To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

SEZNAM DOVOLJENIH ZDRAVSTVENIH TRDITEV

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Pogoji uporabe trditve

Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo

Številka v strokovni reviji EFSA

Ustrezna številka vnosa na konsolidiranem seznamu, predloženem EFSA v oceno

Aktivno oglje

Aktivno oglje prispeva k zmanjšanju prekomernih vetrov po jedi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 g aktivnega oglja na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da se koristni učinek doseže tako, da se 1 g snovi zaužije vsaj 30 minut pred obrokom, 1 g snovi pa takoj po obroku.

2011;9(4):2049

1938

▼M1

Alfa-ciklodekstrin

Uživanje alfa-ciklodekstrina kot del obroka, ki vsebuje škrob, prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja za živilo, ki vsebuje vsaj 5 g alfa-ciklodekstrina na 50 g škroba v količinsko določenem obroku kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem alfa-ciklodekstrina kot del obroka.

2012;10(6):2713

2926

▼B

Alfa-linolenska kislina

(ALA)

ALA prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir ALA, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3 iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 2 g ALA.

2009; 7(9):1252

2011;9(6):2203

493, 568

Arabinoksilan iz endosperma pšenice

Uživanje arabinoksilana kot del obroka prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 8 g vlaknin iz endosperma pšenice, bogatih z arabinoksilanom (vsaj 60 mas. % arabinoksilana), na 100 g dostopnih ogljikovih hidratov v količinsko določenem obroku kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem vlaknin iz endosperma pšenice, bogatih z arabinoksilanom, kot del obroka.

2011;9(6):2205

830

Baker

Baker prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

265, 271, 1722

Baker

Baker prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

266, 1729

Baker

Baker prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

267, 1723

Baker

Baker prispeva k normalni obarvanosti las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

268, 1724

Baker

Baker prispeva k prenosu železa v telesu.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

269, 270, 1727

Baker

Baker prispeva k normalni obarvanosti kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

268, 1724

Baker

Baker ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

264, 1725

Baker

Baker ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1211

263, 1726

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k povečanju mišične mase.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

415, 417, 593, 594, 595, 715

1398

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k vzdrževanju mišične mase.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

415, 417, 593, 594, 595, 715

1398

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

416

4704

Beta-glukani

Beta-glukani prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 1 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanico teh virov na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanice teh beta-glukanov.

2009; 7(9):1254

2011;9(6):2207

754, 755, 757, 801, 1465, 2934

1236, 1299

Beta-glukani iz ovsa in ječmena

Uživanje beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 4 g beta-glukanov iz ovsa ali ječmena za vsakih 30 g dostopnih ogljikovih hidratov v količinsko določenem obroku kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka.

2011;9(6):2207

821, 824

Betain

Betain prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 500 mg betaina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1,5 g betaina.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da lahko dnevni vnos, večji od 4 g, bistveno poveča raven holesterola v krvi.

2011;9(4):2052

4325

Biotin

Biotin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

114, 117

Biotin

Biotin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

116

Biotin

Biotin prispeva k presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

113, 114, 117, 4661

Biotin

Biotin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1728

120

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

118, 121, 2876

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

115

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

115, 121

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi kislin in baz.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

360

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

382

Cink

Cink ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

296

Cink

Cink ima vlogo pri sintezi DNK.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

292, 293, 1759

Cink

Cink ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

297, 300

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

2890

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

302

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi vitamina A.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

361

Cink

Cink ima vlogo pri sintezi beljakovin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

293, 4293

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

295, 1756

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

412

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih nohtov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

412

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

293

Cink

Cink prispeva k vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1819

301

Cink

Cink ima vlogo pri ohranjanju vida.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

361

Cink

Cink ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

291, 1757

Cink

Cink ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

294, 1758

Cink

Cink ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1229

292, 293, 1759

Dokozaheksaenojska kislina (DHK)

DHK ima vlogo pri delovanju možganov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki vsebuje vsaj 40 mg DHK na 100 g in na 100 kcal. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

2010;8(10):1734

2011;9(4):2078

565, 626, 631, 689, 704, 742, 3148, 690, 3151, 497, 501, 510, 513, 519, 521, 534, 540, 688, 1323, 1360, 4294

Dokozaheksaenojska kislina (DHK)

DHK ima vlogo pri ohranjanju vida.

2010;8(10):1734

2011;9(4):2078

627, 632, 743, 3149, 2905, 508, 510, 513, 519, 529, 540, 688, 4294

▼M1

Dokozaheksaenojska kislina (DHK)

DHK prispeva k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavljajo dnevni vnos 2 g DHK in vsebuje DHK v kombinaciji z eikozapentaenojsko kislino (EPK). Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 2 g DHK. Kadar se trditev uporablja na prehranskih dopolnilih in/ali obogatenih živilih, je potrošnike treba obvestiti, da ne smejo preseči skupnega dnevnega vnosa 5 g EPK in DHK.

Trditev se ne uporablja za živila, namenjena otrokom.

2010;8(10):1734

533, 691, 3150

Dokozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)

DHK in EPK prispevata k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 3 g EPK in DHK. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g EPK in DHK. Kadar se trditev uporablja na prehranskih dopolnilih in/ali obogatenih živilih, je potrošnike treba obvestiti, da ne smejo preseči skupnega dnevnega vnosa 5 g EPK in DHK.

Trditev se ne uporablja za živila, namenjena otrokom.

2009; 7(9):1263

2010;8(10):1796

502, 506, 516, 703, 1317, 1324

Dokozaheksaenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)

DHK in EPK prispevata k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 2 g EPK in DHK. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 2 g EPK in DHK. Kadar se trditev uporablja na prehranskih dopolnilih in/ali obogatenih živilih, je potrošnike treba obvestiti, da ne smejo preseči skupnega dnevnega vnosa 5 g EPK in DHK.

Trditev se ne uporablja za živila, namenjena otrokom.

2009; 7(9):1263

2010;8(10):1796

506, 517, 527, 538, 1317, 1324, 1325

▼B

Eikozapentaenojska kislina in dokozaheksaenojska kislina

(EPK/DHK)

EPK in DHK imata vlogo pri delovanju srca.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir EPK in DHK, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3 iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg EPK in DHK.

2010;8(10):1796

2011;9(4):2078

504, 506, 516, 527, 538, 703, 1128, 1317, 1324, 1325, 510, 688, 1360

Encim laktaza

Encim laktaza izboljšuje prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave s prebavo laktoze.

Trditev se lahko uporablja le za prehranska dopolnila z najmanjšim odmerkom 4 500 FCC (Food Chemicals Codex) enot, ciljno populacijo pa je treba obvestiti, da jih je treba zaužiti z vsakim obrokom, ki vsebuje laktozo.

Ciljno populacijo je treba tudi obvestiti, da je toleranca na laktozo spremenljiva in da naj zaprosijo za nasvet glede vloge te snovi v svoji prehrani.

2009; 7(9):1236

2011;9(6):2203

1697, 1818

1974

Enkrat nenasičene in/ali večkrat nenasičene maščobne kisline

Nadomestitev nasičenih maščob z nenasičenimi maščobami v prehrani prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST NENASIČENIH MAŠČOB iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(4):2069

2011;9(6):2203

621, 1190, 1203, 2906, 2910, 3065

674, 4335

Fluorid

Fluorid prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fluorida, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1212

2010;8(10):1797

275, 276, 338, 4238,

Folat

Folat prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1213

2882

Folat

Folat prispeva k sintezi aminokislin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1760

195, 2881

Folat

Folat prispeva k nastajanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1213

Folat

Folat prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1213

Folat

Folat prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1760

81, 85, 86, 88

Folat

Folat prispeva k delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1213

Folat

Folat prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1760

Folat

Folat ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1213

2010;8(10):1760

193, 195, 2881

Fosfor

Fosfor prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1219

329, 373

Fosfor

Fosfor ima vlogo pri delovanju celičnih membran.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1219

328

Fosfor

Fosfor prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1219

324, 327

Fosfor

Fosfor prispeva k ohranjanju zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1219

324, 327

▼M1

Fruktoza

Uživanje živil, ki vsebujejo fruktozo, zvišuje raven glukoze v krvi manj kot uživanje živil, ki vsebujejo saharozo ali glukozo.

Za navedbo trditve je treba glukozo in/ali saharozo v sladkanih pijačah in živilih nadomestiti s fruktozo, da je zmanjšanje vsebnosti glukoze in/ali saharoze v teh živilih in pijačah vsaj 30 %.

2011;9(6):2223

558

▼B

Glukomanan

(konjak manan)

Glukomanan prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 4 g glukomanana. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 4 g glukomanana.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2009; 7(9):1258

2010;8(10):1798

836, 1560, 3100, 3217

Glukomanan

(konjak manan)

Glukomanan ob energijsko omejeni prehrani prispeva k zmanjšanju telesne teže.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 g glukomanana na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g glukomanana v treh odmerkih po 1 g z 1–2 kozarcema vode pred obroki in ob energijsko omejeni prehrani.

2010;8(10):1798

854, 1556, 3725,

Guar gumi

Guar gumi prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 10 g guar gumija. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 g guar gumija.

2010;8(2):1464

808

Hidroksipropil metilceluloza

(HPMC)

Uživanje hidroksipropil metilceluloze z obrokom prispeva k manjšem porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 4 g HPMC na količinsko določen obrok kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 4 g HPMC kot del obroka.

2010;8(10):1739

814

Hidroksipropil metilceluloza

(HPMC)

Hidroksipropil metilceluloza prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 5 g HPMC. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 5 g HPMC.

2010;8(10):1739

815

Hitozan

Hitozan prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 3 g hitozana. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g hitozana.

2011;9(6):2214

4663

Holin

Holin prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

2011;9(4):2056

3090

Holin

Holin prispeva k presnovi maščob.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

2011;9(4):2056

3186

Holin

Holin ima vlogo pri delovanju jeter.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

2011;9(4):2056

2011;9(6):2203

1501

712, 1633

▼M8

Inulin iz avtohtone cikorije

Inulin iz cikorije poveča pogostnost odvajanja in tako prispeva k normalnemu delovanju črevesja (*7)

Potrošnike se obvesti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 12 g inulina iz cikorije.

Trditev se lahko uporablja le za živila, ki zagotavljajo dnevni vnos vsaj 12 g inulina iz avtohtone cikorije, nefrakcionirane mešanice monosaharidov (< 10 %), disaharidov, fruktanov tipa inulin in inulina, pridobljenega iz cikorije, s srednjo stopnjo polimerizacije ≥ 9.

2015;13(1):3951

▼B

Jod

Jod ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1800

273

Jod

Jod prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1214

2010;8(10):1800

274, 402

Jod

Jod prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1800

273

Jod

Jod prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1214

370

Jod

Jod ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1214

2010;8(10):1800

274, 1237

▼M7

Kakavovi flavanoli

Kakavovi flavanoli pomagajo ohranjati prožnost žil, kar pripomore k normalnemu pretoku krvi (*5) (*6).

Potrošnike se obvesti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 200 mg kakavovih flavanolov.

Trditev se lahko uporablja le za kakavove pijače (s kakavom v prahu) ali za temno čokolado, ki zagotavljajo dnevni vnos vsaj 200 mg kakavovih flavanolov s stopnjo polimerizacije 1–10 (*5).

Trditev se lahko uporablja le za kapsule ali tablete z izvlečkom kakava z visoko vsebnostjo flavanolov, ki zagotavlja dnevni vnos vsaj 200 mg kakavovih flavanolov s stopnjo polimerizacije 1–10 (*6).

—

2012;10(7):2809 (*5)

2014;12(5):3654 (*6)

—

▼B

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

230, 236

Kalcij

Kalcij prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

234

Kalcij

Kalcij prispeva k delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

226, 230, 235

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu prenosu živčnih impulzov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

227, 230, 235

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu delovanju prebavnih encimov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

355

Kalcij

Kalcij ima vlogo pri delitvi in specializaciji celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1725

237

Kalcij

Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

2009; 7(9):1272

2010;8(10):1725

2011;9(6):2203

224, 230, 350, 354, 2731, 3155, 4311, 4312, 4703

4704

Kalcij

Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1210

2010;8(10):1725

2011;9(6):2203

224, 230, 231, 2731, 3099,3155, 4311, 4312, 4703

4704

Kalij

Kalij prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010; 8(2):1469

386

Kalij

Kalij ima vlogo pri delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010; 8(2):1469

320

Kalij

Kalij ima vlogo pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010; 8(2):1469

321

Klorid

Klorid ima vlogo pri proizvajanju želodčne kisline in s tem pri prebavi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir klorida, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Trditev se ne sme navesti za klorid, katerega vir je natrijev klorid.

2010;8(10):1764

326

Kreatin

Kreatin povečuje telesno zmogljivost pri kratkih, zaporednih in zelo intenzivnih telesnih naporih.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 3 g kreatina. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g kreatina.

Trditev se lahko navede le na živilu, namenjenem odraslim, ki izvajajo zelo intenzivne telesne napore.

2011;9(7):2303

739, 1520, 1521, 1522, 1523, 1525, 1526, 1531, 1532, 1533, 1534, 1922, 1923, 1924

▼M11

Kreatin

Dnevno uživanje kreatina lahko poveča učinek vadbe vzdržljivosti na mišično moč pri odraslih, starejših od 55 let.

Potrošnike se obvesti, da:

— je trditev namenjena odraslim, starejšim od 55 let, ki redno izvajajo vadbo vzdržljivosti,

— da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g kreatina v povezavi z vadbo vzdržljivosti, kar omogoča postopno povečanje obremenitve in ki jo je treba izvajati vsaj trikrat na teden v obdobju več tednov, z intenzivnostjo vsaj 65 %–75 % ene ponovitve največje obremenitve (*10).

Trditev se lahko navede le na živilih, namenjenim odraslim, starejšim od 55 let, ki redno izvajajo vadbo vzdržljivosti.

2016; 14(2):4400

▼B

Krom

Krom ima vlogo pri presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir trivalentnega kroma, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1732

260, 401, 4665, 4666, 4667

Krom

Krom prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi.

2010;8(10):1732

2011;9(6):2203

262, 4667

4698

▼M12

Laktitol

Laktitol prispeva k normalnemu delovanju črevesja, tako da poveča pogostnost odvajanja.

Trditev se lahko uporablja le za prehranska dopolnila, ki vsebujejo 10 g laktitola v enem količinsko določenem obroku na dan. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z vnosom 10 g laktitola v enem dnevnem odmerku.

Trditev se ne sme navesti na živilih, namenjenih otrokom.

2015;13(10):4252

▼B

Laktuloza

Laktuloza prispeva k hitrejšemu prehajanju črevesne vsebine.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 10 g laktuloze v enem količinsko določenem obroku. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z enkratnim odmerkom 10 g laktuloze na dan.

2010;8(10):1806

807

Linolna kislina

Linolna kislina prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja vsaj 1,5 g linolne kisline (LA) na 100 g in 100 kcal. Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 g LA.

2009; 7(9):1276

2011;9(6):2235

489, 2899

Magnezij

Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1807

244

Magnezij

Magnezij prispeva k ravnotežju elektrolitov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

238

Magnezij

Magnezij prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

240, 247, 248

Magnezij

Magnezij prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

242

Magnezij

Magnezij prispeva k delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

2010;8(10):1807

241, 380, 3083

Magnezij

Magnezij ima vlogo pri sintezi beljakovin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

364

Magnezij

Magnezij prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1807

245, 246

Magnezij

Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

239

Magnezij

Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

239

Magnezij

Magnezij ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1216

365

Mangan

Mangan prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1217

2010;8(10):1808

311, 405

Mangan

Mangan prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1217

310

Mangan

Mangan ima vlogo pri nastajanju vezivnega tkiva.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1808

404

Mangan

Mangan ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1217

309

Melatonin

Melatonin prispeva k lajšanju subjektivnih občutkov zaradi časovne razlike pri potovanju z letalom.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 0,5 mg melatonina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z vnosom najmanj 0,5 mg malo pred spanjem na prvi dan potovanja in naslednjih nekaj dni po prihodu v namembni kraj.

2010; 8(2):1467

1953

Melatonin

Melatonin prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 mg melatonina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1 mg melatonina malo pred spanjem.

2011;9(6):2241

1698, 1780, 4080

Meso ali ribe

Meso ali ribe prispevajo k izboljšanju absorpcije železa, kadar se uživajo z drugimi živili, ki vsebujejo železo.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 50 g mesa ali rib v enem količinsko določenem obroku. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 50 g mesa ali rib skupaj z živili, ki vsebujejo železo brez hema.

2011;9(4):2040

1223

Molibden

Molibden ima vlogo pri presnovi aminokislin, ki vsebujejo žveplo.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir molibdena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1745

313

Monascus purpureus

(rdeči kvasni riž)

Monakolin K iz rdečega kvasnega riža prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 10 mg monakolina K iz rdečega kvasnega riža. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 mg monakolina K iz fermentiranih pripravkov rdečega kvasnega riža.

2011;9(7):2304

1648, 1700

Nadomestki sladkorja, tj. intenzivna sladila; ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza in polidekstroza; D-tagatoza in izomaltuloza

Uživanje hrane/pijače, ki vsebuje <ime nadomestka za sladkor> namesto sladkorja (*1) prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Za navedbo trditve je treba sladkorje v hrani ali pijači (ki zmanjšujejo pH vrednost zobnih oblog pod 5,7) nadomestiti z nadomestki za sladkor, tj. intenzivnimi sladili, kot so ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, D-tagatoza, izomaltuloza, sukraloza ali polidekstroza, ali s kombinacijo teh sladil, v takih količinah, da uživanje takšne hrane ali pijače ne bo znižalo pH vrednosti zobnih oblog pod 5,7 med uživanjem in do 30 minut po zaužitju hrane ali pijače.

2011;9(4):2076

2011;9(6):2229

463, 464, 563, 618, 647, 1182, 1591, 2907, 2921, 4300

1134, 1167, 1283

Nadomestki za sladkor, tj. intenzivna sladila; ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza in polidekstroza; D-tagatoza in izomaltuloza

Uživanje hrane/pijače, ki vsebuje <ime nadomestka za sladkor> namesto sladkorja (*2) povzroči manjši porast ravni glukoze v krvi po zaužitju v primerjavi s hrano/pijačo, ki vsebuje sladkor.

Za navedbo trditve je treba sladkorje v hrani ali pijači nadomestiti z nadomestki za sladkor, tj. intenzivnimi sladili, kot so ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza ali polidekstroza, ali s kombinacijo teh sladil, tako da hrana ali pijača vsebuje zmanjšane količine sladkorjev vsaj za količino, navedeno s trditvijo ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

D-tagatoza in izomaltuloza morata nadomestiti enake količine drugih sladkorjev v enakem razmerju, kot je navedeno s trditvijo ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(4):2076

2011;9(6):2229

617, 619, 669, 1590, 1762, 2903, 2908, 2920

4298

▼M10

Nadomestni obrok za nadzor nad telesno težo

Nadomestitev enega od glavnih dnevnih obrokov z nadomestnim obrokom pri energijsko omejeni prehrani prispeva k ohranjanju telesne teže po zmanjšanju telesne teže.

Za navedbo trditve mora živilo izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Energijska vrednost

Energijska vrednost ne sme biti manjša od 200 kcal (840 kJ) in ne sme presegati 250 kcal (1 046 kJ) na obrok (*8).

2. Vsebnost maščobe in sestava

Energija, ki izvira iz maščobe, ne sme presegati 30 % skupne razpoložljive energijske vrednosti proizvoda.

Linolne kisline (v obliki gliceridov) ne sme biti manj kakor 1 g.

3. Vsebnost beljakovin in sestava

Beljakovine v živilu morajo zagotavljati najmanj 25 % in največ 50 % skupne energijske vrednosti proizvoda.

Kemijski indeks beljakovin mora biti enak tistemu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila v dokumentu „Zahteve po vnosu energije in beljakovin“. Poročilo skupnega srečanja WHO/FAO/UNU. Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija, 1985 (WHO Technical Report Series, 724):

Vzorec zahtev za aminokisline (g/100 g beljakovin)

cistin + metionin	1,7
histidin	1,6
izolevcin	1,3
levcin	1,9
lizin	1,6
fenilalanin + tirozin	1,9
treonin	0,9
triptofan	0,5
valin	1,3

„Kemijski indeks“ pomeni najnižje razmerje med količino vsake esencialne aminokisline testne beljakovine in količino vsake ustrezne aminokisline referenčne beljakovine.

Če je kemijski indeks manjši od 100 % referenčne beljakovine, se najmanjše vsebnosti beljakovin ustrezno povečajo. V vsakem primeru je kemijski indeks beljakovine najmanj enak 80 % indeksa referenčne beljakovine.

V vseh primerih je dovoljeno dodajati aminokisline samo za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovin in samo v količinah, potrebnih za ta namen.

4. Vitamini in minerali

Živilo mora zagotavljati najmanj 30 % priporočenih dnevnih vnosov vitaminov in mineralov na obrok, kot so določeni v Prilogi XIII k Uredbi (EU) št. 1169/2011. Ta zahteva se ne uporablja za fluorid, krom, klorid in molibden. Količina natrija na obrok, ki jo zagotavlja živilo, mora biti najmanj 172,5 mg. Količina kalija na obrok, ki jo zagotavlja živilo, mora biti najmanj 500 mg. (*9)

Za navedbo trditve je treba potrošniku zagotoviti informacije o pomenu zadostne količine dnevno zaužite tekočine in ga opozoriti na dejstvo, da so proizvodi uporabni za svoj namen le kot del energijsko omejene prehrane in da morajo biti druga živila obvezni del take prehrane.

Za dosego navedenega učinka je treba enega od glavnih obrokov dnevno nadomestiti z enim nadomestnim obrokom.

2010; 8(2):1466

2015; 13(11):4287

1418

Nadomestni obrok za nadzor nad telesno težo

Nadomestitev dveh glavnih dnevnih obrokov z nadomestnim obrokom pri energijsko omejeni prehrani prispeva k zmanjšanju telesne teže.

Za navedbo trditve mora živilo izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Energijska vrednost

Energijska vrednost ne sme biti manjša od 200 kcal (840 kJ) in ne sme presegati 250 kcal (1 046 kJ) (*8).

2. Vsebnost maščobe in sestava

Energija, ki izvira iz maščobe, ne sme presegati 30 % skupne razpoložljive energijske vrednosti proizvoda.

Linolne kisline (v obliki gliceridov) ne sme biti manj kakor 1 g.

3. Vsebnost beljakovin in sestava

Beljakovine v živilu morajo zagotavljati najmanj 25 % in največ 50 % skupne energijske vrednosti proizvoda.

Zahteva za vsebnost aminokislin (g/100 g beljakovin)

cistin + metionin	1,7
histidin	1,6
izolevcin	1,3
levcin	1,9
lizin	1,6
fenilalanin + tirozin	1,9
treonin	0,9
triptofan	0,5
valin	1,3

„Kemijski indeks“ pomeni najnižje razmerje med količino vsake esencialne aminokisline testne beljakovine in količino vsake ustrezne aminokisline referenčne beljakovine.

V vseh primerih je dovoljeno dodajati aminokisline samo za izboljšanje hranilne vrednosti beljakovin in samo v količinah, potrebnih za ta namen.

4. Vitamini in minerali

Za dosego navedenega učinka je treba dva od glavnih dnevnih obrokov dnevno nadomestiti z nadomestnim obrokom.

2010; 8(2):1466

2015; 13(11):4287

1417

▼M9

Nefermentirajoči ogljikovi hidrati

Uživanje hrane/pijače, ki vsebuje < ime vseh uporabljenih nefermentirajočih ogljikovih hidratov> namesto fermentirajočih ogljikovih hidratov prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Za navedbo trditve je treba fermentirajoče ogljikove hidrate (1**) v živilih ali pijačah nadomestiti z nefermentirajočimi ogljikovimi hidrati (2***) v takšni količini, da uživanje takšne hrane ali pijače ne zniža pH vrednosti zobnih oblog pod 5,7 med uživanjem in do 30 minut po uživanju.

(1**) Fermentirajoči ogljikovi hidrati so opredeljeni kot ogljikovi hidrati ali mešanice ogljikovih hidratov, kot se zaužijejo z živili ali s pijačami, ki znižajo pH vrednosti zobnih oblog pod 5,7, kot je bilo dokazano in vivo ali in situ s telemetrijskimi meritvami pH vrednosti zobnih oblog, z bakterijsko fermentacijo med uživanjem in do 30 minut po uživanju.

(2***) Nefermentirajoči ogljikovi hidrati so opredeljeni kot ogljikovi hidrati ali mešanice ogljikovih hidratov, kot se zaužijejo z živili ali s pijačami, ki ne znižajo pH vrednosti zobnih oblog, kot je bilo dokazano in vivo ali in situ s telemetrijskimi meritvami pH vrednosti zobnih oblog, pod konzervativno vrednost 5,7 z bakterijsko fermentacijo med uživanjem in do 30 minut po uživanju.

2013;11(7):3329

Neprebavljivi ogljikovi hidrati

Uživanje hrane/pijače, ki namesto sladkorjev vsebuje <ime vseh uporabljenih neprebavljivih ogljikovih hidratov >, omeji zvišanje glukoze v krvi po zaužitju v primerjavi s hrano/pijačo, ki vsebuje sladkorje.

Za navedbo trditve je treba sladkorje v živilih ali pijači nadomestiti z neprebavljivimi ogljikovimi hidrati, ki so ogljikovi hidrati, ki se ne prebavijo in ne absorbirajo v tankem črevesu, tako da živilo ali pijača vsebuje zmanjšano količino sladkorjev, in sicer vsaj za količino iz trditve ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2014;12(1):3513

2014;12(10):3838

2014;12(10):3839

▼B

Niacin

Niacin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1224

2010;8(10):1757

43, 49, 54, 51

Niacin

Niacin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1224

44, 53

Niacin

Niacin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1757

Niacin

Niacin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1224

45, 52, 4700

Niacin

Niacin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1224

2010;8(10):1757

45, 48, 50, 52, 4700

Niacin

Niacin prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1757

Obstojni škrob

Nadomestitev prebavljivih škrobov z neprebavljivim škrobom v obroku prispeva k omejitvi povečanja glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, v katerem je prebavljiv škrob nadomeščen z neprebavljivim škrobom, tako da je končna vsebina neprebavljivega škroba vsaj 14 % skupne vsebine škroba.

2011;9(4):2024

681

▼M3

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati prispevajo k vzdrževanju normalnega delovanja možganov.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 130 g ogljikovih hidratov iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja za živilo, ki vsebuje vsaj 20 g ogljikovih hidratov, ki jih človek presnavlja, razen poliolov, na količinsko določen obrok, ter je v skladu s prehransko trditvijo NIZKA VSEBNOST SLADKORJEV ali BREZ DODANIH SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Trditev se ne uporablja za živila, ki so 100-odstotni sladkorji.

2011; 9(6):2226

603,653

▼M6

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati prispevajo k obnovi normalnega delovanja mišic (krčenje) po zelo intenzivni in/ali dolgotrajni telesni aktivnosti, ki povzroča utrujenost mišic in izčrpanje zalog glikogena v skeletnih mišicah.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja ogljikove hidrate, ki jih lahko človek presnavlja (razen poliolov).

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z uživanjem ogljikovih hidratov iz vseh virov s skupnim vnosom 4 g na kg telesne teže, v odmerkih v prvih 4 urah in najpozneje 6 ur po zelo intenzivni in/ali dolgotrajni telesni aktivnosti, ki povzroča utrujenost mišic in izčrpanje zalog glikogena v skeletnih mišicah.

Trditev se lahko uporablja le za živila, namenjena odraslim po zelo intenzivni in/ali dolgotrajni telesni aktivnosti, ki povzroča utrujenost mišic in izčrpanje zalog glikogena v skeletnih mišicah.

2013; 11(10):3409

▼B

Oleinska kislina

Nadomestitev nasičenih maščob z nenasičenimi maščobami v prehrani prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Oleinska kislina je nenasičena maščoba.

2011;9(4):2043

673, 728, 729, 1302, 4334

Orehi

Orehi prispevajo k izboljšanju elastičnosti žil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 30 g orehov. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 30 g orehov.

2011;9(4):2074

1155, 1157

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir pantotenske kisline, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1218

56, 59, 60, 64, 171, 172, 208

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov.

2009; 7(9):1218

181

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

2010;8(10):1758

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k umskim zmogljivostim.

2009; 7(9):1218

2010;8(10):1758

57, 58

Pektini

Pektini prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 6 g pektinov. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 6 g pektinov.

2010;8(10):1747

818, 4236

Pektini

Uživanje pektinov z obrokom prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 10 g pektina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 10 g pektinov kot del obroka.

2010;8(10):1747

786

▼M2

Počasi prebavljiv škrob

Uživanje proizvodov, ki vsebujejo veliko počasi prebavljivega škroba, manj poveča raven krvnega sladkorja po obroku kot proizvodi, ki vsebujejo malo počasi prebavljivega škroba (*4).

►C1 Trditev se lahko uporablja le za živila, v katerih prebavljivi ogljikovi hidrati predstavljajo vsaj 60 % skupne energije, od katerih predstavlja prebavljivi škrob vsaj 55 %, od tega je vsaj 40 % počasi prebavljivega škroba. ◄

—

2011;9(7):2292

—

▼B

Polifenoli v oljčnem olju

Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko uporablja le za oljčno olje, ki vsebuje vsaj 5 mg hidroksitirosola in njegovih derivatov (npr. kompleks oleuropeina in tirosol) na 20 g oljčnega olja. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 20 g oljčnega olja.

2011;9(4):2033

1333, 1638, 1639, 1696, 2865

Rastlinski steroli in rastlinski stanoli

Rastlinski steroli/stanoli prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom vsaj 0,8 g rastlinskih sterolov/stanolov.

2010;8(10):1813

2011;9(6):2203

549, 550, 567, 713, 1234, 1235, 1466, 1634, 1984, 2909, 3140 568

▼M14

Raztopine ogljikovih hidratov

Raztopine ogljikovih hidratov prispevajo k izboljšanju telesne zmogljivosti med zelo intenzivno daljšo telesno vadbo pri odraslih v dobri telesni kondiciji.

Trditev se lahko uporablja samo za raztopine ogljikovih hidratov, ki v skladu z navodili za uporabo zagotavljajo med 30 in 90 g ogljikovih hidratov na uro telesne vadbe, pri čemer so zadevni ogljikovi hidrati glukoza, saharoza, fruktoza in/ali maltodekstrini, pod naslednjimi pogoji:

(a) fruktoza (iz fruktoze in/ali saharoze) ne sme predstavljati več kot 1/3 skupnih ogljikovih hidratov in

(b) glukoza (iz glukoze, saharoze in/ali maltodekstrinov) ne sme presegati 60 g na uro.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže pri odraslih v dobri telesni kondiciji, ki opravljajo zelo intenzivno (najmanj 65 % VO2 max) in daljšo (vsaj 60 min) telesno vadbo.

Trditev se lahko uporablja le na živilih, namenjenih odraslim v dobri telesni kondiciji, ki opravljajo zelo intenzivno daljšo telesno vadbo.

2018;16(3):5191

▼B

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov prispevajo k ohranjanju vzdržljivosti pri daljših telesnih naporih

Za navedbo trditve morajo raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov vsebovati 80–350 kcal/L iz ogljikovih hidratov in vsaj 75 % energije mora izhajati iz ogljikovih hidratov, ki sprožijo močan glikemični odziv, kot so glukoza, glukozni polimeri in saharoza. Poleg tega morajo te pijače vsebovati med 20 mmol/L (460 mg/L) in 50 mmol/L (1 150 mg/L) natrija, njihova osmolalnost pa mora znašati 200–330 mOsm/kg vode.

2011;9(6):2211

466, 469

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov povečujejo absorpcijo vode med telesno dejavnostjo.

2011;9(6):2211

314, 315, 316, 317, 319, 322, 325, 332, 408, 465, 473, 1168, 1574, 1593, 1618, 4302, 4309

▼M2

Reformulirane, brezalkoholne, kisle pijače z:

— manj kot 1 g fermentirajočih ogljikovih hidratov na 100 ml (sladkorji in drugi ogljikovi hidrati razen poliolov),

— kalcijem v razponu od 0,3 do 0,8 mola na mol sredstva za kisanje,

— prikaz pH med 3,7–4,0.

Nadomeščanje kislih pijač, ki vsebujejo sladkor, kot so brezalkoholne pijače (tipično 8–12 g sladkorjev/100 ml), z reformuliranimi pijačami prispeva k ohranjanju mineralizacije zob (*3).

Za uporabe te trditve so reformulirane kisle pijače skladne z opisom živila, za katerega se trditev uporablja.

—

2010;8(12):1884

—

▼B

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1814

29, 35, 36, 42

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k delovanju živčnega sistema.

2010;8(10):1814

213

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

2010;8(10):1814

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri ohranjanju normalnih rdečih krvničk.

2010;8(10):1814

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

2010;8(10):1814

31, 33

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri ohranjanju vida.

2010;8(10):1814

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri presnovi železa.

2010;8(10):1814

30, 37

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

2010;8(10):1814

207

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

2010;8(10):1814

Selen

Selen ima vlogo pri nastajanju semenčic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1220

396

Selen

Selen prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1727

281

Selen

Selen prispeva k ohranjanju zdravih nohtov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1727

281

Selen

Selen ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1220

2010;8(10):1727

278, 1750

Selen

Selen ima vlogo pri delovanju ščitnice.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1727

2009; 7(9):1220

279, 282, 286, 410, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293

Selen

Selen ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1220

2010;8(10):1727

277, 283, 286, 1289, 1290, 1291, 1293, 1751, 410, 1292

▼M1

Suhe slive kultivarjev Prunus domestica L.

Suhe slive prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 100 g suhih sliv. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 100 g suhih sliv.

2012;10(6):2712

1164

▼B

Tiamin

Tiamin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1222

21, 24, 28

Tiamin

Tiamin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1222

22, 27

Tiamin

Tiamin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1755

205

Tiamin

Tiamin ima vlogo pri delovanju srca.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1222

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri presnovi železa.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1221

206

Vitamin A

Vitamin A prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

15, 4702

Vitamin A

Vitamin A prispeva k ohranjanju zdrave kože.

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

15, 17, 4660, 4702

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri ohranjanju vida.

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

16, 4239, 4701

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

2009; 7(9):1222

2011;9(4):2021

14, 200, 1462

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri specializaciji celic.

2009; 7(9):1221

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri sintezi cisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1759

4283

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

2010;8(10):1759

75, 214

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k delovanju živčnega sistema.

2009; 7(9):1225

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k presnovi homocisteina.

2010;8(10):1759

73, 76, 199

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri presnovi beljakovin in glikogena.

2009; 7(9):1225

65, 70, 71

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

2010;8(10):1759

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.

2009; 7(9):1225

67, 72, 186

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

2009; 7(9):1225

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

2010;8(10):1759

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov.

2009; 7(9):1225

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1223

99, 190

Vitamin B12

Vitamina B12 prispeva k delovanju živčnega sistema.

2010;8(10):4114

95, 97, 98, 100, 102, 109

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k presnovi homocisteina.

2010;8(10):4114

96, 103, 106

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

2010;8(10):4114

95, 97, 98, 100, 102, 109

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.

2009; 7(9):1223

92, 101

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

2009; 7(9):1223

107

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

2010;8(10):4114

108

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri delitvi celic.

2009; 7(9):1223

2010;8(10):1756

93, 212

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 200 mg vitamina C. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 200 mg poleg priporočenega dnevnega vnosa vitamina C.

2009; 7(9):1226

144

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1226

130, 131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti.

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca.

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje dlesni.

2009; 7(9):1226

131, 136, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kože.

2009; 7(9):1226

131, 137, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje zob.

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

135, 2334, 3196

Vitamin C

Vitamin C prispeva k delovanju živčnega sistema.

2009; 7(9):1226

133

Vitamin C

Vitamin C prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

2010;8(10):1815

140

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

134, 4321

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

129, 138, 143, 148, 3331

Vitamin C

Vitamin C prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

2010;8(10):1815

139, 2622

Vitamin C

Vitamin C prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E.

2010;8(10):1815

202

Vitamin C

Vitamin C povečuje absorpcijo železa.

2009; 7(9):1226

132, 147

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1227

152, 157, 215

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalni ravni kalcija v krvi.

2009; 7(9):1227

2011;9(6):2203

152, 157

215

Vitamin D

Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

2009; 7(9):1227

150, 151, 158, 350

Vitamin D

Vitamin D prispeva k delovanju mišic.

2010; 8(2):1468

155

Vitamin D

Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih zob.

2009; 7(9):1227

151, 158

Vitamin D

Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema.

2010; 8(2):1468

154, 159

Vitamin D

Vitamin D ima vlogo pri delitvi celic.

2009; 7(9):1227

153

Vitamin E

Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina E, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1816

160, 162, 1947

Vitamin K

Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina K, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7 (9):1228

124, 126

Vitamin K

Vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

2009; 7 (9):1228

123, 127, 128, 2879

Vlaknine iz ječmenovega zrnja

Vlaknine iz ječmenovega zrnja prispevajo k povečanju količine blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(6):2249

819

Vlaknine iz pšeničnih otrobov

Vlaknine iz pšeničnih otrobov prispevajo k pospeševanju prehajanja črevesne vsebine.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se navedeni učinek doseže z dnevnim vnosom vsaj 10 g vlaknin iz pšeničnih otrobov.

2010;8(10):1817

828, 839, 3067, 4699

Vlaknine iz pšeničnih otrobov

Vlaknine iz pšeničnih otrobov prispevajo k povečani količini blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1817

3066

Vlaknine iz rži

Vlaknine iz rži prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(6):2258

825

Vlaknine iz zrnja ovsa

Vlaknine iz zrnja ovsa prispevajo k povečani količini blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(6):2249

822

▼M4

Vlaknine sladkorne pese

Vlaknine sladkorne prispevajo k povečani količini blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011; 9(12):2468

▼B

Voda

Voda prispeva k ohranjanju normalnih telesnih in kognitivnih funkcij.

Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da je za dosego koristnega učinka treba zaužiti vsaj 2 l vode dnevno iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja le za vodo, ki je v skladu s Direktivo 2009/54/ES in/ali Direktivo 98/83/ES.

2011;9(4):2075

1102, 1209, 1294, 1331

Voda

Voda ima vlogo pri uravnavanju telesne temperature.

Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da je za dosego koristnega učinka treba zaužiti vsaj 2 l dnevno iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja le za vodo, ki je v skladu s Direktivo 2009/54/ES in/ali Direktivo 98/83/ES.

2011;9(4):2075

1208

Železo

Železo ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

253

Železo

Železo prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

251, 1589, 255

Železo

Železo ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

249, 1589, 374, 2889

Železo

Železo ima vlogo pri prenosu kisika v telesu.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

250, 254, 256, 255

Železo

Železo ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

252, 259

Železo

Železo prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2010;8(10):1740

255, 374, 2889

Železo

Železo ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2009; 7(9):1215

368

Žive kulture v jogurtu

Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšujejo prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave pri prebavi laktoze.

Za navedbo trditve mora jogurt ali fermentirano mleko vsebovati vsaj 108 kolonijskih enot živih starter mikroorganizmov (Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Streptococcus thermophilus) na gram.

2010;8(10):1763

1143, 2976

Živila z nizko ali zmanjšano vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin.

Zmanjšanje uživanja nasičenih maščob prispeva k vzdrževanju normalnih ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki ima vsaj nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin, kakor je opredeljeno s trditvijo NIZKA VSEBNOST NASIČENIH MAŠČOB, ali zmanjšano vsebnost nasičenih maščobnih kislin, kakor je opredeljeno s trditvijo

ZMANJŠANJA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(4):2062

620, 671, 4332

Živila z nizko ali zmanjšano vsebnostjo natrija

Zmanjšanje uživanja natrija prispeva k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki ima vsaj nizko vsebnost natrija/soli, kakor je opredeljeno s trditvijo NIZKA VSEBNOST NATRIJA/SOLI

ali zmanjšano vsebnost natrija/soli, kakor je opredeljeno s trditvijo

ZMANJŠANJA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

2011;9(6):2237

336, 705, 1148, 1178, 1185, 1420

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

2009; 7(9):1271

2011;9(4):2072

2011;9(6):2266

1151, 1154

486, 562, 1181

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k nevtralizaciji kislin v zobnih oblogah.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

2009; 7(9):1271

2011;6(6):2266

1150

485

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k zmanjševanju suhosti v ustih.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem žvečilnega gumija, kadar so usta suha.

2009; 7(9):1271

1240

Žvečilni gumi brez sladkorja s karbamidom

Žvečilni gumi brez sladkorja s karbamidom nevtralizira kisline v zobnih oblogah učinkoviteje kot žvečilni gumi brez sladkorja in karbamida.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Za navedbo trditve mora vsak kos žvečilnega gumija brez sladkorja vsebovati vsaj 20 mg karbamida. Potrošnike je treba obvestiti, da je žvečilni gumi treba žvečiti vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

2011;9(4):2071

1153

(*1)

V primeru D-tagatoze in izomaltuloze je treba tu navesti „drugih sladkorjev“.

(*2)

V primeru D-tagatoze in izomaltuloze je treba tu navesti „drugih sladkorjev“.

►M2 (*3)

Odobreno dne 24. septembra 2013 in omejeno na uporabo podjetja GlaxoSmithKline Services Unlimited in njegovih podružnic, GSK House, 980 Great West Road, Brentford, TW89GS, Združeno kraljestvo, za pet let.

(*4)

Odobreno dne 24. septembra 2013 in omejeno na uporabo skupino Mondelēz International, Three Parkway North Deerfield, IL 60015, Združene države Amerike, za pet let.

◄

►M7 (*5)

Odobreno dne 24. septembra 2013 in omejeno na uporabo podjetja Barry Callebaut Belgium NV., Aalstersestraat 122, 9280 Lebbeke-Wieze, Belgija, za pet let.

(*6)

Odobreno dne 21. aprila 2015 in omejeno na uporabo podjetja Barry Callebaut Belgium NV, Aalstersestraat 122, 9280 Lebbeke-Wieze, Belgija, za pet let.

◄

►M8 (*7)

Odobreno 1. januarja 2016 in omejeno na uporabo družbe BENEO-Orafti S.A., Rue L. Maréchal 1, 4360 Oreye, Belgija, za pet let.

◄

►M10 (*8)

Od 21. julija 2016 do 14. septembra 2019 energijska vrednost živila ne sme biti manj kot 200 kcal (840 kJ) in ne sme presegati 400 kcal (1 680 kJ).

(*9)

Od 21. julija 2016 do 14. septembra 2019 morajo živila zagotavljati najmanj 30 % količine vitaminov in mineralov, navedenih v spodnji preglednici, na obrok:

vitamin A	(μg RE)	700
vitamin D	(μg)	5
vitamin E	(mg)	10
vitamin C	(mg)	45
tiamin	(mg)	1,1
riboflavin	(mg)	1,6
niacin	(mg-NE)	18
vitamin B6	(mg)	1,5
folat	(μg)	200
vitamin B12	(μg)	1,4
biotin	(μg)	15
pantotenska kislina	(mg)	3
kalcij	(mg)	700
fosfor	(mg)	550
železo	(mg)	16
cink	(mg)	9,5
baker	(mg)	1,1
jod	(μg)	130
selen	(μg)	55
natrij	(mg)	575
magnezij	(mg)	150
mangan	(mg)	1

Od 21. julija 2016 do 14. septembra 2019 mora biti količina kalija na obrok, ki jo zagotavlja živilo, najmanj 500 mg.

◄

►M11 (*10)

Ponovitev največje obremenitve je največja teža ali moč, ki jo lahko posameznik naenkrat dvigne.

◄

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 536/2013 z dne 11. junija 2013	L 160	4	12.6.2013
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 851/2013 z dne 3. septembra 2013	L 235	3	4.9.2013
►M3	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1018/2013 z dne 23. oktobra 2013	L 282	43	24.10.2013
►M4	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 40/2014 z dne 17. januarja 2014	L 14	8	18.1.2014
M5	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 274/2014 z dne 14. marca 2014	L 83	1	20.3.2014
►M6	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/7 z dne 6. januarja 2015	L 3	3	7.1.2015
►M7	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/539 z dne 31. marca 2015	L 88	7	1.4.2015
►M8	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2314 z dne 7. decembra 2015	L 328	46	12.12.2015
►M9	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/854 z dne 30. maja 2016	L 142	5	31.5.2016
►M10	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1413 z dne 24. avgusta 2016	L 230	8	25.8.2016
►M11	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/672 z dne 7. aprila 2017	L 97	24	8.4.2017
►M12	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/676 z dne 10. aprila 2017	L 98	1	11.4.2017
M13	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1407 z dne 1. avgusta 2017	L 201	1	2.8.2017
►M14	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/686 z dne 23. aprila 2021	L 143	8	27.4.2021