02012R0236 — SL — 09.01.2024 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) št. 236/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 086 24.3.2012, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) št. 909/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. julija 2014 |
L 257 |
1 |
28.8.2014 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/27 z dne 27. septembra 2021 |
L 6 |
9 |
11.1.2022 |
|
UREDBA (EU) 2023/2869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2023 |
L |
1 |
20.12.2023 |
UREDBA (EU) št. 236/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 14. marca 2012
o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za:
finančne instrumente, v smislu točke (a) člena 2(1), ki so uvrščeni v trgovanje na mestu trgovanja v Uniji, vključno z instrumenti, s katerimi se trguje zunaj mesta trgovanja;
izvedene finančne instrumente iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, ki so povezani s finančnim instrumentom iz točke (a) ali z izdajateljem finančnega instrumenta, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje zunaj mesta trgovanja;
dolžniške instrumente, ki jih izda država članica ali Unija, in izvedene finančne instrumente iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, ki so povezani z dolžniškimi instrumenti, ki jih izda država članica ali Unija, ali se nanje sklicujejo.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
„finančni instrument“ pomeni kateri koli instrument iz oddelka C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;
„prodaja na kratko“ v zvezi z delnico ali dolžniškim instrumentom pomeni vsakršno prodajo delnice ali dolžniškega instrumenta, ki ga prodajalec v času sklenitve dogovora o prodaji ne poseduje, vključno s prodajo, pri kateri si je prodajalec v času sklenitve dogovora o prodaji delnico ali dolžniški instrument izposodil ali se dogovoril o njeni oziroma njegovi izposoji za izročitev ob poravnavi, kar ne vključuje:
prodaje s strani ene ali druge stranke v okviru dogovora o začasni prodaji, pri katerem ena stranka privoli, da bo drugi prodala vrednostni papir po določeni ceni, druga pa se zaveže, da ji bo vrednostni papir pozneje prodala po drugačno določeni ceni;
prenosa vrednostnih papirjev na podlagi dogovora o posojanju vrednostnih papirjev, ali
sklenitve standardizirane terminske pogodbe ali druge pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pri kateri je dogovorjeno, da bodo vrednostni papirji prodani po določeni ceni nekoč v prihodnosti;
„posel kreditne zamenjave“ pomeni pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu, pri kateri ena stranka drugi stranki plača pristojbino v zameno za plačilo ali drugo korist v primeru kreditnega dogodka v zvezi z referenčnim subjektom in katere koli druge neizpolnitve obveznosti, povezane s pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu, ki ima podobni ekonomski učinek;
„izdajatelj državnega vrednostnega papirja“ pomeni katerega od naslednjih subjektov, ki izdajo dolžniški instrument:
Unijo;
državo članico, vključno s katerim koli vladnim oddelkom, agencijo ali pravno osebo s posebnim namenom listinjenja;
v primeru zvezne države članice, eno izmed zveznih enot;
pravno osebo s posebnim namenom listinjenja za več držav članic;
mednarodno finančno institucijo, ki jo ustanovita dve ali več držav članic za zbiranje financiranja in zagotavljanje finančne pomoči njenim članom, ki jih prizadenejo ali jim grozijo hude finančne težave, ali
Evropsko investicijsko banko;
„posel kreditne zamenjave državnega vrednostnega papirja“ pomeni posel kreditne zamenjave, pri katerem se v primeru kreditnega dogodka ali neizpolnitve obveznosti v zvezi z izdajateljem državnega vrednostnega papirja izvede plačilo ali druga korist;
„državni vrednostni papir“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja;
„izdani državni vrednostni papirji“ pomeni vse državne vrednostne papirje, ki jih izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja in ki niso odplačani;
„izdani kapital“ v zvezi z družbo pomeni celoto navadnih in prednostnih delnic, ki jih izda družba, ne vključuje pa zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev;
„matična država članica“:
v zvezi z investicijskim podjetjem v smislu točke 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES ali reguliranim trgom v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, matično državo članico v smislu točke 20 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;
v zvezi s kreditnimi institucijami pomeni matično državo članico v smislu točke 7 člena 4 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 1 );
v zvezi s katerimi koli pravnimi osebami, na katere se ne nanaša točka (i) ali (ii), pomeni državo članico, v kateri ima oseba registrirani sedež, ali državo članico, v kateri ima glavni sedež, če nima registriranega sedeža;
v zvezi s fizičnimi osebami pomeni državo članico, v kateri ima oseba glavni sedež, oziroma, če nima glavnega sedeža, državo članico, v kateri ima ta oseba bivališče;
„ustrezni pristojni organ“:
v zvezi z državnim vrednostnim papirjem države članice ali državnim vrednostnim papirjem ene od zveznih enot v državi članici z zvezno ureditvijo ali poslom kreditne zamenjave v povezavi z državo članico ali zvezno državo pomeni pristojni organ te države članice;
v zvezi z državnim vrednostnim papirjem Unije ali poslom kreditne zamenjave v povezavi z Unijo pomeni pristojni organ jurisdikcije, v katero spada resor, ki je izdal državni vrednostni papir;
v zvezi z državnim vrednostnim papirjem več držav članic, ki delujejo prek pravne osebe s posebnim namenom listinjenja, ali poslom kreditne zamenjave v povezavi s tovrstno pravno osebo pomeni pristojni organ jurisdikcije, pod katero je ta pravna oseba ustanovljena;
v zvezi z državnim vrednostnim papirjem mednarodne finančne institucije, ki jo ustanovita dve ali več držav članic za zbiranje financiranja in zagotavljanje finančne pomoči njenim članom, ki jih prizadenejo ali jim grozijo hude finančne težave, pomeni pristojni organ jurisdikcije, pod katero je ta mednarodna finančna institucija ustanovljena;
v zvezi s finančnim instrumentom, ki ni instrument iz točk (i) do (iv), pomeni pristojni organ za ta finančni instrument, kakor je opredeljen v točki (7) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 ( 2 ) in določen v skladu s poglavjem III navedene uredbe;
v zvezi s finančnim instrumentom, ki ni zajet v točkah (i) do (v), pomeni pristojni organ države članice, v kateri je bil instrument prvič uvrščen na trgovanje na mestu trgovanja;
v zvezi z dolžniškim instrumentom, ki ga izda Evropska investicijska banka, pomeni pristojni organ države članice, v kateri je locirana Evropska investicijska banka;
„dejavnosti vzdrževanja trga“ pomenijo dejavnosti investicijskega podjetja, kreditne institucije, subjekta iz tretje države ali lokalne družbe, kakor je opredeljena v točki l člena 2(1) Direktive 2004/39/ES, ki je članica mesta trgovanja ali trga v tretji državi, katere pravni in nadzorni okvir je Komisija v skladu s členom 17(2) razglasila za enakovrednega, kadar v zvezi s finančnim instrumentom – ne glede na to, ali se z njim trguje na mestu trgovanja ali zunaj njega – deluje v lastnem imenu in opravlja katero od naslednjih nalog:
objavlja jasne, istočasne dvosmerne kotacije podobne velikosti po konkurenčnih cenah, tako da je trgu redno in stalno zagotovljena likvidnost;
kot del svojega rednega poslovanja izpolnjuje naročila strank ali naročila, ki izhajajo iz zahtev strank za trgovanje;
varuje pozicije pred tveganjem, ki nastanejo zaradi opravljanja nalog iz točk (i) in (ii);
„mesto trgovanja“ pomeni regulirani trg v smislu točke (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES ali večstranski sistem trgovanja v smislu točke (15) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;
„glavno mesto trgovanja“ v zvezi z delnico pomeni mesto trgovanja, na katerem je promet s to delnico največji;
„pooblaščeni primarni trgovec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki z izdajateljem državnega vrednostnega papirja podpiše dogovor ali ga je uradno priznal kot primarnega trgovca oziroma je v njegovem imenu pridobil uradno priznanje ali dogovor, v skladu s katerim se ta fizična ali pravna oseba obveže, da bo pri dejavnostih na primarnem in sekundarnem trgu v zvezi z dolžniškimi instrumenti, ki jih izda ta izdajatelj, delovala v lastnem imenu;
„centralna nasprotna stranka“ pomeni pravni subjekt, ki posreduje med nasprotnimi strankami pogodb, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca in je odgovoren za delovanje sistema kliringa;
„trgovalni dan“ pomeni trgovalni dan iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1287/2006;
„promet“ delnice pomeni promet v smislu točke (9) člena 2 Uredbe (ES) št. 1287/2006;
Člen 3
Kratke in dolge pozicije
Za namene te uredbe se za kratko pozicijo v izdanem kapitalu ali izdanem državnem vrednostnem papirju šteje pozicija, ki je posledica:
kratke prodaje delnice, ki jo je izdala družba, ali dolžniškega instrumenta, ki ga je izdal izdajatelj državnega vrednostnega papirja;
vstopa v transakcijo, ki ustvari finančni instrument ali je povezana s finančnim instrumentom, ki ni finančni instrument iz točke (a), pri čemer je učinek ali eden od učinkov transakcije, da finančna ali pravna oseba, ki vstopa v transakcijo, v primeru padca cene ali vrednosti delnice ali dolžniškega instrumenta doseže finančno korist.
Za namene te uredbe se za dolgo pozicijo v izdanem kapitalu ali izdanem državnem vrednostnem papirju šteje pozicija, ki je posledica:
posedovanja delnice, ki jo je izdala družba, ali dolžniškega instrumenta, ki ga je izdal izdajatelj državnega vrednostnega papirja,
vstopa v transakcijo, ki ustvari ali se nanaša na finančni instrument, ki ni finančni instrument iz točke (a), pri čemer je učinek ali eden od učinkov transakcije, da finančna ali pravna oseba, ki vstopa v transakcijo, v primeru povečanja cene ali vrednosti delnice ali dolžniškega instrumenta doseže finančno korist.
Za namene odstavkov 1 in 2 se pri izračunu kratke ali dolge pozicije v državnem vrednostnem papirju upošteva vsak posel kreditne zamenjave državnih vrednostnih papirjev, povezan z izdajateljem državnega vrednostnega papirja.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42, s katerimi določi:
kdaj se šteje, da ima fizična ali pravna oseba delnico ali dolžniški instrument za namene odstavka 2;
kdaj ima fizična ali pravna oseba neto kratko pozicijo za namene odstavkov 4 in 5, ter metodo za izračun te pozicije;
metodo, ki se uporabi za izračun pozicij v smislu odstavkov 3, 4, in 5, kadar imajo različni subjekti v skupini dolge ali kratke pozicije, ali v zvezi z dejavnostmi upravljanja za ločene sklade.
Za namene točke (c) prvega pododstavka je treba upoštevati metodo izračunavanja, predvsem pa to, ali se v zvezi s posameznim izdajateljem uporabljajo različne naložbene strategije z uporabo ločenih skladov, ki jih upravlja isti upravitelj, ali se v zvezi s posameznim izdajateljem uporablja ista naložbena strategija z uporabo več kot enega sklada in ali se več kot en portfelj znotraj istega subjekta upravlja na diskrecijski podlagi in se za posameznega izdajatelja uporablja ista naložbena strategija.
Člen 4
Nekrita pozicija v poslu kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev
Za namene te uredbe se šteje, da ima fizična ali pravna oseba nekrito pozicijo v poslu kreditne zamenjave državnih vrednostnih papirjev, kadar ta ni namenjen:
varovanju pred tveganjem plačilne nesposobnosti izdajatelja, kadar ima fizična ali pravna oseba dolgo pozicijo v državnih vrednostnih papirjih tega izdajatelja, na katere se nanaša posel kreditne zamenjave državnih vrednostnih papirjev, ali
varovanju pred tveganjem padca vrednosti državnega vrednostnega papirja, kadar ima fizična ali pravna oseba premoženje ali obveznosti, med drugim tudi finančne pogodbe, portfelj sredstev ali finančne obveznosti, katerih vrednost je v korelaciji z vrednostjo državnega dolžniškega instrumenta.
Na Komisijo se za namene odstavka 1 tega člena prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42, s katerimi določi:
primere, v katerih se transakcija s posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev šteje za varovanje pred tveganjem plačilne nesposobnosti ali varovanje pred tveganjem zmanjšanja vrednosti državnih vrednostnih papirjev, in metodo, s katero se izračuna nekrita pozicija v poslu kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev;
metodo, ki se uporabi za izračun pozicij, kadar imajo različni subjekti v skupini dolge ali kratke pozicije, ali za dejavnosti upravljanja za ločene sklade.
POGLAVJE II
PREGLEDNOST NETO KRATKIH POZICIJ
Člen 5
Priglasitev znatnih neto kratkih delniških pozicij pristojnim organom
Člen 6
Javno razkritje znatnih neto kratkih delniških pozicij
Člen 7
Priglasitev znatnih neto kratkih pozicij v državnih vrednostnih papirjih pristojnim organom
Komisija:
zagotovi, da se pragovi določijo na ravni, ki ne zahteva priglasitve pozicij z minimalno vrednostjo;
upošteva skupno vrednost neporavnanih izdanih državnih vrednostnih papirjev za vsakega izdajatelja ter povprečni obseg pozicij udeležencev na trgu v državnem vrednostnem papirju tega izdajatelja ter
upošteva likvidnost vsakega trga državnih obveznic.
Člen 8
Priglasitev nekritih pozicij v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev pristojnim organom
Kadar pristojni organ začasno umakne omejitve v skladu s členom 14(2), fizična ali pravna oseba z nekrito pozicijo v poslih kreditnih zamenjav obvesti ustrezni pristojni organ, kadar ta pozicija doseže prag zadevne države članice za priglasitev, opredeljen v skladu s členom 7, ali pade pod ta prag.
Člen 9
Metoda priglasitve in razkritja
Za namene členov 5, 6, 7 in 8 fizične in pravne osebe, ki posedujejo znatne neto kratke pozicije, pet let vodijo evidenco o bruto pozicijah, ki tvorijo znatno neto kratko pozicijo.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 10
Uporaba zahtev v zvezi s priglasitvijo in razkritjem
Zahteve v zvezi s priglasitvijo in razkritjem v skladu s členi 5, 6, 7 in 8 se uporabljajo za fizične ali pravne osebe s sedežem ali bivališčem v Uniji ali v tretji državi.
Člen 11
Informacije, ki se zagotovijo ESMA
Pristojni organ zahtevane informacije predloži ESMA najpozneje v sedmih koledarskih dneh. Pristojni organ v primeru neugodnih dogodkov ali razvoja, ki bi resno ogrožali finančno stabilnost ali zaupanje v trg v zadevni državi članici ali v drugih državah članicah, ESMA v roku 24 ur zagotovi vse razpoložljive informacije na podlagi zahtev glede priglasitve iz členov 5, 7 in 8.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 11a
Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa
Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:
predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;
spremljajo jih naslednji metapodatki:
vsa imena fizične ali pravne osebe, na katero se informacije nanašajo;
če gre za pravne osebe, identifikator pravnih subjektov, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;
če gre za pravne osebe, velikost pravne osebe po kategorijah, kakor je določeno na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;
vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;
oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.
Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:
vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;
strukturiranje podatkov v informacijah;
za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se v takih primerih uporabi.
Za namene točke (c) ESMA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.
ESMA ta osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega odstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE III
NEKRITA PRODAJA NA KRATKO
Člen 12
Omejitve v zvezi z nekrito prodajo na kratko delnic
Fizična ali pravna oseba lahko izvede prodajo na kratko delnice, ki je bila uvrščena v trgovanje na mestu trgovanja, samo, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
si je fizična ali pravna oseba izposodila delnico ali je predvidela druge ukrepe s podobnim pravnim učinkom;
je fizična ali pravna oseba sklenila dogovor o izposoji delnice ali ima drug v skladu s pogodbenim ali stvarnim pravom povsem izvršljiv zahtevek za prenos lastništva nad ustreznim številom vrednostnih papirjev iste kategorije, tako da je poravnavo mogoče izvesti ob roku; ali
je fizična ali pravna oseba od tretje osebe dobila potrditev, da je delnica na voljo in da sprejela ukrepe glede drugih tretjih oseb, ki so potrebni da bo lahko fizična ali pravna oseba upravičeno pričakovala, da bo poravnavo mogoče izvesti ob roku.
ESMA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 13
Omejitve v zvezi z nekrito prodajo na kratko državnega vrednostnega papirja
Fizična ali pravna oseba lahko izvede prodajo na kratko državnega vrednostnega papirja samo, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
fizična ali pravna oseba si je izposodila državni vrednostni papir ali je predvidela druge ukrepe s podobnim pravnim učinkom;
fizična ali pravna oseba je sklenila dogovor o izposoji državnega vrednostnega papirja ali ima drug v skladu s pogodbenim ali stvarnim pravom povsem izvršljiv zahtevek za prenos lastništva nad ustreznim številom vrednostnih papirjev iste kategorije, tako da je poravnavo mogoče izvesti ob roku;
fizična ali pravna oseba je od tretje osebe dobila potrditev, da je državni vrednostni papir na voljo, ali lahko kako drugače upravičeno pričakuje, da bo poravnavo mogoče izvesti ob roku.
Odložitev velja najprej šest mesecev od datuma objave na spletnem mestu ustreznega pristojnega organa. Če so razlogi za odložitev še vedno uporabni, se lahko odložitev podaljša za obdobja, ki ne presegajo šest mesecev. Če se odložitev do konce začetnega obdobja ali do konca obnovitvenega obdobja ne podaljša, samodejno preneha veljati.
ESMA v roku 24 ur po priglasitvi ustreznega pristojnega organa izda mnenje na podlagi odstavka 4 glede vsakršne priglašene odložitve ali njenega podaljšanja. Mnenje se objavi na spletnem mestu ESMA.
Parametri in metode, s katerimi države članice izračunajo prag, se določijo tako, da doseženi prag pomeni znaten padec glede na povprečno stopnjo likvidnosti za zadevni državni vrednostni papir.
Ta prag se opredeli na podlagi objektivih meril, specifičnih za zadevni trg državnih vrednostnih papirjev, vključno s celotno vrednostjo neporavnanega izdanega državnega vrednostnega papirja za vsakega izdajatelja.
ESMA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 14
Omejitve nekritih poslov kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev
Pristojni organ lahko odloži omejitve iz odstavka 1, če ima utemeljene razloge, da njegov trg državnih vrednostnih papirjev ne deluje pravilno in da bi lahko takšne omejitve negativno vplivale na trg s posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, zlasti s povečanjem stroškov izposoje za izdajatelje državnih vrednostnih papirjev ali z vplivanjem na njihovo zmožnost, da izdajo nove vrednostne papirje. Ti razlogi temeljijo na naslednjih kazalnikih:
visoka ali rastoča obrestna mera državnega vrednostnega papirja;
povečanje razponov obrestnih mer državnega vrednostnega papirja glede na državni vrednostni papir drugih izdajateljev;
povečanje razponov poslov kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev glede na lastno krivuljo in glede na druge izdajatelje državnih vrednostnih papirjev;
pravočasna vrnitev cene državnega vrednostnega papirja na njegovo prvotno uravnoteženo vrednost po obsežnem trgovanju;
zneski državnega vrednostnega papirja, s katerimi se lahko trguje.
Pristojni organ lahko poleg kazalnikov iz točk od (a) do (e) iz prvega pododstavka uporablja tudi druge kazalnike.
Ustrezni pristojni organ pred odložitvijo omejitev iz tega člena ESMA in drugim pristojnim organom priglasi predlagano odložitev in razloge, na katerih temelji.
Odložitev velja najprej največ dvanajst mesecev od datuma objave na spletnem mestu ustreznega pristojnega organa. Če so razlogi za odložitev še vedno uporabni, se lahko odložitev podaljša za obdobja, ki ne presegajo šest mesecev. Če se odložitev po začetnem obdobju ali obnovitvenem obdobju ne podaljša, samodejno preneha veljati.
ESMA v roku 24 ur po priglasitvi ustreznega pristojnega organa izda mnenje o nameravani odložitvi ali njenem podaljšanju ne glede na to, ali je pristojni organ odložitev utemeljil na podlagi kazalnikov iz točk od (a) do (e) prvega pododstavka ali drugih kazalnikov. Če nameravana odložitev ali njeno podaljšanje temelji na drugem pododstavku, v to mnenje vključi tudi oceno kazalnikov, ki jih je uporabil pristojni organ. Mnenje se objavi na spletnem mestu ESMA.
▼M1 —————
POGLAVJE IV
IZJEME
Člen 16
Izjema, kadar je glavno mesto trgovanja v tretji državi
Zadevni pristojni organ priglasi ESMA vse delnice, za katere je bilo ugotovljeno, da je njihovo glavno mesto trgovanja v tretji državi.
ESMA vsaki dve leti objavi seznam delnic, katerih glavno mesto trgovanja je v tretji državi. Seznam velja dve leti.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 2, ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:
datum, na katerega se izvede izračun za določitev glavnega mesta trgovanja z delnico, in obdobje, zajeto v izračunu;
datum, do katerega zadevni pristojni organ organu ESMA priglasi delnice, katerih glavno mesto trgovanja je v tretji državi;
datum začetka veljavnosti seznama po tem, ko ga ESMA objavi.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 17
Izjema za dejavnosti vzdrževanja trga in za dejavnosti na primarnem trgu
Pravni in nadzorni okvir tretje države lahko velja za enakovrednega, kadar so v tej tretji državi:
trgi pridobili dovoljenje ter se zanje stalno izvaja učinkovit postopek nadzora in izvrševanja;
imajo trgi jasna in pregledna pravila za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da je z njimi mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način ter so prosto prenosljivi;
se od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in stalno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev; in
sta preglednost in integriteta trga zagotovljena s preprečevanjem tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.
POGLAVJE V
POOBLASTILA PRISTOJNIH ORGANOV IN ESMA ZA POSREDOVANJE
ODDELEK 1
Pooblastila pristojnih organov
Člen 18
Priglasitev in razkritje v izjemnih razmerah
Pristojni organ lahko skladno s členom 22 od fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo neto kratke pozicije v določenem finančnem instrumentu ali kategoriji finančnih instrumentov, zahteva, da priglasijo ali javnosti razkrijejo podrobnosti o poziciji vsakič, ko doseže ali pade pod zadevni prag za priglasitev, ki ga je določil pristojni organ in kadar:
obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj, ki resno ogrožajo finančno stabilnost ali tržno zaupanje v zadevni državi članici ali v eni ali več drugih državah članicah; in
je ukrep nujen za obvladovanje te ogroženosti in ne bo imel negativnih učinkov na učinkovitost finančnih trgov, ki bi bili nesorazmerni v primerjavi z njegovimi koristmi.
Člen 19
Priglasitev posojevalcev v izjemnih razmerah
Pristojni organ lahko skladno s členom 22 sprejme ukrep iz odstavka 2 tega člena, kadar:
obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj, ki resno ogrožajo finančno stabilnost ali zaupanje v trg v zadevni državi članici ali v eni ali večih drugih državah članicah; in
je ukrep nujen za obvladovanje te ogroženosti in ne bo imel negativnih učinkov na učinkovitost finančnih trgov, ki bi bili nesorazmerni v primerjavi z njegovimi koristmi.
Člen 20
Omejitve prodaje na kratko in podobnih transakcij v izjemnih razmerah
Pristojni organ lahko v skladu s členom 22 sprejme ukrep ali ukrepe iz odstavka 2 tega člena, kadar:
obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj, ki resno ogrožajo finančno stabilnost ali tržno zaupanje v zadevni državi članici ali v eni ali več drugih državah članicah; in
je ukrep nujen za obravnavanje grožnje in ne bo imel negativnih učinkov na učinkovitost finančnih trgov, ki bi bili nesorazmerni z njegovimi koristmi.
Pristojni organ lahko prepove ali določi pogoje za fizične in pravne osebe, ki izvedejo:
prodajo na kratko ali
transakcijo, ki ni prodaja na kratko in ki ustvari finančni instrument ali je z njim povezana, pri čemer je učinek ali eden od učinkov transakcije ta, da fizična ali pravna oseba v primeru padca cene ali vrednosti drugega finančnega instrumenta doseže finančno korist.
Člen 21
Omejitve za transakcije poslov kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev v izjemnih razmerah
Pristojni organ lahko v skladu s členom 22 fizičnim ali pravnim osebam omeji možnost sklepanja transakcij s posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev ali omeji vrednost pozicij v poslih kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev, ki jih lahko prevzamejo te osebe, kadar:
obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj, ki resno ogrožajo finančno stabilnost ali tržno zaupanje v zadevni državi članici ali v eni ali več drugih državah članicah; in
je ukrep nujen za obravnavanje grožnje in ne bo imel negativnih učinkov na učinkovitost finančnih trgov, ki bi bili nesorazmerni z njegovimi koristmi.
Člen 22
Ukrepi drugih pristojnih organov
Pristojni organ lahko ukrep v zvezi s finančnim instrumentom, za katerega ni zadevni pristojni organ, v skladu s členi 18, 19, 20 ali 21 in brez poseganja v člen 26 uvede ali podaljša le s privolitvijo ustreznega pristojnega organa.
Člen 23
Pooblastilo za začasno omejitev prodaje na kratko finančnih instrumentov na kratko v primeru znatnega padca cene
Pristojni organ, lahko v primeru delnic in dolžniških instrumentov fizičnim in pravnim osebam prepove ali omeji prodajo na kratko na mestu trgovanja oziroma omeji transakcije z drugimi vrstami finančnih instrumentov na tem mestu trgovanja, če v skladu s prvim pododstavkom ugotovi, da je to primerno, da s tem prepreči nenadzorovan padec cene finančnih instrumentov.
Če se pristojni organ ne strinja z ukrepom, ki ga sprejme drug pristojni organ v zvezi s finančnim instrumentom, s katerim trgujejo na različnih mestih trgovanja, za katera so pristojni različni organi, lahko ESMA tem organom pomaga pri sklenitvi dogovora v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Spravni postopek se zaključi pred polnočjo ob koncu istega trgovalnega dne. Če zadevni pristojni organi ne sklenejo dogovora v okviru spravnega postopka, lahko ESMA sprejme odločitev v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. Odločitev se sprejme pred začetkom naslednjega trgovalnega dne.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42, s katerimi spreminja pragove iz odstavka 5 tega člena, ob upoštevanju razvoja dogodkov na finančnih trgih.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. marca 2012.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 24
Obdobje omejitev
Ukrepi v skladu s členi 18, 19, 20 ali 21 sprva veljajo tri mesece od datuma objave obvestila iz člena 25.
Če razlogi za sprejeti ukrep še vedno obstajajo, se lahko ukrep podaljša, vendar največ za obdobje treh mesecev. Če se ukrep po koncu obdobja treh mesecev ne podaljša, samodejno preneha veljati.
Člen 25
Obvestilo o omejitvah
V obvestilu se navedejo vsaj podrobnosti o:
uvedenih ukrepih, vključno z instrumenti in kategorijami transakcij, za katere veljajo, in o njihovem trajanju;
razlogih, zakaj pristojni organ meni, da je treba uvesti ukrepe, vključno z dokazi, ki podpirajo te razloge.
Člen 26
Priglasitev ESMA in drugim pristojnim organom
ODDELEK 2
Pooblastila ESMA
Člen 27
Usklajevanje s strani ESMA
Člen 28
Pooblastila ESMA za posredovanje v izjemnih razmerah
ESMA v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010, ob upoštevanju odstavka 2 tega člena:
od fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo neto kratke pozicije v določenem finančnem instrumentu ali kategoriji finančnih instrumentov, zahteva priglasitev podrobnosti takih pozicij pristojnemu organu ali njihovo razkritje javnosti; ali
prepove prodajo na kratko ali določi pogoje za ravnanje fizičnih ali pravnih oseb pri prodaji na kratko ali sklenitvi transakcije, ki ustvari finančni instrument, ki ni finančni instrument iz točke (c) člena 1(1), ali je povezana z njim, pri čemer je učinek ali eden od učinkov transakcije ta, da taka oseba v primeru padca cene ali vrednosti drugega finančnega instrumenta doseže finančno korist, ali uvede omejitve za tako prodajo na kratko ali transakcijo.
Ukrep lahko velja v posebnih okoliščinah ali pa zanj veljajo izjeme, ki jih opredeli ESMA. Izjeme se lahko zlasti določijo za dejavnosti vzdrževanja trga in dejavnosti na primarnem trgu.
ESMA sprejme odločitev iz odstavka 1, samo če:
se ukrepi iz točk (a) in (b) odstavka 1 nanašajo na ogroženost pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov ali stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, ko obstajajo čezmejni učinki; in
pristojni organ ni sprejel ukrepov za obvladovanje ogroženosti ali pa je eden ali več pristojnih organov sprejelo ukrepe, ki ne obvladujejo ogroženosti v zadostni meri.
Pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 ESMA upošteva, v kolikšni meri:
ukrep pomembno zmanjša ogroženost pravilnega delovanja in integritete finančnih trgov ter stabilnosti celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela ali znatno poveča sposobnost pristojnih organov za spremljanje ogroženosti;
ukrep ne povzroči tveganja regulatorne arbitraže;
se učinkovitost finančnih trgov zaradi negativnih učinkov ukrepa, vključno z zmanjšanjem likvidnosti teh trgov ali ustvarjanjem negotovosti za udeležence na trgih, ne zmanjša nesorazmerno v primerjavi s koristmi ukrepa.
Če en ali več pristojnih organov sprejmejo ukrep iz člena 18, 19, 20 ali 21, lahko ESMA sprejme kateri koli ukrep iz odstavka 1 tega člena, ne da bi izdal mnenje iz člena 27.
ESMA objavi na svojem spletnem mestu obvestilo o odločitvi o uvedbi ali podaljšanju ukrepov iz odstavka 1. V njem navede vsaj:
uvedene ukrepe, vključno z instrumenti in kategorijami transakcij, za katere veljajo, in o njihovem trajanju; in
razloge, zakaj ESMA meni, da je treba uvesti ukrepe, vključno z dokazi, ki podpirajo te razloge.
Člen 29
Pooblastila ESMA v izjemnih razmerah v zvezi z državnimi vrednostnimi papirji
V primeru izjemnih razmer v zvezi z državnimi vrednostnimi papirji ali posli kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev se uporabljata člena 18 in 38 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 30
Dodatna opredelitev neugodnih dogodkov ali neugodnega razvoja
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42 za opredelitev meril in dejavnikov, ki jih morajo pristojni organi in ESMA upoštevati pri odločanju v katerih primerih obstajajo neugodni dogodki ali neugoden razvoj dogodkov iz členov 18 do 21 in člena 27 ter ogroženosti iz točke (a) člena 28(2).
Člen 31
Preiskave s strani ESMA
ESMA lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi s kakim vprašanjem ali ravnanjem, povezanim s prodajo na kratko ali uporabo poslov kreditnih zamenjav, da presodi, ali utegne to vprašanje ali ravnanje ogroziti finančno stabilnost ali tržno zaupanje v Uniji.
ESMA v treh mesecih po taki preiskavi objavi poročilo, v katerem navede ugotovitve in priporočila v zvezi s tem vprašanjem ali ravnanjem.
POGLAVJE VI
VLOGA PRISTOJNIH ORGANOV
Člen 32
Pristojni organi
Vsaka država članica za namene te uredbe določi enega ali več pristojnih organov.
Če država članica določi več kot en pristojni organ, jasno opredeli njihove vloge in določi organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, ESMA in pristojnimi organi drugih držav članic.
Države članice o teh določitvah obvestijo Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic.
Člen 33
Pooblastila pristojnih organov
Pristojni organi imajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje nalog v skladu s to uredbo. Svoja pooblastila izvajajo na naslednje načine:
neposredno;
v sodelovanju z drugimi organi; ali
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.
Pristojni organi imajo za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo in z nacionalno zakonodajo pooblastilo:
zagotoviti si dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;
zahtevati informacije od katere koli fizične ali pravne osebe ter fizično ali pravno osebo po potrebi povabijo in zaslišijo, da pridobijo informacije;
opravljati inšpekcijske preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;
zahtevati obstoječe evidence o telefonskih pogovorih in podatkovnem prometu;
zahtevati prenehanje vsakega ravnanja, ki je v nasprotju z določbami te uredbe;
zahtevati zamrznitev in/ali zaseg sredstev.
Pristojni organi imajo brez poseganja v točki (a) in (b) odstavka 2 pooblastilo, da v posameznih primerih od fizične ali pravne osebe, ki vstopa v transakcijo s posli kreditnih zamenjav, zahtevajo:
obrazložitev namena transakcije in ali je namenjena varovanju pred tveganjem ali čemu drugemu; in
informacije, ki potrjujejo osnovno tveganje, kadar je namen transakcije varovanje pred tveganjem.
Člen 34
Poklicna skrivnost
Člen 35
Obveznost sodelovanja
Pristojni organi sodelujejo, kadar je to potrebno ali koristno za namene te uredbe. Pristojni organi si zlasti nemudoma izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo po tej uredbi.
Člen 36
Sodelovanje z ESMA
Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.
V skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ESMA brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.
Člen 37
Sodelovanje v primeru zahteve za inšpekcijske preglede ali preiskave na kraju samem
Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. ESMA lahko na zahtevo usklajuje preiskave ali inšpekcijske preglede s čezmejnim učinkom.
Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:
sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;
pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;
pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;
imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;
posamezne naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, deli z drugimi pristojnimi organi.
Člen 38
Sodelovanje s tretjimi državami
Pristojni organ obvesti organ ESMA in pristojne organe druge države članice, kadar namerava skleniti tak dogovor.
ESMA usklajuje tudi izmenjavo informacij, pridobljenih od nadzornih organov tretjih držav, ki so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz poglavja V, med pristojnimi organi držav članic.
Člen 39
Prenos in hranjenje osebnih podatkov
Države članice v zvezi s prenosom osebnih podatkov med državami članicami ali med državami članicami in tretjo državo uporabljajo Direktivo 95/46/ES. ESMA pri prenosu osebnih podatkov v države članice ali tretjo državo upošteva Uredbo (ES) št. 45/2001.
Osebni podatki iz prvega odstavka se hranijo največ pet let.
Člen 40
Razkrivanje informacij tretjim državam
Pristojni organ lahko podatke in analizo podatkov pošlje nadzornemu organu tretje države, kadar so izpolnjeni pogoji člena 25 ali 26 Direktive 95/46/ES, vendar samo za posamezne primere. Pristojni organ se prepriča, da je prenos potreben za namene te uredbe. Vsak tak prenos poteka ob dogovoru, da tretja država podatkov ne pošlje nadzornemu organu druge tretje države, če nima izrecnega pisnega soglasja pristojnega organa.
Pristojni organ informacije, ki so po členu 34 zaupne in ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije nadzornemu organu tretje države samo, kadar je pristojni organ pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, in, kjer je to ustrezno, kadar se informacije razkrijejo izključno za namene, s katerimi je soglašal pristojni organ.
Člen 41
Kazni
Države članice določijo kazni in administrativne ukrepe, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Navedene kazni in administrativni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 lahko sprejme smernice, s katerimi zagotovi dosleden pristop v zvezi s kaznimi in administrativnimi ukrepi, ki jih lahko določijo države članice.
Države članice Komisijo in ESMA uradno obvestijo o določbah iz prvega in drugega pododstavka do 1. julija 2012, prav tako ju takoj uradno obvestijo o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe.
ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam obstoječih kazni in administrativnih ukrepov, veljavnih za vsako državo članico posebej, in ga redno posodablja.
Države članice ESMA letno zagotavljajo zbirne informacije o kaznih in administrativnih ukrepih. Če pristojni organ javnosti razkrije, da je bila naložena kazen ali administrativni ukrep, o tem obenem uradno obvesti ESMA.
POGLAVJE VII
DELEGIRANI AKTI
Člen 42
Izvajanje pooblastila
Člen 43
Rok za sprejetje delegiranih aktov
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členi 2(2), 3(7), 4(2), 5(4), 6(4), 7(3), 17(2), 23(5) in 30 do 31. marca 2012.
Komisija lahko rok iz prvega odstavka podaljša za šest mesecev.
POGLAVJE VIII
IZVEDBENI AKTI
Člen 44
Postopek v odboru
POGLAVJE IX
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 45
Pregled in poročanje
Komisija ob upoštevanju razprave s pristojnimi organi in ESMA do 30. junija 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o:
primernosti pragov za priglasitev in za razkritje iz členov 5, 6, 7 in 8;
učinku posameznega razkritja zahtev iz člena 6, predvsem kar zadeva učinkovitost in nestanovitnost finančnih trgov;
tem, ali je ustrezno neposredno, centralizirano poročanje ESMA;
delovanju omejitev in zahtev iz poglavij II in III;
primernosti omejitev nekritih poslov kreditnih zamenjav državnih vrednostnih papirjev in morebitnih drugih omejitev ali pogojev glede prodaje na kratko ali poslov kreditnih zamenjav.
Člen 46
Prehodna določba
Člen 47
Osebje in sredstva ESMA
ESMA do 31. decembra 2012 oceni svoje potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti na podlagi te uredbe, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.
Člen 48
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. novembra 2012.
Vendar se členi 2(2), 3(7), 4(2), 7(3), 9(5), 11(3) in (4), 12(2), 13(4) in (5), 16(3) in (4), 17(2), 23(5), (7) in (8), in členi 30, 42, 43 in 44 uporabljajo od 25. marca 2012.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).
( 3 ) UL L 142, 30.4.2004, str. 12.
( 4 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
( 5 ) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.
( 6 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
( 7 ) UL L 336, 23.12.2003, str. 33.
( 8 ) UL L 191, 13.7.2001, str. 45.