnega prometa zagotavljajo podatke o položaju prek komunikacij s podatkovno zvezo, se glasovna poročila o položaju izvajajo le, kadar se to zahteva.

Če je bil nadzorovani let izvzet iz zahteve po sporočanju na obveznih točkah javljanja, piloti, razen če se uporablja avtomatsko sporočanje položaja, ponovno začnejo glasovno sporočanje položaja ali sporočanje položaja prek CPDLC:

oblika poročil o položaju je v skladu s točko A Dodatka 5.

Ko se vzpostavi CPDLC, še naprej velja zahteva, da zrakoplov ohrani pozornost na glasovno komunikacijo zrak–zemlja.

►M3  jim je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa ali ◄

►M3  so drugače znani ustrezni enoti služb zračnega prometa. ◄

informacij SIGMET in AIRMET;

informacij o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhih vulkanov in oblakih vulkanskega pepela;

informacij o sproščanju radioaktivnih snovi ali strupenih kemikalij v ozračje;

informacij o spremembah glede razpoložljivosti radionavigacijskih storitev;

informacij o spremembah razmer na letališčih in v pripadajočih objektih, vključno z informacijami o stanju na letaliških območjih gibanja, če je na njih sneg, led ali večja količina vode;

informacij o prosto letečih balonih brez posadke

o vremenskih razmerah, sporočenih ali napovedanih za odhodna, namembna in nadomestna letališča;

o nevarnosti trčenja za zrakoplove, ki letijo v razredih C, D, E, F in G zračnega prostora;

za let nad vodnimi površinami, če je to izvedljivo in to zahteva pilot, vseh razpoložljivih informacij, kot so radijski pozivni znak, položaj, dejanska smer, hitrost itd. površinskih plovil na območju.

zrakoplov potrdi prejem informacije po vzpostavitvi komunikacije z enoto ATS, ki zagotavlja storitev priletne kontrole, z letališkim kontrolnim stolpom ali letališko službo informacij za letenje (AFIS), kot je ustrezno, in

pristojna enota služb zračnega prometa v odgovoru zrakoplovu, ki je potrdil prejem sporočila ATIS, ali zrakoplovu v priletu v času, ki ga določi pristojni organ, zagotovi podatek o trenutni nastavitvi višinomera.

ime letališča;

oznako prihoda in/ali odhoda;

vrsto pogodbe, če poteka komunikacija prek podatkovne zveze D-ATIS;

označevalnik;

po potrebi čas opazovanja;

vrsto predvidenega(-ih) prileta(-ov);

vzletno-pristajalno(-e) stezo(-e) v uporabi, stanje zaustavljalnega sistema, ki pomeni potencialno nevarnost, če obstaja;

pomembne razmere na površini vzletno-pristajalne steze in po potrebi zaviralni učinek;

po potrebi zamudo zaradi čakanja;

po potrebi nivo prehoda;

druge pomembne operativne informacije;

smer in hitrost vetra na površini (v magnetnih stopinjah), vključno s pomembnimi spremembami, ter če so na voljo površinski vetrni senzorji za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji zrakoplovov, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

vidljivost in po potrebi RVR ( 2 ) ter, če so na voljo senzorji za vidljivost/RVR za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

trenutne vremenske razmere (2) ;

oblak pod 1 500 m (5 000 čevljev) ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar je višje; kumulonimbus; če je baza oblakov nejasna, vertikalno vidljivost, če je na voljo (2) ;

temperaturo zraka;

temperaturo rosišča;

nastavitev(-ve) višinomera(-ov);

vse razpoložljive informacije o pomembnih meteoroloških pojavih v območjih prileta in začetnega vzpenjanja, vključno s strižnim vetrom, ter informacije o najnovejših vremenskih razmerah, pomembnih za obratovanje zrakoplovov;

napoved razvoja vremena, če je na voljo, in

posebna navodila ATIS.

ime letališča;

oznako prihoda;

vrsto pogodbe, če poteka komunikacija prek podatkovne zveze D-ATIS;

označevalnik;

po potrebi čas opazovanja;

vrsto predvidenega(-ih) prihoda(-ov);

glavno pristajalno(-e) stezo(-e); stanje zaustavljalnega sistema, ki pomeni potencialno nevarnost, če obstaja;

pomembne razmere na površini vzletno-pristajalne steze in po potrebi zaviralni učinek;

po potrebi zamudo zaradi čakanja;

po potrebi nivo prehoda;

druge pomembne operativne informacije;

smer in hitrost vetra na površini (v magnetnih stopinjah), vključno s pomembnimi spremembami, ter če so na voljo površinski vetrni senzorji za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji zrakoplovov, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

vidljivost in po potrebi RVR ( 3 ) ter, če so na voljo senzorji za vidljivost/RVR za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

trenutne vremenske razmere (3) ;

oblak pod 1 500 m (5 000 čevljev) ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar je višje; kumulonimbus; če je baza oblakov nejasna, vertikalno vidljivost, če je na voljo (3) ;

temperaturo zraka;

temperaturo rosišča;

nastavitev(-ve) višinomera(-ov);

vse razpoložljive informacije o pomembnih meteoroloških pojavih v območju začetnega vzpenjanja, vključno s strižnim vetrom;

napoved razvoja vremena, če je na voljo, in

posebna navodila ATIS.

ime letališča;

oznako odhoda;

vrsto pogodbe, če poteka komunikacija prek podatkovne zveze D-ATIS;

označevalnik;

po potrebi čas opazovanja;

predvideno(-e) vzletno-pristajalno(-e) stezo(-e) za vzlet, stanje zaustavljalnega sistema, ki pomeni potencialno nevarnost, če obstaja;

pomembne razmere na površini vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), predvidene(-ih) za vzlet, in po potrebi zaviralni učinek;

po potrebi zamudo pri odhodu;

po potrebi nivo prehoda;

druge pomembne operativne informacije;

smer in hitrost vetra na površini (v magnetnih stopinjah), vključno s pomembnimi spremembami, ter če so na voljo površinski vetrni senzorji za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji zrakoplovov, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

vidljivost in po potrebi RVR (2)  ter, če so na voljo senzorji za vidljivost/RVR za zadevne odseke vzletno-pristajalne(-ih) stez(-e), ki so v uporabi, in če te informacije zahtevajo operatorji, navedbo vzletno-pristajalne steze in odseka vzletno-pristajalne steze, na katerega se informacije nanašajo;

trenutne vremenske razmere (2) ;

oblak pod 1 500 m (5 000 čevljev) ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar je višje; kumulonimbus; če je baza oblakov nejasna, vertikalno vidljivost, če je na voljo (2) ;

temperaturo zraka;

temperaturo rosišča;

nastavitev(-ve) višinomera(-ov);

vse razpoložljive informacije o pomembnih meteoroloških pojavih v območju začetnega vzpenjanja, vključno s strižnim vetrom;

napoved razvoja vremena, če je na voljo, in

posebna navodila ATIS.

Alarmno službo zagotavljajo enote služb zračnega prometa:

Razen če pristojni organ določi drugače, zrakoplovi, opremljeni z ustreznimi dvosmernimi radijskimi komunikacijami, poročajo v obdobju dvajsetih do štiridesetih minut po zadnjem stiku, ne glede na namen tega stika, zgolj zato, da sporočijo, da let napreduje v skladu z načrtom, to poročilo pa mora vsebovati identifikacijo zrakoplova in besedi „Brez posebnosti“ (Operations normal).

Sporočilo „Brez posebnosti“ (Operations normal) se posreduje ustrezni enoti ATS prek zveze zrak–zemlja.

Če enota služb zračnega prometa ugotovi, da je zrakoplov v izrednem stanju, o vrsti izrednega stanja čim prej obvesti druge zrakoplove, za katere ve, da so v bližini zadevnega zrakoplova, razen v pogojih, navedenih v točki (b).

Če enota služb zračnega prometa ve ali domneva, da je zrakoplov predmet nezakonitega vmešavanja, se v ATS komunikaciji zrak–zemlja ne navede vrsta stanja, razen če ni bila že prej navedena v sporočilih iz zadevnega zrakoplova in če taka navedba zagotovo ne bo poslabšala razmer.

Če položaj zrakoplova ni znan, enota služb zračnega prometa:

Zahteve iz točke 1(iv) in točke 1(v) se uporabljajo tudi za enote služb zračnega prometa, ki so bile obveščene v skladu s točko 1(iii).

Po določitvi položaja zrakoplova enota služb zračnega prometa:

▼M2

▼B

poskuša vzpostaviti dvosmerno komunikacijo z zrakoplovom;

pri drugih enotah služb zračnega prometa v območju z informacijami za letenje se pozanima o letu in jih zaprosi za pomoč pri vzpostavljanju dvosmerne komunikacije z zrakoplovom;

pri enotah služb zračnega prometa, ki zagotavljajo storitve v sosednjih območjih z informacijami za letenje, se pozanima o letu in jih zaprosi za pomoč pri vzpostavljanju dvosmerne komunikacije z zrakoplovom;

poskuša dobiti informacije pri drugih zrakoplovih v območju;

enota služb zračnega prometa po potrebi takoj po določitvi identitete zrakoplova obvesti pristojno vojaško enoto. ◄

Kadar pilot sporoči stanje minimalne ravni goriva, kontrolor čim prej obvesti pilota o vsakršni pričakovani zamudi ali da zamude niso pričakovane.

Če je zaradi ravni goriva potrebna razglasitev stanja v nevarnosti, pilot to sporoči v skladu s točko SERA.14095, in sicer z uporabo radiotelefonskega signala za nevarnost (MAYDAY), ki ga po možnosti izgovori trikrat, temu pa sledi narava stanja v nevarnosti (GORIVO) (FUEL)).

Kadar koli se zaradi odpovedi ali neustreznega delovanja navigacijskega sistema, sistema za komunikacijo, merjenja višine, krmarjenja leta ali drugih sistemov zmogljivost zrakoplova zmanjša pod raven, zahtevano za zračni prostor, v katerem ta leti, letalska posadka o tem nemudoma obvesti zadevno enoto ATC. Kadar odpoved ali neustrezno delovanje vpliva na minimalno razdvajanje, ki je takrat v uporabi, kontrolor ukrepa za določitev druge ustrezne vrste razdvajanja ali minimalnega razdvajanja.

Neustrezno delovanje ali odpoved sistema RNAV

Kadar zrakoplov ne more izpolnjevati specifikacij, kot jih zahteva pot ali postopek RNAV, zaradi odpovedi ali neustreznega delovanja sistema RNAV, pilot zahteva spremenjeno dovoljenje.

Izguba učinkovitosti vertikalne navigacije, ki se zahteva za zračni prostor z zmanjšanim minimalnim vertikalnim razdvajanjem (RVSM)

Sistem ACAS II se med letom, razen v primerih iz seznama minimalne opreme iz Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 (1) , uporablja v načinu, ki omogoča podajanje navodil za izogib (RA) letalski posadki, kadar se zazna neustrezna bližina drugega zrakoplova. To ne velja, če je zaradi neobičajnega postopka ali razmer, v katerih je delovanje omejeno, potrebna omejitev načina podajanja navodil za izogib (izključno s podajanjem prometnih navodil ali enakovrednim načinom).

V primeru podajanja navodil RA sistema ACAS piloti:

Kadar pilot sporoči navodilo RA sistema ACAS, kontrolor ne poskuša spremeniti poti leta zrakoplova, dokler pilot ne sporoči „KONFLIKTA NI VEČ“ (CLEAR OF CONFLICT).

Ko zrakoplov v skladu z navodilom RA preneha upoštevati dovoljenje ali navodilo ATC ali ko pilot sporoči navodilo RA, kontrolor preneha biti odgovoren za zagotavljanje razdvajanja med navedenim zrakoplovom in drugimi zrakoplovi, na katere neposredno vpliva manever po navodilu RA. Kontrolor ponovno prevzame odgovornost za zagotavljanje razdvajanja vsem zadevnim zrakoplovom, kadar:

takoj ravna v skladu z navodili, prejetimi od zrakoplova prestreznika, si razloži pomen vizualnih signalov in se odzove nanje v skladu s specifikacijami iz tabel S11-1 in S11-2;

če je mogoče, obvesti ustrezno enoto služb zračnega prometa;

poskuša vzpostaviti radijsko komunikacijo z zrakoplovom prestreznikom ali ustrezno enoto za kontrolo prestrezanja, in sicer s splošnim javljanjem na frekvenci za klic v sili 121,5 Mhz, pri čemer sporoči identiteto prestrezanega zrakoplova in vrsto leta, ter če stik ni vzpostavljen in je smiselno, to javljanje ponovi na frekvenci za klic v sili 243 MHz;

če je opremljen z radarskim odzivnikom SSR, izbere kodo 7700 načina A, razen če ustrezna enota služb zračnega prometa določi drugače;

če je opremljen z ADS-B ali ADS-C, izbere ustrezen način delovanja za izredno stanje, če je na voljo, razen če ustrezna enota služb zračnega prometa določi drugače.

▼B

►C1  poskuša vzpostaviti dvosmerno komunikacijo s prestrezanim zrakoplovom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno z radijsko frekvenco za klic v sili 121,5 MHz, če komunikacija še ni vzpostavljena; ◄

obvesti pilota prestrezanega zrakoplova o prestrezanju;

vzpostavi stik s prestrezno kontrolno enoto, ki vzdržuje dvosmerno komunikacijo z zrakoplovom prestreznikom, in ji zagotovi razpoložljive informacije o zrakoplovu;

po potrebi posreduje sporočila med zrakoplovom prestreznikom ali prestrezno kontrolno enoto in prestrezanim zrakoplovom;

v tesnem sodelovanju s prestrezno kontrolno enoto sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti prestrezanega zrakoplova;

►C1  obvesti enote služb zračnega prometa, ki zagotavljajo storitve v sosednjih območjih z informacijami za letenje, če meni, da se je zrakoplov oddaljil od navedenih sosednjih območij z informacijami za letenje. ◄

obvesti enoto služb zračnega prometa, ki zagotavlja storitve v zračnem prostoru, v katerem se izvaja prestrezanje, in ji zagotovi razpoložljive informacije za pomoč pri identifikaciji zrakoplova ter jo zaprosi, naj ukrepa v skladu s točko (f);

►C1  posreduje sporočila ◄ med prestrezanim zrakoplovom in ustrezno enoto služb zračnega prometa, prestrezno kontrolno enoto ali zrakoplovom prestreznikom.

posebna opazovanja iz zrakoplova in

druga nerutinska opazovanja iz zrakoplova.

zmerno ali močno turbulenco ali

zmerno ali močno zaledenitev ali

močan zavetrni val ali

nevihte brez toče, ki so slabo vidne, skrite v plasti oblakov, razširjene ali tvorijo nevihtne linije, ali

nevihte s točo, ki so slabo vidne, skrite v plasti oblakov, razširjene ali tvorijo nevihtne linije, ali

močan prašni vihar ali močan peščeni vihar ali

oblak vulkanskega pepela ali

vulkansko aktivnost pred izbruhom ali izbruh vulkana ali

zaviralni učinek na vzletno-pristajalni stezi ni tako dober, kot je bilo sporočeno.

Podrobna navodila, vključno s formati sporočil in frazeologijo iz Dodatka 5, uporabljajo letalska posadka pri oddajanju poročil iz zrakoplova in enote ATS pri ponovnem oddajanju teh poročil.

Posebna poročila iz zrakoplova, ki vsebujejo opažanja vulkanske aktivnosti, se zabeležijo na posebnem obrazcu za poročila iz zrakoplova o vulkanski aktivnosti. Obrazci, ki temeljijo na vzorcu obrazca za posebna poročila iz zrakoplova o vulkanski aktivnosti iz točke B Dodatka 5, se zagotovijo letalskim posadkam, ki letijo na poteh, na katere bi lahko vplivali oblaki vulkanskega pepela.

drugim zadevnim zrakoplovom;

zadevni meteorološki službi bdenja (MWO) v skladu s točko 3 Dodatka 5 in

drugim zadevnim enotam ATS.

Če je zrakoplov opremljen z delujočim odzivnikom SSR, ga pilot uporablja ves čas med letom ne glede na to, ali je zrakoplov v zračnem prostoru, kjer se SSR uporablja za namene ATS, ali zunaj njega.

Piloti ne uporabljajo funkcije IDENT, razen če tako zahteva ATS.

Razen za lete v zračnem prostoru, ki ga pristojni organ določi za obvezno uporabo odzivnika, so zrakoplovi brez zadostne oskrbe z električno energijo izvzeti iz zahteve, da se odzivnik uporablja ves čas.

Za sporočitev, da je zrakoplov v posebni nepredvideni situaciji, pilot zrakoplova, opremljenega s SSR:

Razen v primerih, opisanih v točki (a) zgoraj, pilot:

Kadar se ugotovi, da se koda, prikazana na radarskem zaslonu, razlikuje od kode, ki je bila dodeljena zrakoplovu:

Kadar je zrakoplov opremljen z delujočo opremo za uporabo v načinu C, jo pilot neprekinjeno uporablja v tem načinu, razen če mu ATC da drugačna navodila.

Razen če pristojni organ določi drugače, se preverjanje informacij o nivoju na podlagi tlačne višine, ki so prikazane kontrolorju, izvede vsaj enkrat s strani vsake ustrezno opremljene enote ATC ob prvem stiku z zadevnim zrakoplovom ali, če to ni izvedljivo, takoj ko je mogoče za tem.

Zrakoplovi, opremljeni z načinom S, ki ima funkcijo identifikacije zrakoplova, oddajajo identifikacijo zrakoplova, kot je določeno v točki 7 načrta leta ICAO, ali registracijo zrakoplova, kadar ni bil predložen noben načrt leta.

Kadar koli se na radarskem zaslonu opazi, da je identifikacija zrakoplova, ki jo oddaja zrakoplov, opremljen z načinom S, drugačna od pričakovane, se od pilota zahteva, da potrdi in po potrebi ponovno vnese pravilno identifikacijo zrakoplova.

Če po potrditvi pilota, da je bila v identifikacijsko funkcijo v načinu S vnesena pravilna identifikacija zrakoplova, razhajanje še vedno obstaja, kontrolor ukrepa, kot sledi:

V primeru odpovedi odzivnika po odhodu enota ATC poskuša zagotoviti nadaljevanje leta na namembni aerodrom v skladu z načrtom leta. Vendar se od pilotov lahko pričakuje, da upoštevajo posebne omejitve.

Če odzivnik odpove in ga ni mogoče usposobiti pred odhodom, piloti:

Kategorije sporočil, ki jih obdela mobilna letalska služba, in prednostni vrstni red pri vzpostavljanju komunikacij in oddajanju sporočil so v skladu s tabelo S14-1.

Sporočila v nevarnosti in promet v nevarnosti se obravnavajo v skladu z določbami iz točke SERA.14095.

Sporočila v sili in promet v sili, vključno s sporočili, ki sledijo signalu za medicinske prevoze, se obravnavajo v skladu z določbami iz točke SERA.14095.

sporočila o gibanju in nadzoru;

sporočila, ki jih odda operator zrakoplova ali zrakoplov in se neposredno nanašajo na zrakoplov med letom;

vremenski nasveti, ki se neposredno nanašajo na zrakoplov, ki je v letu ali tik pred odhodom (posamično sporočeni ali za oddajanje);

druga sporočila, ki zadevajo zrakoplov, ki je v letu ali tik pred odhodom.

Radiotelefonske komunikacije zrak–zemlja potekajo v angleškem jeziku ali v jeziku, ki ga običajno uporablja postaja na tleh.

Na zahtevo katerega koli zrakoplova se angleški jezik uporablja na vseh postajah na tleh, ki zagotavljajo storitve določenim aerodromom in potem, ki jih uporabljajo mednarodne službe zračnega prometa. Razen če v posebnih primerih pristojni organ določi drugače, se na aerodromih z več kot 50 000 mednarodnimi premiki IFR letno za komunikacije med enoto ATS in zrakoplovom uporablja angleški jezik. Države članice, v katerih na takih aerodromih na dan začetka veljavnosti te uredbe angleški jezik ni edini jezik, ki se uporablja za komunikacije med enoto ATS in zrakoplovi, se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale angleškega jezika in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. V tem primeru te države članice najpozneje do 31. decembra 2017 izvedejo študijo o možnosti, da se iz varnostnih razlogov zahteva uporaba angleškega jezika za komunikacije med enoto ATS in zrakoplovi na navedenih aerodromih, da bi se preprečili vdori zrakoplovov na zasedene vzletno-pristajalne steze in druga varnostna tveganja, pri čemer se upoštevajo veljavne določbe Unije in nacionalne zakonodaje o rabi jezikov. Države članice to študijo objavijo, njene rezultate pa pošljejo Agenciji in Komisiji.

Informacije o jezikih, ki so na voljo na določeni postaji na tleh, so vključene v zbornike letalskih informacij in druge objavljene letalske informacije o takih zmogljivostih.

Uporaba označevalnikov poti ATS v komunikacijah

Beseda „kopter“ se izgovarja kot v besedi „helicopter“ ter besedi „upper“ in „supersonic“ kot v angleškem jeziku.

Vse številke, ki se uporabljajo pri oddajanju pozivnega znaka zrakoplova, smeri, vzletno-pristajalne steze, smeri vetra in hitrosti, se oddajajo z izgovorjavo vsake števke posebej.

Vse številke, ki se uporabljajo pri oddajanju informacij, ki niso informacije, opisane v točki (a)(1), se oddajajo z izgovorjavo vsake števke posebej, vse številke, ki vsebujejo cele stotice in cele tisočice, pa se oddajajo z izgovorjavo vsake števke, ki predstavlja število stotic ali tisočic, sledi pa ji beseda „STO“ (HUNDRED) ali „TISOČ“ (THOUSAND), kot je ustrezno. Kombinacije tisočic in celih stotic se oddajajo z izgovorjavo vsake števke, ki predstavlja število tisočic, sledi pa jim beseda „TISOČ“ (THOUSAND); zatem se izgovori število, ki predstavlja število stotic in mu sledi beseda „STO“ (HUNDRED).

V primerih, ko je treba jasneje podati številko, oddano kot cela tisočica in/ali cela stotica, se številka odda z izgovorjavo vsake števke posebej.

Pri zagotavljanju informacij v zvezi z relativno smerjo proti predmetu ali konfliktnemu prometu v 12-urnem načinu se informacije podajajo z izgovorjavo števk skupaj, npr. „DESETA URA“ (TEN O'CLOCK) ali „ENAJSTA URA“ (ELEVEN O'CLOCK).

Številke, ki vsebujejo decimalno vejico, se oddajajo, kot je opisano v točki (a)(1), z decimalno vejico na ustreznem mestu, ki se navede z besedo „CELA“ (DECIMAL).

Za identifikacijo prenosnega kanala pri visokofrekvenčnih (VHF) radiotelefonskih komunikacijah se uporablja vseh šest števk številčnega označevalnika, razen v primerih, ko sta tako peta kot šesta števka ničli – v tem primeru se uporabljajo le prve štiri števke.

Prenosi so jedrnati in se izgovarjajo z normalnim pogovornim tonom.

V radiotelefonskih komunikacijah se uporabljajo naslednje besede in fraze, kot je ustrezno, in jim je pripisan pomen, kot je naveden v tabeli S14-4:

Pozivni znaki v celi obliki

Radiotelefonski pozivni znak za zrakoplov je enega od naslednjih tipov:

Pozivni znaki v skrajšani obliki:

Radiotelefonski pozivni znaki za zrakoplove iz točke (a), razen tipa c), se lahko skrajšajo v primerih, določenih v točki SERA.14055(c). Skrajšani pozivni znaki so ene od naslednjih oblik:

Zrakoplov med letom ne spremeni tipa svojega radiotelefonskega pozivnega znaka, razen začasno, če mu zaradi varnosti enota ATC da takšno navodilo. Med vzletom, v zadnjem delu končnega prileta ali med vožnjo po tleh pri pristanku se zrakoplovu ne oddajajo sporočila, razen iz varnostnih razlogov.

Vzpostavitev radiotelefonskih komunikacij

Nadaljnje radiotelefonske komunikacije

Ustrezne enote ATS sporočijo zrakoplovu, naj spremeni radijsko frekvenco v skladu z dogovorjenimi postopki. Če zrakoplov ne prejme takšnega sporočila, pred spremembo radijske frekvence obvesti enoto ATS.

Pri vzpostavljanju prvega stika na frekvenci VHF ali pri zapustitvi te frekvence zrakoplov sporoči informacije, ki jih lahko določi ANSP, ki je odgovorna za zagotavljanje storitev in jo je odobril pristojni organ.

Razen če ni ANSP, ki je pristojna za zagotavljanje storitev in jo je odobril pristojni organ, določila drugače, po spremembi kanala glasovne komunikacije zrak–zemlja prvi klic enoti ATS vsebuje naslednje elemente:

Piloti zagotavljajo informacije o nivojih letenja na najbližjih celih 30 m ali 100 čevljev, kot je prikazano na pilotovem višinomeru.

Prvi klic letališkemu kontrolnemu stolpu

Za zrakoplove, katerim se zagotavlja služba letališke kontrole zračnega prometa, prvi klic vsebuje:

Oblika testnih oddajanj je naslednja:

Oblika odgovora na testno oddajanje je naslednja:

Pri izvajanju testov se uporablja naslednja lestvica razumljivosti:

Lestvica razumljivosti

Sporočila so jedrnata in nedvoumna ter uporablja se standardna frazeologija, kadar je na voljo.

Konec pogovora.

Radiotelefonski pogovor konča sprejemna enota ATS ali zrakoplov, ki uporabi svoj pozivni znak.

Popravki in ponovitve

Če se pri preverjanju pravilnosti ponovitve ugotovijo napake v sporočilu, se ob zaključku ponovitve oddajo besede „NAPAČNO, PONOVIM“ (NEGATIVE I SAY AGAIN), ki jim sledi pravilna različica zadevnega dela sporočila.

Zrakoplov med letom spremlja komunikacije, kot to zahteva pristojni organ, in razen iz varnostnih razlogov ne preneha spremljanja ne da bi o tem obvestil zadevno enoto ATS.

Letalske postaje stalno poslušajo na frekvenci VHF za klic v sili 121,5 MHz v delovnem času enot, ki imajo to možnost. Kadar sta dve ali več takih postaj na isti lokaciji, se mora v skladu s to zahtevo na eni od njih izvajati poslušanje na frekvenci 121.5 MHz.

Kadar mora zrakoplov ali enota ATS iz katerega koli razloga začasno prekiniti operacijo spremljanja, o tem po možnosti obvesti druge zadevne postaje in sporoči čas, kdaj naj bi se operacija nadaljevala. Ko se operacija ponovno začne izvajati, se o tem obvesti druge zadevne postaje. Kadar je treba operacijo začasno prekiniti za daljše obdobje, kot je določeno v prvotnem obvestilu, se spremenjeni čas nadaljevanja operacije po možnosti sporoči ob prvotno določenem času ali blizu tega časa.

Kadar zrakoplovu z vsemi razpoložljivimi sredstvi ne uspe vzpostaviti stika na določenem kanalu, na prej uporabljenem kanalu ali drugem ustreznem kanalu na poti in mu ne uspe vzpostaviti komunikacije z ustrezno enoto ATS, drugo enoto ATS ali drugim zrakoplovom, na določenem(-ih) kanalu(-ih) dvakrat odda svoje sporočilo, pred katerim uporabi frazo „SLEPO ODDAJANJE“ (TRANSMITTING BLIND) in po potrebi vključi naslovnika(-e), ki mu (jim) je sporočilo namenjeno.

Kadar zrakoplov ne more vzpostaviti komunikacije zaradi odpovedi sprejemnika, oddaja poročila ob določenih časih, ali na določenih položajih, na kanalu v uporabi, pred poročili pa uporabi frazo „SLEPO ODDAJANJE ZARADI OKVARE SPREJEMNIKA“ (TRANSMITTING BLIND DUE TO RECEIVER FAILURE). Zrakoplov:

Kadar enoti ATS ne uspe vzpostaviti stika z zrakoplovom po klicih na frekvencah, na katerih naj bi poslušal zrakoplov:

Uporabljajo se tudi določbe iz točke (a):

Gibanje vozil

▼C3

Frazeologija za gibanje vozil, razen vozil za vleko letal, na manevrskem območju je enaka frazeologiji, ki se uporablja za gibanje zrakoplovov, razen pri navodilih za vožnjo po tleh, ko se pri komunikaciji z vozili beseda „VOZI“ (TAXI) nadomesti z besedo „NADALJUJ“ (PROCEED).

▼M2

Svetovalna služba zračnega prometa

Svetovalna služba zračnega prometa ne izdaja „dovoljenj“, temveč le „nasvete“, in kadar zrakoplovu predlaga ukrepanje, uporablja besedo „svetujem“ ali „predlagam“.

Navedba težke kategorije vrtinčne sledi

Postopki v zvezi z odklonom zaradi vremena

Kadar pilot začne komunikacijo z ATC, lahko dobi hiter odgovor, če uporabi frazo „PROSIM ODKLON OD POTI ZARADI VREMENA“ (WEATHER DEVIATION REQUIRED), da sporoči, da sta zaželena prednost na frekvenci in pri odgovoru ATC. Pilot po potrebi začne komunikacijo z uporabo klica v sili „PAN PAN“ (najbolje izgovorjeno trikrat).

Splošno

Radiotelefonska komunikacija v nevarnosti

Radiotelefonska sporočila v sili

signal, ►C1  oddan z radiotelegrafijo ◄ ali drugo metodo signaliziranja, sestavljen iz skupine SOS (… — — —… v Morsejevi abecedi);

►C1  radiotelefonski signal za nevarnost prve stopnje, ki ga sestavlja izgovorjena beseda MAYDAY; ◄

sporočilo o nevarnosti prve stopnje, poslano prek podatkovne zveze, ki prenaša namen besede MAYDAY;

rakete ali izstrelki, ki mečejo rdeče luči, izstreljeni posamično v kratkih časovnih presledkih;

svetilna krogla (svetlobni signal v obliki padala), ki meče rdečo luč;

nastavitev odzivnika na kodo 7700 v načinu A.

ponavljajoče vklapljanje in izklapljanje pristajalnih luči ali

ponavljajoče vklapljanje in izklapljanje navigacijskih luči na takšen način, da se razlikujejo od utripajočih navigacijskih luči.

signal, oddan z radiotelegrafijo ali drugo metodo signaliziranja, sestavljen iz skupine XXX (—..— —..— —..— v Morsejevi abecedi);

radiotelefonski signal za nevarnost druge stopnje, ki ga sestavljata izgovorjeni besedi PAN, PAN;

sporočilo o nevarnosti druge stopnje, poslano prek podatkovne zveze, ki prenaša namen besed PAN, PAN. ◄

pri dnevni svetlobi:

▼C1

▼B

v temi:

pri dnevni svetlobi:

v temi: