Člen 1

Vsebina, področje uporabe in razmerje do druge zakonodaje Unije

Ta uredba določa pravila o prepovedi zlorab, ki vplivajo na veleprodajne energetske trge, skladna s pravili, ki se uporabljajo za finančne trge in s pravilnim delovanjem teh veleprodajnih trgov, ob upoštevanju njihovih posebnosti. Določa, da Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) spremlja veleprodajne energetske trge v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, ob upoštevanju medsebojnega vpliva sistema za trgovanje z emisijami in veleprodajnih energetskih trgov.

Ta uredba se uporablja za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi. Ne vpliva na uporabo uredb (EU) št. 648/2012 ( 1 ), (EU) št. 596/2014 ( 2 ) in (EU) št. 600/2014 ( 3 ) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) v zvezi z dejavnostmi, ki vključujejo finančne instrumente, kakor so opredeljeni v členu 4(1), točka 15, Direktive 2014/65/EU, ter na uporabo konkurenčnega prava Unije za prakse, ki jih zajema ta uredba.

▼B

Agencija, nacionalni regulativni organi, ESMA, pristojni finančni organi držav članic in, če je to potrebno, nacionalni organi za konkurenco sodelujejo, da bi zagotovili usklajen pristop v izvrševanju zadevnih pravil, kjer se ukrepi nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov, za katere se uporablja ►M1 člen 2 Uredbe (EU) št. 596/2014 ◄ in tudi enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov, za katere se uporabljajo členi 3, 4 in 5 te uredbe.

▼M1

Agencija, nacionalni regulativni organi, ESMA in pristojni finančni organi držav članic si redno, po možnosti vsako četrtletje, izmenjujejo ustrezne informacije in podatke o morebitnih kršitvah Uredbe (EU) št. 596/2014 v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki jih zajema ta uredba.

▼M1

Upravni odbor agencije zagotavlja, da agencija naloge, ki so ji dodeljene, izvaja na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), in da zagotovi potrebne vire, tudi človeške, za izpolnjevanje novih obveznosti, ki so ji bile dodeljene.

▼B

Direktor agencije se posvetuje z odborom agencije regulatorjev o vseh vidikih izvajanja te uredbe in ustrezno upošteva njegove nasvete in mnenja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„notranja informacija“ pomeni natančno informacijo, ki ni bila razkrita javnosti in se posredno ali neposredno nanaša na enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov in bi v primeru razkritja javnosti verjetno lahko pomembno vplivala na veleprodajne cene teh energetskih proizvodov.

Za namene te opredelitve „informacije“ pomenijo:

(a)

informacije, ki jih je treba v skladu z ►M1 uredbama (EU) 2019/943 ◄ in (ES) št. 715/2009, vključno s smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi v skladu s tema uredbama, razkriti javnosti;

(b)

informacije o zmogljivosti in uporabi objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali o zmogljivostih in uporabi objektov za utekočinjeni zemeljski plin, vključno z načrtovano ali nepredvideno (ne)razpoložljivostjo teh objektov;

▼M1

(c)

informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z zakonskimi ali podzakonskimi predpisi na ravni Unije ali nacionalni ravni, pravili trga in pogodbami ali običaji na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, če bi te informacije pomembno vplivale na veleprodajne cene energetskih proizvodov;

▼M1

(ca)

informacije, ki jih posreduje udeleženec na trgu ali druge osebe, ki delujejo v njegovem imenu, ponudniku storitev, ki trguje v imenu udeleženca na trgu, in se nanašajo na odprta naročila veleprodajnih energetskih proizvodov udeleženca na trgu ter so natančne in se neposredno ali posredno nanašajo na enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov ter

▼B

(d)

druge informacije, ki bi jih razumen udeleženec na trgu verjetno uporabil kot del podlage za svojo odločitev o sklenitvi transakcije ali naročilu za trgovanje v zvezi z enim ali več veleprodajnimi energetskimi proizvodi.

▼M1

Informacija se šteje za natančno, če navaja niz okoliščin, ki že obstajajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo nastale, ali dogodek, ki je že nastopil ali za katerega se lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in je dovolj natančna, da omogoči oblikovanje sklepov o možnem vplivu tega niza okoliščin ali tega dogodka na cene veleprodajnih energetskih proizvodov. Informacija se lahko šteje za natančno, če se nanaša na daljši proces, ki naj bi povzročil ali povzroči posebno okoliščino ali dogodek, vključno s prihodnjimi okoliščinami ali dogodki, in če se nanaša tudi na vmesno fazo tega procesa, ki je povezana z ustvarjanjem teh prihodnjih okoliščin ali dogodkov ali jih povzroči.

Vmesna faza daljšega procesa se šteje za notranjo informacijo, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranje informacije iz prvega pododstavka te točke.

Za namene prvega pododstavka te točke se šteje, da so informacije neposredno ali posredno povezane z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, če lahko vplivajo na povpraševanje, ponudbo ali cene veleprodajnega energetskega proizvoda ali na pričakovanja glede povpraševanja, ponudbe ali cen veleprodajnega energetskega proizvoda.

Informacije, ki bi v primeru objave verjetno bistveno vplivale na cene veleprodajnih energetskih proizvodov, za namene prvega pododstavka te točke pomeni informacije, ki bi jih razumni udeleženec na trgu verjetno uporabil kot del podlage, na kateri bi sprejel svojo odločitev glede trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi;

tržna manipulacija pomeni:

(a)

vstop v kakršen koli posel ali izdajo, spremembo ali preklic kakršnega koli naročila za trgovanje ali kakršno koli drugo ravnanje v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi:

(i)

ki daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale o ponudbi veleprodajnih energetskih proizvodov, povpraševanju po njih ali njihovi ceni;

(ii)

ki s pomočjo ene osebe ali s sodelovanjem več oseb zagotavlja ali bi lahko zagotovilo umetno raven cene enega ali več veleprodajnih energetskih proizvodov, razen če oseba, ki je vstopila v posel ali izdala naročilo za trgovanje, izkaže, da ima zakonite razloge za tako ravnanje in da je tak posel ali naročilo za trgovanje skladno s sprejeto tržno prakso na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, ali

(iii)

pri katerem se uporabi fiktivno sredstvo ali katera koli druga oblika prevare ali zvijače, ki daje ali bi lahko dajala napačne ali zavajajoče signale o ponudbi veleprodajnih energetskih proizvodov, povpraševanju po njih ali njihovi ceni;

(b)

razširjanje informacij s sredstvi javnega obveščanja, vključno z internetom, ali z drugimi sredstvi, kar daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov, vključno z razširjanjem govoric in napačnih ali zavajajočih novic, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče.

Kadar pride do razširjanja informacij za namene novinarstva ali umetniškega izražanja, je treba takšno razširjanje informacij oceniti ob upoštevanju pravil glede svobode tiska ter svobode izražanja v drugih medijih, razen če:

(i)

imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij ali

(ii)

do razkritja ali razširjanja pride z namenom, da bi zavajali trg glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov;

ali

(c)

posredovanje napačnih ali zavajajočih informacij ali zagotavljanje napačnega ali zavajajočega vhodnega podatka v zvezi z referenčno vrednostjo, kadar je oseba, ki jih je posredovala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče, ali katero koli drugo ravnanje, ki povzroča manipulacijo izračuna referenčne vrednosti.

Tržna manipulacija lahko pomeni ravnanje pravne osebe ali pa, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, fizične osebe, ki sodeluje pri odločanju o izvajanju dejavnosti za račun zadevne pravne osebe;

▼B

„poskusi manipulacije trga“ pomenijo:

(a)

vstop v kakršen koli posel, kakršno koli izdajanje naročil za trgovanje ali kakršen koli drug ukrep, povezan z veleprodajnim energetskim proizvodom, z namenom:

(i)

dati napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov;

(ii)

zagotoviti umetno raven veleprodajne cene enega ali več energetskih proizvodov, razen če oseba, ki je vstopila v posel ali izdala naročilo za trgovanje, dokaže, da ima pravno utemeljene razloge za tako ravnanje in da je ta posel ali naročilo za trgovanje skladno s sprejeto tržno prakso na zadevnem veleprodajnem energetskem trgu, ali

(iii)

uporabiti fiktivna sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače, ki daje ali bi lahko dajala napačne ali zavajajoče znake o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajne cene energetskih proizvodov;

ali

(b)

razširjanje informacij s sredstvi javnega obveščanja, vključno z internetom, ali z drugimi sredstvi z namenom dati napačne ali zavajajoče signale o ponudbi, povpraševanju ali veleprodajni ceni energetskih proizvodov;

„veleprodajni energetski proizvodi“ pomenijo naslednje pogodbe in izvedeni finančni instrumenti, ne glede na to, kje in kako se trguje z njimi:

▼M1

(a)

pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina, vključno z UZP, z dobavo v Uniji, ali pogodbe o dobavi električne energije, ki lahko privedejo do dobave v Uniji zaradi enotnega spajanja trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva;

(b)

izvedeni finančni instrumenti za električno energijo ali zemeljski plin, ki so nastali, se je z njimi trgovalo ali so bili dobavljeni v Uniji, ali izvedeni finančni instrumenti za električno energijo, ki lahko privedejo do dobave v Uniji zaradi enotnega spajanja trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva;

▼B

(c)

pogodbe o prenosu električne energije ali zemeljskega plina v Uniji;

(d)

izvedeni finančni instrumenti za prenos električne energije ali zemeljskega plina v Uniji;

▼M1

(e)

pogodbe o skladiščenju električne energije ali zemeljskega plina v Uniji;

(f)

izvedeni finančni instrumenti za skladiščenje električne energije ali zemeljskega plina v Uniji;

▼B

Pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina za uporabo končnega odjemalca niso veleprodajni energetski proizvodi. Vendar se za veleprodajne energetske proizvode štejejo pogodbe o dobavi in distribuciji električne energije ali zemeljskega plina končnim odjemalcem z zmogljivostjo porabe, večje od praga, opredeljenega v točki 5;

„zmogljivost porabe“ pomeni potrošnjo končnega odjemalca elektrike ali zemeljskega plina ob polni izkoriščenosti njegove proizvodne zmogljivosti. Zajema vso potrošnjo tega odjemalca kot enega samega gospodarskega subjekta, kolikor potrošnja poteka na trgih z medsebojno povezanimi veleprodajnimi cenami.

Za namene uporabe te opredelitve se ne upošteva potrošnja individualnih objektov pod nadzorom enega samega gospodarskega subjekta z zmogljivostjo porabe, manjšo od 600 GWh na leto, kolikor ti objekti ne uveljavljajo skupnega vpliva na veleprodajne cene na energetskih trgih, ker se nahajajo na različnih ustreznih geografskih trgih;

„veleprodajni energetski trg“ pomeni kateri koli trg v Uniji, na katerem se trguje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi;

▼M1

„udeleženec na trgu“ pomeni vsako osebo, tudi upravljavca prenosnega omrežja, operaterja distribucijskega sistema, upravljavca skladiščnega sistema in upravljavca sistema za UZP, ki sklepa posle, vključno z izdajanjem naročil za trgovanje na enem ali več veleprodajnih energetskih trgih;

▼B

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

▼M1

8a.

„oseba, ki se poklicno dogovarja o transakcijah ali jih izvaja“, pomeni osebo, ki poklicno sprejema in posreduje naročila za transakcije ali izvaja transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi;

▼B

„pristojni finančni organ“ pomeni pristojni organ, imenovan v skladu s postopkom iz ►M1 člen 22 Uredbe (EU) št. 596/2014 ◄ ;

10.

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 35(1) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ( 6 ) ali členom 39(1) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom ( 7 );

11.

za pojem „upravljavec prenosnega omrežja“ se uporablja opredelitev iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/72/ES in iz točke 4 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

▼M1

11a.

„operater distribucijskega sistema“ pomeni operater distribucijskega sistema, kakor je opredeljen v členu 2, točka 6, Direktive 2009/73/ES in v členu 2, točka 29, Direktive (EU) 2019/944;

11b.

„operater skladiščnega sistema“ pomeni operater skladiščnega sistema, kakor je opredeljen v členu 2, točka 10, Direktive 2009/73/ES ali „operater objekta za shranjevanje energije“, kakor je opredeljen v členu 2, točka 60 Direktive (EU) 2019/944;

11c.

„operater sistema za UZP“ pomeni operater sistema za UZP, kakor je opredeljen v členu 2, točka 12, Direktive 2009/73/ES;

▼B

12.

„nadrejeno podjetje“ je nadrejeno podjetje v smislu členov 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 8 );

13.

„povezano podjetje“ je hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem so udeležena druga podjetja, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS;

14.

za pojem „distribucija zemeljskega plina“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

15.

za pojem „distribucija električne energije“ se uporablja opredelitev iz točke 5 člena 2 Direktive 2009/72/ES;

▼M1

16.

„registrirani mehanizem poročanja“ ali „RRM“ pomeni pravno osebo, ki je na podlagi te uredbe pooblaščena za sporočanje ali zagotavljanje storitve sporočanja podrobnosti transakcij, vključno z naročili za trgovanje, in temeljnih podatkov agenciji v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu;

17.

„platforma za notranje informacije“ ali „IIP“ pomeni osebo, ki je na podlagi te uredbe pooblaščena za zagotavljanje storitve upravljanja platforme za razkritje notranjih informacij in sporočanje razkritih notranjih informacij agenciji v imenu udeležencev na trgu;

18.

„algoritemsko trgovanje“ pomeni trgovanje, tudi visokofrekvenčno trgovanje, z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil za trgovanje, kot so ali naj se naročilo začne izvrševati, čas izvršitve naročila, cena ali količina naročila ali kako upravljati naročilo po prejemu, z omejenim človeškim posredovanjem ali brez njega, in ki ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja samo za usmerjanje naročil na eno ali več organiziranih mest trgovanja ali za obdelavo naročil, pri katerih parametri trgovanja niso določeni, ali za potrjevanje naročil ali obdelavo izvršenih transakcij po trgovanju;

19.

„neposredni elektronski dostop“ pomeni ureditev, pri kateri član, udeleženec ali stranka organiziranega mesta trgovanja drugi osebi dovoli, da uporablja njegovo oziroma njeno identifikacijsko kodo, tako da lahko oseba elektronsko posreduje naročila za trgovanje z veleprodajnim energetskim proizvodom neposredno organiziranemu mestu trgovanja, vključno z ureditvami, pri katerih oseba za posredovanje naročil uporablja infrastrukturo informacijske tehnologije člana, udeleženca ali stranke oziroma sistem za dostopanje, ki ga zagotavlja član, udeleženec ali stranka (neposredni dostop do trga), in ureditvami, pri katerih oseba ne uporablja te infrastrukture (sponzorirani dostop);

20.

„organizirano mesto trgovanja“ pomeni energetsko borzo, energetskega posrednika, platformo za energijsko zmogljivost ali kateri koli drug sistem ali objekt, v katerem več tretjih oseb kupuje ali prodaja veleprodajne energetske proizvode na način, ki lahko privede do transakcije;

21.

„knjiga naročil“ pomeni vse podrobnosti o veleprodajnih energetskih proizvodih, ki se izvajajo na organiziranih mestih trgovanja, vključno z usklajenimi in neusklajenimi naročili ter sistemsko ustvarjenimi naročili in dogodki življenjskega cikla;

22.

„referenčna vrednost“ pomeni indeks, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 3, Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) in na podlagi katerega se določi znesek, ki ga je treba plačati glede na veleprodajni energetski proizvod ali pogodbo v zvezi z njim ali njegovo vrednost;

23.

„trgovanje z UZP“ pomeni nakupne ponudbe, prodajne ponudbe ali transakcije za nabavo ali prodajo UZP, med drugim tudi tiste, ki se izvajajo na prostem trgu ali na organiziranem mestu trgovanja:

(a)

ki določajo dobavo v Uniji;

(b)

ki imajo za posledico dobavo v Uniji ali

(c)

v katerih ena od strank UZP ponovno uplini na terminalu v Uniji;

24.

„podatki o trgu UZP“ pomeni evidence nakupnih ponudb, prodajnih ponudb ali transakcij za trgovanje z UZP z ustreznimi informacijami;

25.

„udeleženec na trgu UZP“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trgovanjem z UZP, ne glede na njen kraj pridobitve pravne osebnosti ali stalno prebivališče;

26.

„ocena cene UZP“ pomeni določitev dnevne referenčne cene za trgovanje z UZP v skladu z metodologijo, ki jo določi agencija;

27.

„referenčna vrednost UZP“ pomeni določitev razpona med dnevno oceno cene UZP in poravnalno ceno za terminske pogodbe za najbližji mesec na TTF, ki jo na dnevni ravni določi ICE Endex Markets B.V.

▼B

Člen 3

Prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij

Osebe, ki imajo notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu, ne smejo:

(a)

teh informacij uporabiti za posredno ali neposredno pridobitev ali odtujitev veleprodajnih energetskih proizvodov, oziroma z namenom njihove pridobitve ali odtujitve, za svoj račun ali za račun tretje osebe;

(b)

razkriti teh informacij kateri koli drugi osebi, razen če se ta informacija razkrije med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti;

(c)

na podlagi notranje informacije drugi osebi priporočati ali jo napeljati k pridobitvi ali odtujitvi veleprodajnih energetskih proizvodov, na katere se ta informacija nanaša.

▼M1

Za trgovanje na podlagi notranjih informacij se šteje tudi uporaba notranjih informacij pri preklicu ali spremembi naročila ali kateri koli drug ukrep trgovanja v zvezi z veleprodajnim energetskim proizvodom, na katerega se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije.

▼B

Prepoved iz odstavka 1 velja za naslednje osebe, ki imajo notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu:

(a)

člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja;

(b)

osebe, ki imajo delež v kapitalu podjetja;

(c)

osebe z dostopom do takih informacij zaradi opravljanja redne službe, poklica ali dolžnosti;

(d)

osebe, ki so pridobile take informacije s kaznivim dejanjem;

(e)

osebe, ki vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

Določbi točk (a) in (c) odstavka 1 tega člena se ne uporabljata za upravljavce prenosnega omrežja, ki kupujejo električno energijo ali zemeljski plin, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje sistema v skladu s svojimi obveznostmi iz točk (d) in (e) člena 12 Direktive 2009/72/ES ali točk (a) in (c) člena 13(1) Direktive 2009/73/ES.

Ta člen se ne uporablja za:

(a)

transakcije izvedene pri izpolnitvi obveznosti, ki nastanejo zaradi pridobitve ali odtujitve veleprodajnih energetskih proizvodov, kadar so te obveznosti posledica dogovora, ki je bil sklenjen, ali naročila za trgovanje, ki je bilo narejeno, preden je zadevna oseba dobila notranjo informacijo;

(b)

transakcije, v katere vstopijo proizvajalci električne energije in zemeljskega plina, upravljavci objektov za skladiščenje zemeljskega plina ter upravljavci objektov in naprav za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, z namenom pokritja nenadne fizične izgube zaradi nepredvidenih izpadov delovanja, kadar bi njihovo neizvajanje povzročilo, da udeleženec na trgu ne bi mogel izpolniti obstoječih pogodbenih obveznosti, ali kadar se tak ukrep sprejme v dogovoru z zadevnim upravljavcem(-i) prenosnega omrežja, da bi zagotovili varno in zanesljivo delovanje sistema. V takšnih razmerah udeleženec na trgu posreduje informacije o transakcijah agenciji in nacionalnemu regulativnemu organu. To posredovanje informacij ne vpliva na obveznosti iz člena 4(1);

(c)

udeležence na trgu v primerih, ko delujejo v skladu z nacionalnimi pravili za izredne razmere, kadar so nacionalni organi posredovali, da bi zagotovili dobavo električne energije ali zemeljskega plina in so bili tržni mehanizmi v državi članici ali njenih delih zaustavljeni. V tem primeru pristojni organ za načrtovanje v izrednih razmerah zagotovi objavo v skladu s členom 4.

Kadar je oseba, ki ima notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu, pravna oseba, prepoved iz odstavka 1 velja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o izvedbi transakcije za račun te pravne osebe.

Kadar pride do razširjanja informacij za namene novinarstva ali umetniškega izražanja, je treba takšno razširjanje informacij oceniti ob upoštevanju pravil, ki veljajo za svobodo tiska ter svobodo izražanja v drugih sredstvih javnega obveščanja, razen če:

(a)

imajo te osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razširjanja zadevnih informacij, ali

(b)

do razkritja ali razširjanja pride z namenom zavajanja trga glede ponudbe, povpraševanja ali veleprodajne cene energetskih proizvodov.

Člen 4

Obveznost objave notranjih informacij

Udeleženci na trgu učinkovito in pravočasno razkrijejo javnosti notranje informacije, ki jih imajo o podjetju ali objektih, ki jih ima zadevni udeleženec na trgu ali njegovo matično ali povezano podjetje v celoti ali delno v lasti, pod nadzorom ali za katerih delovanje odgovarja. Takšno razkritje vključuje informacije glede zmogljivosti in uporabe objektov za proizvodnjo, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali v zvezi z zmogljivostmi in uporabo objektov za utekočinjeni zemeljski plin, vključno s podatkom o načrtovani ali nepredvideni (ne)razpoložljivosti teh objektov.

▼M1

Udeleženci na trgu razkrijejo notranje informacije prek IIP. IIP zagotovijo, da se notranje informacije objavijo na način, ki omogoča takojšen dostop do teh informacij, tudi na spletnem mestu ali prek jasnega vmesnika za aplikacijsko programiranje, ter celovito, pravilno in pravočasno oceno teh informacij s strani javnosti.

▼B

Izjemoma lahko udeleženec na trgu na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, da ne bi škodoval svojim zakonitim interesom, pod pogoji, da zaradi takšne opustitve ni možno, da pride do zavajanja javnosti in če je udeleženec na trgu sposoben zagotoviti zaupnost takih informacij ter če na podlagi teh informacij ne sprejema odločitev o trgovanju z veleprodajnimi energetskimi proizvodi. V takšnih razmerah udeleženec na trgu ob upoštevanju člena 8(5) nemudoma posreduje te informacije, skupaj z obrazložitvijo zamude javnega razkritja agenciji in ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu.

Kadar koli udeleženec na trgu ali oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, pri opravljanju običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti, kot je navedeno v členu 3(1)(b), razkrije notranje informacije v zvezi z veleprodajnim energetskim proizvodom, ta udeleženec na trgu ali oseba zagotovi, da se te informacije javnosti razkrijejo sočasno, v celoti in učinkovito. Pri nenamernem razkritju udeleženec na trgu zagotovi popolno in učinkovito razkritje informacije javnosti, kar se da hitro po nenamernem razkritju. Ta odstavek se ne uporablja, če je oseba, ki informacije dobi, zavezana po dolžnosti k zaupnosti, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi.

▼M1

Objava notranjih informacij, vključno s tistimi v agregatni obliki, je v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ali Uredbo (ES) št. 715/2009 in smernicami in kodeksi omrežij, sprejetimi na podlagi navedenih uredb, pomeni njihovo učinkovito, vendar ne nujno pravočasno in javno razkritje v smislu odstavka 1 tega člena.

▼M1

4a.

Agencija do 8. maja 2025 razvije in upravlja platformo, ki deluje kot sektorska točka elektronskega dostopa za notranje informacije, razkrite na podlagi odstavka 1.

▼B

Kadar se upravljavcu prenosnega omrežja odobri oprostitev od obveznosti objave nekaterih podatkov v skladu z ►M1 Uredbo (EU) 2019/943 ◄ ali Uredbo (ES) št. 715/2009, je v zvezi s temi podatki oproščen tudi obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

Določbe odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na obveznosti udeležencev na trgu, ki jih imajo v skladu z direktivama 2009/72/ES in 2009/73/ES ter ►M1 uredbama (EU) 2019/943 ◄ in (ES) št. 715/2009, vključno z na njihovi podlagi sprejetimi smernicami in kodeksi omrežij, zlasti glede časa in načina razkritja informacij javnosti.

Določbe odstavkov 1 in 2 ne vplivajo na pravico udeležencev na trgu, da odložijo razkritje občutljivih informacij, povezanih z varovanjem kritične infrastrukture, kot je predvideno v točki (d) člena 2 Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite ( 11 ), če so v njihovi državi zaupne.

▼M1

Člen 4a

Dovoljenja in nadzor platforme za notranje informacije

Komisija do 8. maja 2025 za dopolnitev te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 20, v katerem določi:

(a)

načine, na katere mora IIP izpolnjevati obveznost glede notranjih informacij iz odstavka 3 tega člena;

(b)

vsebino in vse ustrezne nadaljnje podrobnosti notranjih informacij, objavljenih na podlagi odstavkov 3 in 4 tega člena na način, ki omogoča objavo informacij, zahtevanih v tem členu;

(c)

posebne organizacijske zahteve za izvajanje odstavka 5 tega člena;

(d)

podrobnosti v zvezi s postopkom odvzema dovoljenja IIP iz odstavka 7 tega člena;

(e)

postopkovna jamstva iz odstavka 6 tega člena;

(f)

podrobnosti v zvezi s postopkom urejene zamenjave iz odstavka7 tega člena;

(g)

podrobne ureditve za obveščanje udeležencev na trgu o odločitvi o odvzemu dovoljenja IIP.

▼B

Člen 5

Prepoved tržne manipulacije

Prepovedano je izvajati ali poskušati izvajati tržno manipulacijo na veleprodajnih energetskih trgih.

▼M1

Člen 5a

Algoritemsko trgovanje

Udeleženec na trgu, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni za dejavnost, ki jo opravlja, in s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja odporni in dovolj zmogljivi, da zanje veljajo ustrezni trgovalni pragovi in omejitve ter da preprečujejo pošiljanje napačnih naročil za trgovanje ali drugo delovanje, ki bi lahko ustvarjalo motnje na trgu ali prispevalo k ustvarjanju motenj. Udeleženec na trgu ima vzpostavljene ima tudi učinkovite sisteme in nadzor tveganj, s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja skladni s to uredbo in pravili organiziranega mesta trgovanja, s katerim je povezan. Poleg tega ima vzpostavljeno učinkovito ureditev neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja poslovanje v primeru izpada njegovih sistemov trgovanja ter zagotavlja, da so sistemi temeljito preizkušeni in se njihovo delovanje ustrezno spremlja, tako da izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

Udeleženec na trgu, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem v državi članici, o tej dejavnosti uradno obvesti nacionalne regulativne organe države članice pri katerih je na podlagi člena 9(1) registriran, in agencijo.

Nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je na podlagi člena 9(1) udeleženec na trgu registriran, lahko od udeleženca na trgu zahteva, da redno ali občasno predloži opis narave strategij algoritemskega trgovanja, ki jih uporablja, podrobnosti glede parametrov trgovanja ali omejitev, ki veljajo za sistem trgovanja, glavnih načinov nadzora skladnosti s predpisi in tveganj, ki jih uporablja za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1 tega člena, ter podrobnosti glede preizkušanja njegovih sistemov trgovanja.

Udeleženec na trgu poskrbi, da se evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka hranijo pet let, in zagotovi, da so te evidence zadostne, da lahko nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu registriran na podlagi člena 9(1), spremlja skladnost s to uredbo.

Udeleženec na trgu, ki zagotavlja neposredni elektronski dostop do organiziranega mesta trgovanja, o tem ustrezno uradno obvesti nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je na podlagi člena 9(1) registriran, in agencijo.

Nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu na podlagi člena 9(1) registriran, lahko od udeleženca na trgu zahteva, da redno ali priložnostno predloži opis sistemov in nadzora tveganj iz odstavka 1 tega člena ter dokazila o njihovi uporabi.

Udeleženec na trgu poskrbi, da se evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka hranijo pet let, in zagotovi, da te evidence zadoščajo, da lahko nacionalni regulativni organ države članice, pri katerem je udeleženec na trgu registriran na podlagi člena 9(1), spremlja skladnost s to uredbo.

Ta člen ne posega v obveznosti iz Direktive 2014/65/EU.

▼B

Člen 6

Tehnične posodobitve opredelitev notranje informacije in tržne manipulacije

▼M1

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za:

(a)

spremembo te uredbe z:

(i)

uskladitvijo opredelitve iz člena 2, točke 1, 2, 3 in 5, da bi se zagotovila skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije na področju finančnih storitev in energetike;

(ii)

posodobitvijo opredelitev iz točke (i) z izključnim namenom, da bi upoštevala prihodnji razvoj na veleprodajnih energetskih trgih;

(b)

dopolnitev te uredbe z določitvijo najnižjih pragov za prepoznavanje dogodkov, ki bi v primeru objave verjetno bistveno vplivali na cene veleprodajnih energetskih proizvodov, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

▼B

V delegiranih aktih iz odstavka 1 se upošteva vsaj:

(a)

značilno delovanje veleprodajnih energetskih trgov, tudi posebnosti trgov z električno energijo in plinom, ter vzajemen vpliv blagovnih trgov in trgov izvedenih finančnih instrumentov;

(b)

možnosti čezmejne manipulacije med trgi s plinom in električno energijo ter po vseh blagovnih trgih in trgih izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

možen vpliv dejanske ali načrtovane proizvodnje, porabe, uporabe prenosa ali skladiščnih zmogljivosti na veleprodajne cene na energetskih trgih, ter

(d)

kodekse omrežij in okvirne smernice, sprejete v skladu z ►M1 Uredbo (EU) 2019/943 ◄ in Uredbo (ES) št. 715/2009.

Člen 7

Spremljanje trga

▼M1

Agencija spremlja trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, da bi odkrila in preprečila trgovanje na podlagi notranjih informacij in tržno manipulacijo ali njun poskus. Podatke za ocenjevanje in spremljanje veleprodajnih energetskih trgov zbira, kot je navedeno v členu 8.

▼B

Nacionalni regulativni organi sodelujejo z agencijo na regionalni ravni pri izvajanju spremljanja veleprodajnih energetskih trgov iz odstavka 1. Za ta namen imajo nacionalni regulativni organi ob upoštevanju člena 10(2) dostop do zadevnih informacij agencije, zbranih skladno z odstavkom 1 tega člena. Nacionalni regulativni organi lahko tudi spremljajo trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi na nacionalni ravni.

Države članice lahko določijo, da njihov nacionalni organ za konkurenco ali organ za spremljanje, ustanovljen pri tem organu, izvaja tržni nadzor z nacionalnim regulativnim organom. Pri izvajanju tega spremljanja trga ima nacionalni organ za konkurenco ali organ za spremljanje trga enake pravice in obveznosti kot nacionalni regulativni organ, v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, drugim stavkom drugega pododstavka odstavka 3 tega člena, drugim stavkom člena 4(2), prvim stavkom člena 8(5) in členom 16.

▼M1

Agencija vsaj enkrat na leto Komisiji predloži poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe in o svoji uporabi te uredbe ter to poročilo objavi. Agencija v teh poročilih med drugim oceni delovanje in preglednost različnih kategorij mest trgovanja in načinov trgovanja ter posreduje Komisiji priporočila v zvezi s tržnimi pravili, standardi in postopki, ki bi lahko izboljšali celovitost trga ter delovanje notranjega trga. Poleg tega lahko oceni, ali bi lahko morebitne minimalne zahteve za organizirane trge prispevale k okrepljeni preglednosti trga. To poročilo je lahko združeno s poročilom iz člena 15(2) Uredbe (EU) 2019/942.

▼B

Člen 8

Zbiranje podatkov

▼M1

Udeleženci na trgu ali oseba ali subjekt iz odstavka 4, točke (b) do (f), ki deluje v njihovem imenu, agenciji predložijo evidenco o transakcijah, povezanih z veleprodajnim energetskim trgom, vključno z nalogi za trgovanje. Sporočene informacije vključujejo natančno identifikacijo kupljenih in prodanih veleprodajnih energetskih proizvodov, dogovorjeno ceno in količino, datume in čas izvedbe, strani v transakciji in vmesne ali končne upravičence transakcije ter vse druge pomembne informacije. Udeleženci na trgu vključijo informacije o svojih izpostavljenostih, ki so podrobno opisane po produktih, vključno s transakcijami, ki se izvajajo na prostem trgu. Medtem ko splošno odgovornost nosijo udeleženci na trgu, se po prejemu zahtevanih informacij od osebe ali subjekta iz odstavka 4, točke (b) do (f), šteje, da je obveznost poročanja zadevnega udeleženca na trgu izpolnjena. Informacije iz tega odstavka se zagotovijo prek registriranih mehanizmov poročanja.

▼M1

1a.

Za namene sporočanja evidenc o transakcijah na veleprodajnem energetskem trgu, ki so sklenjene, zaključene ali izvedene na organiziranih mestih trgovanja, vključno z naročili za trgovanje, ta organizirana mesta trgovanja ali tretje osebe v njihovem imenu:

(a)

dajo agenciji na voljo podatke v zvezi s knjigo naročil v skladu s specifikacijami iz Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014, s čimer v imenu udeležencev na trgu izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi odstavka 1 tega člena, ali

(b)

agenciji na njeno zahtevo brez odlašanja omogočijo dostop do knjige naročil, tako da lahko agencija spremlja trgovanje na veleprodajnem energetskem trgu.

Komisija do 8. maja 2025 sprejme izvedbene akte, v katerih natančneje določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z izvajanjem tega odstavka, vključno s posebnimi ureditvami za zagotavljanje učinkovitega sporočanja podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).

1b.

Udeleženci na trgu UZP in katera koli druga oseba ali subjekt iz odstavka 4, točke (b) do (f), tega člena, ki deluje v njihovem imenu, agenciji sistematično zagotavljajo evidenco podatkov o trgu UZP v skladu s specifikacijami iz Izvedbene uredbe (EU) št. 1348/2014.

▼B

Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

sestavi seznam pogodb in izvedenih finančnih instrumentov, vključno z naročili za trgovanje, o katerih se bo poročalo v skladu z odstavkom 1, po potrebi pa tudi določi ustrezne minimalne pragove za poročanje o transakcijah;

(b)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se bodo zagotavljale v skladu z odstavkom 1;

(c)

opredeli časovni okvir in obliko poročanja teh informacij.

▼M1

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Upoštevajo obstoječe sisteme poročanja o transakcijah za spremljanje dejavnosti trgovanja z namenom odkrivanja zlorabe trga.

Za osebe in subjekte iz odstavka 4, točke (a) do (d), tega člena, ki so poročale o transakcijah v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 ali Uredbo (EU) št. 648/2012, ne veljajo obveznosti dvojnega poročanja v zvezi s temi transakcijami.

Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka lahko izvedbeni akti iz odstavkov 1a in 2 omogočijo organiziranim trgom in sistemom trgovanja ali poročanja, da agenciji zagotovijo evidence veleprodajnih energetskih transakcij.

▼B

►M1 Za namene odstavkov 1, 1a in 1b informacije predloži: ◄

(a)

udeleženec na trgu;

(b)

tretja oseba v imenu udeleženca na trgu;

(c)

sistem poročanja o trgovanju;

▼M1

(d)

organizirano mesto trgovanja, sistem povezovanja ponudbe ali druga oseba, ki se poklicno dogovarja o transakcijah ali jih izvaja;

▼B

(e)

repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani skladno z zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, ali

(f)

pristojni organ, ki je prejel informacije v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES, ali organ ESMA, ko je prejel te informacije v skladu s členom 6(2) zadevne zakonodaje Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov.

▼M1

Udeleženci na trgu agenciji in nacionalnim regulativnim organom posredujejo informacije, povezane z zmogljivostjo in uporabo proizvodnih objektov, skladiščenje, porabo ali prenos električne energije ali zemeljskega plina ali z zmogljivostjo in uporabo obratov za UZP, vključno z načrtovano ali nepredvideno nerazpoložljivostjo teh obratov, ter notranje informacije, ki so razkrite javnosti na podlagi člena 4, za namen spremljanja trgovanja na veleprodajnih energetskih trgih. Obveznosti poročanja o udeležencih na trgu se čim bolj zmanjšajo, tako da se zahtevane informacije ali njihovi deli po možnosti zbirajo iz obstoječih virov.

▼B

Komisija z izvedbenimi akti:

(a)

sprejme enotna pravila o sporočanju informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkom 5 in po potrebi o ustreznih pragih za to sporočanje;

(b)

opredeli čas poročanja in obliko informacij, o katerih se poroča.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2). Upoštevajo obstoječe obveznosti poročanja iz ►M1 uredb (EU) 2019/943 ◄ in (ES) št. 715/2009.

Člen 9

Prijava udeležencev na trgu

▼M1

Udeleženci na trgu, ki sklepajo transakcije, o katerih je treba poročati agenciji na podlagi člena 8(1), se registrirajo pri nacionalnem regulativnem organu v državi članici, v kateri imajo sedež ali prebivališče.

Udeleženci na trgu, ki imajo sedež ali prebivališče v tretji državi in sklepajo transakcije, o katerih je treba poročati agenciji na podlagi člena 8(1), do 8. novembra 2024:

(a)

imenujejo zastopnika v državi članici, v kateri so udeleženci na trgu dejavni na veleprodajnih energetskih trgih, ter se registrirajo pri nacionalnem regulativnem organu te države članice. Predstavnik mora biti določen s pisnim pooblastilom in pooblaščen, da deluje v imenu udeležencev na trgu;

(b)

pooblastijo svojega določenega zastopnika, da lahko nacionalni regulativni organi ali agencija stopijo v stik z njimi poleg ali namesto s takimi udeleženci na trgu v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejem odločitev ali zahtev po informacijah, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje;

(c)

svojemu imenovanemu zastopniku zagotovijo potrebna pooblastila in sredstva za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega sodelovanja z nacionalnimi regulativnimi organi ali agencijo ter za skladnost z odločitvami in zahtevami nacionalnih regulativnih organov ali agencije po informacijah, izdanih v zvezi s to uredbo, vključno z zagotavljanjem dostopa do zahtevanih informacij, ter

(d)

agenciji in nacionalnemu regulativnemu organu države članice, v kateri ta določeni zastopnik prebiva ali ima sedež, uradno sporočijo ime, elektronski naslov, poštni naslov in telefonsko številko svojega določenega zastopnika.

Imenovanje zastopnika ne vpliva na pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni zoper samega udeleženca na trgu.;

▼B

Udeleženec na trgu se prijavi samo pri enem nacionalnem regulativnem organu. Države članice ne zahtevajo ponovne prijave od udeleženca na trgu, ki je že prijavljen v drugi državi članici.

Prijava udeležencev na trgu ne vpliva na obveznosti v skladu s pravili, ki se uporabljajo za trgovanje in izravnavo.

Ne pozneje kot v treh mesecih po datumu, ko je Komisija sprejela izvedbene akte iz člena 8(2), nacionalni regulativni organi uvedejo nacionalni register udeležencev na trgu, ki ga redno posodabljajo. V registru ima vsak udeleženec na trgu poseben identifikator, vsebuje pa dovolj informacij za identifikacijo udeleženca na trgu, tudi pomembne podrobnosti v zvezi s številko za davek na dodano vrednost, kraj ustanovitve, osebe, ki so odgovorne za odločitve v zvezi z delovanjem in trgovanjem, končnega nadzornika ali stranko v trgovinskih dejavnostih udeleženca na trgu.

▼M1

Nacionalni regulativni organi predložijo agenciji informacije iz svojih nacionalnih registrov v obliki, ki jo določi agencija. To obliko agencija določi v sodelovanju z navedenimi organi ter to objavi. Na podlagi informacij, ki jih zagotovijo nacionalni regulativni organi, agencija vzpostavi Evropski register udeležencev na trgu. Nacionalni regulativni organi in drugi zadevni organi imajo dostop do tega registra. Ob upoštevanju člena 17 agencija Evropski register udeležencev na trgu ali izvlečke iz njega da na vpogled javnosti pod pogojem, da se ne razkrijejo poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu.

▼B

Udeleženci na trgu iz odstavka 1 tega člena vložijo prijavni obrazec pri nacionalnem regulativnem organu, preden vstopijo v transakcijo, o kateri je v skladu s členom 8(1) treba poročati.

Udeleženci na trgu iz odstavka 1 nemudoma sporočijo nacionalnim regulativnim organom vsako spremembo v zvezi z informacijami iz prijavnega obrazca.

▼M1

Člen 9a

Dovoljenje za registrirane mehanizme poročanja in nadzor nad njimi

Komisija do 8. maja 2025 za dopolnitev te uredbe sprejme delegirani akt v skladu s členom 20, v katerem določi:

(a)

načine, na katere naj RRM izpolnjuje obveznost iz odstavka 1 tega člena;

(b)

posebne organizacijske zahteve za izvajanje odstavkov 2 in 3 tega člena;

(c)

podrobnosti v zvezi s postopkom odvzema dovoljenja RRM iz odstavka 5 tega člena;

(d)

postopkovna jamstva iz odstavka 4 tega člena;

(e)

podrobnosti v zvezi s postopkom urejene zamenjave iz odstavka 5 tega člena;

(f)

podrobne ureditve za obveščanje udeležencev na trgu o odločitvi o odvzemu dovoljenja RRM.

▼B

Člen 10

Izmenjava informacij med agencijo in drugimi organi

▼M1

Agencija vzpostavi mehanizme za izmenjavo informacij, ki jih prejme v skladu s členom 7(1) in členom 8, s Komisijo, nacionalnimi regulativnimi organi, organi, finančnimi organi držav članic, nacionalnimi organi za konkurenco, ESMA, Eurofiscom in drugimi ustreznimi organi na ravni Unije. Pred vzpostavitvijo teh mehanizmov se agencija posvetuje z navedenimi organi.

Agencija omogoči dostop do mehanizmov iz odstavka 1 samo organom, ki imajo vzpostavljene sisteme, ki agenciji omogočajo izpolnjevanje zahtev iz člena 12(1).

Nacionalni regulativni organi vzpostavijo mehanizme za izmenjavo informacij, ki jih prejmejo v skladu s členom 7(2) in členom 8, s pristojnimi finančnimi organi držav članic, nacionalnimi organi za konkurenco, nacionalnimi davčnimi organi in drugimi ustreznimi organi na nacionalni ravni. Nacionalni regulativni organ se pred vzpostavitvijo teh mehanizmov posvetuje z agencijo in navedenimi organi o takih mehanizmih, razen če so bili ti vzpostavljeni pred 7. majem 2024. Agencija po potrebi izda nezavezujoče smernice za lažjo vzpostavitev takih mehanizmov s strani nacionalnih regulativnih organov.

Nacionalni regulativni organi omogočijo dostop do mehanizmov iz prvega pododstavka tega odstavka le organom, ki imajo vzpostavljene sisteme, ki nacionalnemu regulativnemu organu omogočajo izpolnjevanje zahtev iz člena 12(1).

▼B

Repozitoriji sklenjenih poslov, registrirani ali priznani skladno z zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, omogočijo agenciji dostop do vseh informacij, ki so jih zbrali o veleprodajnih energetskih proizvodih in o izvedenih finančnih instrumentih v zvezi z emisijskimi kuponi.

ESMA pošlje agenciji poročila o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki jih prejme skladno s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES in zadevno zakonodajo Unije o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov. Pristojni organi, ki prejmejo poročila o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi v skladu s členom 25(3) Direktive 2004/39/ES, posredujejo ta poročila agenciji.

Agencija in organi, odgovorni za nadzor nad trgovanjem z emisijskimi kuponi ali z njimi povezanimi izvedenimi instrumenti, sodelujejo in uvedejo ustrezne mehanizme, ki agenciji zagotovijo dostop do evidenc o transakcijah z emisijskimi kuponi ter izvedenimi finančnimi instrumenti, kjer ti organi lahko zbirajo informacije o teh poslih.

Člen 11

Varstvo podatkov

Ta uredba ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ( 12 ) ali obveznosti agencije pri izpolnjevanju njenih odgovornosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 13 ).

Člen 12

Zanesljivost delovanja

Agencija zagotavlja zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih skladno s členom 4(2) ter členoma 8 in 10. Agencija sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsake zlorabe in nepooblaščenega dostopa do informacij, ki jih hrani v svojih sistemih.

▼M1

Komisija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, nacionalni davčni organi, Eurofisc, nacionalni organi za konkurenco, ESMA in drugi zadevni organi zagotovijo zaupnost, celovitost in varstvo informacij, ki jih prejmejo na podlagi člena 4(2), člena 7(2), člena 8(5) ali člena 10, sprejmejo ukrepe, s katerimi preprečijo vsakršno zlorabo teh informacij, in zagotovijo skladnost z veljavnim pravom o varstvu podatkov.

▼B

Agencija ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov.

▼M1

Agencija do 8. maja 2025 razvije referenčni center, ki vsebuje informacije o podatkih o veleprodajnem energetskem trgu Unije (v nadaljnjem besedilu: referenčni center). Ob upoštevanju člena 17 agencija prek referenčnega centra javnosti da delni dostop do nekaterih svojih informacij pod pogojem, da se poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu, posameznih transakcijah ali posameznih mestih trgovanja niti ne razkrijejo niti se o njih ne da sklepati. Agencija lahko prek referenčnega centra javno objavi tudi zbirne informacije o organiziranih mestih trgovanja, IIP in RRM v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov razen poslovno občutljivih informacij.

Agencija, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, da svojo podatkovno zbirko poslovno neobčutljivih informacij na razpolago za znanstvene namene.

Informacije se objavijo ali dajo na razpolago z namenom izboljšanja preglednosti veleprodajnih energetskih trgov in pod pogojem, da ni verjetnosti povzročitve kakršnega koli izkrivljanja konkurence na teh energetskih trgih.

Agencija razširja informacije pravično v skladu s preglednimi pravili, ki jih sestavi in objavi.

▼B

Člen 13

Izvajanje prepovedi zlorabe trga

▼M1

Nacionalni regulativni organi zagotavljajo, spoštovanje in izvajanje prepovedi iz členov 3 in 5 ter obveznosti iz členov 4, 7c, 8, 9 in 15.

Nacionalni regulativni organi so pristojni za preiskovanje vseh dejanj, izvedenih na njihovih nacionalnih veleprodajnih energetskih trgih, in izvrševanje te uredbe, ne glede na to, kje je udeleženec na trgu, ki izvaja navedena dejanja, registriran ali se je dolžan registrirati na podlagi člena 9(1).

Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nacionalni regulativni organ preiskovalna in izvršilna pooblastila, potrebna za izvajanje dejavnosti iz prvega in drugega pododstavka. Ta pooblastila se izvajajo sorazmerno.

Izvajajo se lahko:

(a)

neposredno,

(b)

v sodelovanju z drugimi organi,

(c)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih nacionalnih pravosodnih organih ali

(d)

na podlagi priporočila agencije.

Kadar je to ustrezno, lahko nacionalni regulativni organi svoja preiskovalna pooblastila izvajajo v sodelovanju z organiziranimi trgi, sistemi povezovanja ponudbe ali drugimi osebami, ki se poklicno dogovarjajo o transakcijah ali jih izvajajo, iz člena 8(4), točka (d).

▼B

Preiskovalna in izvršna pooblastila iz odstavka 1 se omejijo na namene preiskave. Izvajajo se v skladu z nacionalnim pravom in zajemajo pravico:

(a)

do dostopa do katerega koli zadevnega dokumenta v kakršni koli obliki in do prejetja njegovega izvoda;

(b)

zahtevati informacije od vsake zadevne osebe, vključno tistih, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih transakcij, kot tudi od njihovih naročnikov, če je to potrebno, pa jo ima pravico tudi zaslišati ali povabiti na pričanje;

(c)

opravljanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

(d)

zahtevati obstoječe evidence o telefonskih pogovorih in podatkovnem prometu;

(e)

zahtevati prenehanje vsake prakse, ki je v nasprotju s to uredbo ali njenimi delegiranimi akti ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi;

(f)

zahtevati od sodišča, da zamrzne ali zaseže sredstva;

(g)

zahtevati, da sodišče ali drug pristojni organ naloži začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti.

▼M1

Za boj proti kršitvam te uredbe, podporo in dopolnitev izvršilnih dejavnosti nacionalnih regulativnih organov ter prispevanje k enotni uporabi te uredbe po vsej Uniji lahko agencija v tesnem in dejavnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi izvaja preiskave z izvajanjem pooblastil, ki so ji podeljena s členi 13a, 13b in 13c, ter v skladu z njimi.

Agencija dovolj zgodaj pred izvajanjem pooblastil iz odstavka 3 v jurisdikciji države članice, v kateri se izvajajo dejanja, za katera agencija utemeljeno sumi, da kršijo to uredbo, obvesti nacionalni regulativni organ in druge zadevne organe navedene države članice. Svoja pooblastila lahko izvaja v navedeni jurisdikciji, razen če nacionalni regulativni organ temu nasprotuje z utemeljitvijo, da:

(a)

je uradno začel preiskavo ali izvaja preiskavo v zvezi z istimi dejstvi ali

(b)

je že sam izvedel preiskavo v zvezi z istimi dejstvi in ugotovil obstoj ali neobstoj kršitve.

Agencija lahko še naprej izvaja svoja pooblastila v preostalih jurisdikcijah tistih nacionalnih regulativnih organov, ki niso nasprotovali na podlagi prvega pododstavka, točka (a). Agencija ne izvaja svojih pooblastil, če je bila na podlagi istih dejstev že izvedena preiskava, s katero je bil ugotovljen obstoj ali neobstoj kršitve.

Nacionalni regulativni organ obvesti agencijo o svojem nasprotovanju v treh mesecih po tem, ko je bil obveščen na podlagi prvega pododstavka. V takih primerih nacionalni regulativni organ sodeluje z agencijo, vključno z:

(a)

izmenjavo informacij in ugotovitev, ki so pomembne za izvajanje pooblastil agencije iz odstavka 3 v drugih ustreznih zadevnih jurisdikcijah, ter

(b)

sodelovanjem na zahtevo agencije v preiskovalni skupini, ustanovljeni na podlagi člena 16(4), točka (c).

Agencija obvesti Komisijo o ustanovitvi preiskovalne skupine in lahko na zahtevo enega od zadevnih nacionalnih regulativnih organov povabi Komisijo, da kot opazovalka sodeluje v tej preiskovalni skupini.

Agencija lahko svoja pooblastila izvaja za izvrševanje prepovedi iz členov 3 in 5, kadar:

(a)

se izvajajo ali so se izvedla dejanja v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi za dobavo v vsaj dveh državah članicah;

(b)

pristojni nacionalni regulativni organ brez poseganja v odstopanja iz člena 16(5) v primerih s čezmejnim učinkom ne sprejme čim prej potrebnih ukrepov za izpolnitev zahteve agencije na podlagi člena 16(4), točka (b);

(c)

pristojni nacionalni regulativni organ brez poseganja v odstavek 4 od agencije zahteva, naj izvaja svoja pooblastila v zvezi z dejanji s čezmejnim učinkom, četudi ta dejanja ne spadajo v področje uporabe točke (a) ali (b) tega odstavka.

Agencija lahko izvaja svoja pooblastila za zagotovitev, da so obveznosti iz člena 4 izpolnjene, kadar je verjetno, da bodo ustrezne notranje informacije bistveno vplivale na cene veleprodajnih energetskih proizvodov za dobavo v vsaj dveh državah članicah.

Agencija lahko svoja pooblastila izvaja za zagotovitev uporabe obveznosti iz člena 8, kadar:

(a)

domnevna kršitev vpliva na spremljanje iz člena 7, dejavnosti trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi v vsaj dveh državah članicah s strani agencije ali

(b)

domnevna kršitev vpliva na kakovost izmenjave informacij iz člena 10 v vsaj dveh državah članicah.

Agencija lahko izvaja svoja pooblastila za zagotovitev, da so obveznosti iz člena 15 izpolnjene, kadar se osebe iz navedenega člena poklicno dogovarjajo o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi za dobavo v vsaj dveh državah članicah ali jih izvajajo.

Agencija lahko pri izvajanju svojih pooblastil na podlagi odstavkov 5 do 8 prednostno obravnava primere z največjim čezmejnim učinkom. V ta namen po posvetovanju in v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi določi merila za opredelitev primerov z največjim čezmejnim učinkom.

10.

Za namene ugotavljanja, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil agencije iz odstavkov 5, točki (a) in (b), 6, 7 in 8, se dobava veleprodajnih energetskih proizvodov znotraj trgovalnega območja ali območja izravnave, ki zajema ozemlje vsaj dveh držav članic, šteje za dobavo v eni sami državi članici.

Ta odstavek ne posega v možnost zadevnega nacionalnega regulativnega organa, da vloži zahtevo na podlagi odstavka 5, točka (c), ali ugovarja na podlagi odstavka 4.

11.

Agencija po zaključku ukrepov, ki jih sprejme za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 5 do 8, pripravi poročilo o preiskavi, v katerem navede svoje ugotovitve. Poročilo o preiskavi vključuje tudi vse dokaze, na katerih temeljijo ugotovitve. Če agencija v poročilu o preiskavi meni, da je prišlo do kršitve te uredbe, o tem obvesti nacionalne regulativne organe zadevne države članice in zahteva, da sprejmejo ustrezne ukrepe, po potrebi tudi v skladu s členom 18. Agencija lahko v poročilu o preiskavi poleg tega ustreznim nacionalnim regulativnim organom priporoči določeno nadaljnje ukrepanje in po potrebi o tem obvesti Komisijo. Ustrezni nacionalni regulativni organi v treh mesecih od prejema poročila o preiskavi agenciji in po potrebi Komisiji sporočijo, katere ukrepe je treba po njihovem mnenju sprejeti.

12.

Agencija redno, v vsakem primeru pa vsaj enkrat letno, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži povzetke poročil, ki jih je pripravila, v zbirni in anonimizirani obliki. Taki povzetki in njihova vsebina se obravnavajo kot zaupni.

Člen 13a

Inšpekcijski pregledi agencije na kraju samem

Agencija pripravi in izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem v tesnem sodelovanju in ob usklajevanju z ustreznimi organi zadevne države članice.

Agencija lahko za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi člena 13(5) do (8) izvede vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v prostorih preiskovanih oseb, kjer se bi bila lahko hranjena poslovna dokumentacija. Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda na kraju samem, lahko ta inšpekcijski pregled izvede brez predhodne najave preiskovanim osebam.

Uradniki agencije in druge osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so, kolikor je to potrebno za inšpekcijski pregled na kraju samem, pooblaščene, v zvezi z osebami, za katere velja odločitev, ki jo sprejme agencija na podlagi odstavka 6, da:

(a)

vstopijo v zadevne prostore teh oseb;

(b)

pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)

iz poslovnih knjig ali dokumentacije vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke v kateri koli obliki;

(d)

za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo, zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali dokumentacijo;

(e)

zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja teh oseb za pojasnitev dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem, in njegove odgovore zabeležijo.

Razen v ustrezno utemeljenih primerih se pečati iz prvega pododstavka, točka (d), ne namestijo za več kot 72 ur.

Agencija lahko, če obstaja utemeljen sum, da se poslovna dokumentacija, ki se nanaša na predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem in bi lahko bila pomembna za dokazovanje kršitve te uredbe, hrani v zasebnih prostorih direktorjev, vodstvenih delavcev ali drugih članov osebja podjetij, ki jih preiskava zadeva, v takih zasebnih prostorih z odločitvijo izvede inšpekcijski pregled na kraju samem. V takih primerih se v odločitvi iz odstavka 6 navedejo tudi razlogi, na podlagi katerih je agencija ugotovila, da obstaja utemeljen sum.

Uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje za izvajanje inšpekcijskega pregleda na kraju samem, izvajajo pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem sta določena predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Preiskovane osebe dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, odrejene z odločitvijo, ki jo sprejme agencija. V odločitvi sta določena predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem ter navedeni datum njegovega začetka, periodične denarne kazni iz člena 13g, kadar se zadevna oseba ne podvrže preiskavi na kraju samem v skladu z odstavkom 3 tega člena, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče). Agencija se pred sprejetjem take odločitve posvetuje z nacionalnim regulativnim organom države članice, v kateri bo izveden inšpekcijski pregled na kraju samem.

Uradniki nacionalnega regulativnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo agencije dejavno pomagajo uradnikom agencije in drugim osebam, ki jih pooblasti ali imenuje agencija. V ta namen imajo pooblastila, določena v tem členu. Uradniki nacionalnega regulativnega organa se lahko na zahtevo tudi udeležijo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, nacionalni regulativni organ zadevne države članice tem uradnikom in osebam ali drugim ustreznim nacionalnim regulativnim organom ponudi potrebno pomoč in po potrebi zaprosi tudi za pomoč policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavkov 7 in 8 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa, agencija zanj tudi zaprosi. Za to dovoljenje lahko zaprosi tudi iz previdnosti. V primerih iz odstavka 4 se inšpekcijski pregled na kraju samem ne sme izvesti brez predhodnega dovoljenja nacionalnega pravosodnega organa.

10.

Kadar agencija zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, se nacionalni pravosodni organ prepriča, da:

(a)

je odločitev agencije verodostojna ter

(b)

so vsi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, sorazmerni in ne samovoljni ali pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi agencijo za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ta za sum o kršitvi iz člena 13(3), pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti preiskovane osebe. Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

Člen 13b

Zahteva za informacije

Vse osebe agenciji na njeno zahtevo zagotovijo informacije, potrebne za izpolnjevanje njenih obveznosti iz člena 13(5) do (8). Agencija v svoji zahtevi:

(a)

navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)

navede namen zahteve;

(c)

navede, katere informacije se zahtevajo in v kakšni obliki naj bodo podatki;

(d)

določi rok, v katerem je treba informacije predložiti in ki je razumen glede na zahtevo;

(e)

osebo obvesti, da odgovor na zahtevo za informacije ne sme biti netočen ali zavajajoč.

Agencija je pooblaščena tudi za sprejemanje odločitev za namen zahtev za informacije iz odstavka 1 tega člena. Agencija v taki odločitvi poleg elementov iz odstavka 1 tega člena navede tudi obveznost osebe, da odgovori na zahtevo, periodične denarne kazni iz člena 13g, kadar zadevna oseba ne izpolni zahteve, in pravico, da odločitev pregleda Sodišče.

Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

Osebe, ki prejmejo zahtevo za informacije na podlagi odstavka 1 ali 2 ali njihovi zastopniki predložijo zahtevane informacije. Osebe so v celoti odgovorne, da so predložene informacije popolne, pravilne in nezavajajoče.

Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba ne izpolnjuje zahteve za informacije, nacionalni regulativni organ zadevne države članice agenciji na njeno zahtevo ponudi potrebno pomoč pri zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 3, tudi z naložitvijo glob v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Kadar uradniki agencije in osebe, ki jih agencija pooblasti ali imenuje, ugotovijo, da oseba noče predložiti zahtevanih informacij, lahko agencija sprejme odločitev na podlagi razpoložljivih informacij.

Agencija brez odlašanja pošlje kopijo zahteve iz odstavka 1 ali odločitve iz odstavka 2 nacionalnim regulativnim organom zadevnih držav članic.

Člen 13c

Pooblastilo za razgovore

Agencija za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi člena 13(5) do (8) lahko opravi razgovore s katero koli osebo, ki v razgovor privoli zaradi zbiranja informacij, povezanih z vsebino preiskave. Agencija lahko zabeleži odgovore.

Kadar se razgovor iz odstavka 1 opravlja v prostorih zadevne osebe, agencija o tem obvesti nacionalni regulativni organ države članice, na ozemlju katere razgovor poteka. Uradniki nacionalnega regulativnega organa zadevne države članice lahko pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila agencija.

Člen 13d

Postopkovna jamstva

Agencija izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore ob doslednem spoštovanju postopkovnih jamstev preiskovanih oseb, vključno s:

(a)

pravico osebe, da se ji ni treba izpovedati zoper sebe;

(b)

pravico do pomoči s strani izbrane osebe;

(c)

pravico do uporabe katerega koli uradnega jezika države članice, v kateri poteka inšpekcijski pregled na kraju samem;

(d)

pravico osebe do pripomb glede dejstev v zvezi z njo pred sprejetjem poročila o preiskavi na podlagi člena 13(11);

(e)

pravico do prejema kopije zapisa razgovora in do njegove odobritve ali pripomb nanj.

Poziv k predložitvi pripomb glede dejstev na podlagi pravice iz točke (d) vključuje povzetek dejstev v zvezi z zadevno osebo, v njem pa je naveden tudi ustrezen rok za predložitev pripomb. V ustrezno utemeljenih primerih, kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti inšpekcijskega pregleda na kraju samem ali tekoče ali prihodnje upravne ali kazenske preiskave s strani nacionalnega organa, se lahko agencija odloči za odlog poziva k predložitvi pripomb.

Agencija išče dokaze v prid preiskovanim osebam in v njihovo škodo ter izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore objektivno in nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti.

Agencija izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem, zahteva informacije in opravlja razgovore ob doslednem spoštovanju veljavnih pravil o zaupnosti in pravil Unije o varstvu podatkov.

Člen 14(6) Uredbe (EU) 2019/942 se ne uporablja za odločitve agencije, sprejete na podlagi člena 13a(6) ali člena 13b(2).

Člen 13e

Medsebojna pomoč

Za zagotovitev skladnosti z ustreznimi zahtevami iz členov 13 do 13c si pristojni nacionalni organi in agencija med preiskavo medsebojno pomagajo.

Člen 13f

Preiskovalni uradnik

Za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 13(5) do (8) lahko agencija, kadar meni, da je to primerno za zagotovitev uspešnosti in učinkovitosti preiskave, in ob upoštevanju svojih razpoložljivih notranjih virov imenuje posebnega preiskovalnega uradnika znotraj agencije, ki vodi preiskavo.

Preiskovalni uradnik lahko za opravljanje svojih nalog izvaja pooblastila, ki so na voljo agenciji, vključno s pooblastili iz členov 13a, 13b in 13c, ob upoštevanju postopkovnih jamstev iz člena 13d. Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je agencija zbrala pri nadzornih dejavnostih in so pomembni za izvedbo preiskave.

Člen 13g

Periodične denarne kazni

Agencija z odločitvijo naloži periodično denarno kazen za preiskovano osebo, da bi to osebo prisilila, da:

(a)

privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo, sprejeto na podlagi člena 13a(6);

(b)

zagotovi informacije, zahtevane z odločitvijo, sprejeto na podlagi člena 13b(2).

Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi, dokler zadevna oseba ne izpolni zahtev zadevnih odločitev iz člena 13a(6) ali člena 13b(2).

Periodične denarne kazni so učinkovite in sorazmerne. V ta namen znesek periodične denarne kazni, v primeru pravnih oseb, ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Periodična denarna kazen se izračuna od dneva, ki je določen v odločitvi o periodični denarni kazni.

Periodična denarna kazen se lahko naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi agencije.

Z odstopanjem od členov 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942 o odločitvi agencije presoja le Sodišče.

Člen 13h

Postopkovna jamstva naslovnikov odločitev o periodični denarni

Ne glede na člen 14(6) Uredbe (EU) 2019/942 agencija pred sprejetjem kakršne koli odločitve o naložitvi periodične denarne kazni v skladu s členom 13g te uredbe osebam, na katere namerava nasloviti tako odločitev, omogoči, da podajo izjavo o njenih ugotovitvah. Odločitve agencije temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so zadevne osebe, imele priložnost podati pripombe.

Med preiskavo se v celoti spoštuje pravica zadevnih oseb, do obrambe. Upravičene so do dostopa do dokumentov iz spisa agencije, ki so pomembni za odločitev agencije o naložitvi periodične denarne kazni, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente agencije.

Člen 13i

Narava, izvršitev ter dodelitev periodičnih denarnih kazni

Periodične denarne kazni, naložene na podlagi člena 13g, so upravne narave.

Periodične denarne kazni, naložene na podlagi člena 13g, so izvršljive.

Izvršbo urejajo veljavna nacionalna postopkovna pravila zadevnih držav članic.

Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake države članice ter o tem obvesti agencijo in Sodišče, priloži odločitvi agencije potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločitve.

Ko določeni nacionalni organ na zahtevo agencije opravi formalnosti iz tretjega pododstavka, lahko agencija začne postopek izvršbe v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, tako da zadevo predloži neposredno določenemu nacionalnemu organu.

Izvršitev se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar so za pritožbe glede nepravilnosti izvršitve pristojna sodišča zadevnih držav članic.

Zneski periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 13j

Pregled, ki ga opravi Sodišče

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled odločitev, s katerimi je agencija naložila periodično denarno kazen. Naloženo periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

▼B

Člen 14

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so na nacionalni ravni vzpostavljeni ustrezni mehanizmi, v okviru katerih ima z odločitvijo regulativnega organa prizadeta stranka pravico do pritožbe pri organu, ki je neodvisen od udeleženih strani in katere koli vlade.

▼M1

Člen 15

Obveznosti oseb, ki se poklicno dogovarjajo o transakcijah ali jih izvajajo

Vsaka oseba, ki se poklicno dogovarja o transakcijah z veleprodajnimi energetskimi proizvodi in utemeljeno sumi, da bi lahko naročilo za trgovanje ali transakcija, vključno z njenim preklicem ali spremembo, ne glede na to, ali je bila izdana na organiziranem mestu trgovanja ali ne, pomenila kršitev člena 3, 4 ali 5, o tem brez dodatnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje štiri tedne po tem, ko ta oseba, odkrije sumljivi dogodek, uradno obvesti agencijo in ustrezni nacionalni regulativni organ.

Vsaka oseba, ki poklicno izvaja transakcije na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 596/2014, hkrati izvaja transakcije z veleprodajnimi energetskimi proizvodi, ki niso finančni instrumenti, in utemeljeno sumi, da bi lahko naročilo za trgovanje ali transakcija, vključno z njenim preklicem ali spremembo, ne glede na to, ali je bila izdana na organiziranem mestu trgovanja ali ne, pomenila kršitev člena 3, 4 ali 5 te uredbe, o tem brez dodatnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje štiri tedne po tem, ko ta oseba odkrije sumljivi dogodek, obvesti agencijo in ustrezni nacionalni regulativni organ.

Osebe iz odstavkov 1 in 2 vzpostavijo in ohranjajo učinkovite ureditve, sisteme in postopke za:

(a)

ugotavljanje morebitnih kršitev člena 3, 4 ali 5;

(b)

zagotavljanje, da so njihovi zaposleni, ki izvajajo dejavnosti nadzora za namene tega člena, zaščiteni pred kakršnim koli nasprotjem interesov in delujejo neodvisno;

(c)

odkrivanje sumljivih naročil in transakcij ter poročanje o njih.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 za osebe, ki se poklicno dogovarjajo o transakcijah ali jih izvajajo, veljajo pravila glede uradnega obveščanja držav članic, v katerih je registriran udeleženec na trgu, vpleten v morebitno kršitev, in v katerih se dobavlja veleprodajni energetski proizvod. Taka uradna obvestila se naslovijo na pristojne organe teh držav članic.

Agencija do 8. maja 2025 in nato vsako leto v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi izda in objavi poročilo z zbirnimi informacijami v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov, razen poslovno občutljivih informacij, o izvajanju tega člena, zlasti v zvezi z:

(a)

ureditvami, sistemi in postopki iz odstavka 3 ter njihovo učinkovitostjo,

(b)

analizo sumljivih transakcij, ki jo opravijo nacionalni regulativni organi, odziv na poročanje slabe kakovosti in neporočanje o sumljivih transakcijah ter s tem povezanimi dejavnostmi na področju izvrševanja in kazni.

▼B

Člen 16

Sodelovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni

Agencija si prizadeva zagotoviti, da nacionalni regulativni organi usklajeno in dosledno izpolnjujejo svoje naloge po tej uredbi.

▼M1

Agencija po potrebi objavi nezavezujoče smernice:

(a)

o uporabi opredelitev iz člena 2, tudi v zvezi z oblikovanjem neizčrpnega seznama ustreznih vmesnih korakov v dolgotrajnem postopku v primerih, ko informacije same po sebi izpolnjujejo merila iz člena 2, točka 1, ter

(b)

o neizčrpnih kazalnikih in primerih tržnega ravnanja v zvezi s tržno manipulacijo ter trgovanjem z notranjimi informacijami iz člena 3.

▼B

Nacionalni regulativni organi sodelujejo z agencijo in drug z drugim, tudi na nacionalni ravni, za namen izvajanja svojih dolžnosti skladno s to uredbo.

▼M1

Nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, nacionalni organi za konkurenco in nacionalni davčni organi vzpostavijo primerne oblike sodelovanja, da bi zagotovili pravočasno, dejansko in učinkovito preiskovanje in izvrševanje ter prispevali k usklajenemu in doslednemu pristopu k preiskavam, sodnim postopkom in izvrševanju te uredbe ter zadevnega finančnega prava in prava o konkurenci.

▼B

Če imajo nacionalni regulativni organi utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev te uredbe v svoji ali drugi državi članici, o tem čim bolj podrobno nemudoma obvesti agencijo.

Če nacionalni regulativni organ sumi, da v drugi državi članici obstajajo dejanja, ki vplivajo na veleprodajne energetske trge ali na veleprodajno ceno energetskih proizvodov v njegovi državi članici, lahko od agencije zahteva, naj ukrepa v skladu z odstavkom 4 tega člena, oziroma, če dejanje vpliva na finančne instrumente, za katere velja ►M1 člen 2 Uredbe (EU) št. 596/2014 ◄ , v skladu z odstavkom 3 tega člena.

▼M1

Nacionalni regulativni organ lahko pred sprejetjem odločitve o ugotovitvi kršitve te uredbe obvesti agencijo ter ji predloži povzetek primera in predvideno odločitev v uradnem jeziku zadevne države članice. Po sprejetju odločitve o kršitvi te uredbe nacionalni regulativni organ to odločitev predloži agenciji, vključno z informacijami o datumu odločitve, imenu sankcioniranih oseb, členu te uredbe, ki je bil kršen, in uporabljeni sankciji. Hkrati agenciji sporoči, katere informacije je razkril javnosti, kot je navedeno v členu 18(6), in agencijo nemudoma obvesti o vsakršni naknadni spremembi teh informacij. Agencija vodi javni seznam informacij, ki so jih nacionalni regulativni organi razkrili javnosti, kot je navedeno v členu 18(6).

▼B

Da zagotovijo usklajen in dosleden pristop k obravnavi zlorab trga na veleprodajnih energetskih trgih:

▼M1

(a)

nacionalni regulativni organi preučijo poročila o morebitnih kršitvah te uredbe brez nepotrebnega odlašanja in po možnosti v enem letu od datuma prejema teh poročil ter obvestijo pristojni finančni organ svoje države članice in agencijo, če imajo utemeljene razloge za sum, da se na veleprodajnih energetskih trgih izvajajo ali so bila storjena dejanja, ki pomenijo zlorabo trga v smislu Uredbe (EU) št. 596/2014 in ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja člen 2 navedene uredbe; v ta namen lahko nacionalni regulativni organi vzpostavijo ustrezne oblike sodelovanja s pristojnimi finančnimi organi v svoji državi članici;

▼B

(b)

agencija obvesti ESMA in pristojni finančni organ, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih v smislu ►M1 Uredbo (EU) št. 596/2014 ◄ , ki vplivajo na finančne instrumente, za katere velja ►M1 člen 2 navedene uredbe ◄ ;

(c)

pristojni finančni organ države članice obvesti ESMA in agencijo, če ima utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev določb člena 3 in 5 na veleprodajnih energetskih trgih v drugi državi članici;

(d)

nacionalni regulativni organi obvestijo nacionalni organ za konkurenco svoje države članice, Komisijo in agencijo, kadar imajo utemeljene razloge za sum o obstoju dejanj kršitev ali ki bi lahko pomenila kršitev zakonodaje o konkurenci na veleprodajnih energetskih trgih;

▼M1

(e)

agencija in nacionalni regulativni organi obvestijo pristojne nacionalne davčne organe in Eurofisc, kadar utemeljeno sumijo, da na veleprodajnem energetskem trgu prihaja ali je prihajalo do dejanj, ki verjetno pomenijo davčno goljufijo.

▼B

Da bi izpolnila svoje funkcije skladno z odstavkom 1, je agencija, če sumi, da je prišlo do kršitve te uredbe, med drugim na podlagi začetnih ocen ali analize, pooblaščena da:

(a)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da predložijo vse informacije, povezane z domnevno kršitvijo;

(b)

od enega ali več nacionalnih regulativnih organov zahteva, da sprožijo preiskavo o domnevni kršitvi in primerno ukrepajo, da bi odpravili ugotovljeno kršitev. Za vse odločitve o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se odpravile ugotovljene kršitve, je odgovoren zadevni nacionalni regulativni organ;

(c)

v primeru, da meni, da možna kršitev ima ali je imela čezmejni vpliv, ustanovi in usklajuje preiskovalno skupino, sestavljeno iz predstavnikov zadevnih nacionalnih regulativnih organov, ki razišče, ali so bile določbe te uredbe kršene in v kateri državi. Kadar je to ustrezno, lahko agencija zahteva tudi, da v preiskovalni skupini sodelujejo predstavniki pristojnega finančnega organa ali drugega zadevnega organa ene ali več držav članic.

Nacionalni regulativni organ, ki prejme zahtevo za informacije skladno s točko (a) odstavka 4 ali zahtevo za sprožitev preiskave domnevne kršitve skladno s točko (b) istega odstavka, takoj sprejme potrebne ukrepe za izpolnitev te zahteve. Če nacionalni regulativni organ ne more dati zahtevanih informacij takoj, agenciji sporoči razloge.

Ne glede na določbo prejšnjega pododstavka lahko nacionalni regulativni organi zavrnejo takšne zahteve, kadar:

(a)

bi izpolnitev lahko neugodno vplivala na suverenost ali varnost naslovljene države članice;

(b)

so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam; ali

(c)

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

V vsakem takem primeru nacionalni regulativni organ o tem uradno obvesti agencijo in ji da kar najbolj podrobne informacije o teh postopkih ali sodbah.

Nacionalni regulativni organi sodelujejo v preiskovalni skupini, sklicani skladno s točko (c) odstavka 4 in zagotavljajo vso potrebno pomoč. Preiskovalno skupino usklajuje agencija.

Zadnji stavek ►M1 člen 22(5) Uredbe (EU) 2019/942 ◄ se ne uporablja za agencijo, ko ta izvaja svoje naloge v okviru te uredbe.

▼M1

Člen 16a

Prenos nalog in odgovornosti

Nacionalni regulativni organi lahko s soglasjem pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na agencijo ali drug nacionalni regulativni organ pod pogoji iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba upoštevati, preden njihovi nacionalni regulativni organi sklenejo sporazume o prenosu, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je potrebno za učinkovit nadzor udeležencev ali skupin na trgu.

Agencija lahko pomaga nacionalnim regulativnim organom z izdajo nezavezujočih smernic ali izmenjavo najboljših praks o prenosu nalog in odgovornosti med pristojnimi nacionalnimi regulativnimi organi.

Posledica prenosa nalog in odgovornosti je prerazporeditev pristojnosti, določenih v tej uredbi. Postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled v zvezi s prenesenimi pristojnostmi ureja pravo držav članic, v katerih se pooblaščenec nahaja.

Nacionalni regulativni organi uradno obvestijo agencijo o vsakem sporazumu o prenosu, ki ga nameravajo skleniti. Te sporazume sklenejo najmanj en mesec po tem, ko obvestijo agencijo.

Agencija lahko izda mnenje o predvidenem sporazumu o prenosu, o katerem je bila uradno obveščena na podlagi odstavka 3, v enem mesecu od prejema uradnega obvestila.

Agencija v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu, ki ga sklenejo nacionalni regulativni organi, in s tem zagotovi ustrezno obveščenost vseh zadevnih strani.

Člen 16b

Smernice in priporočila

Agencija za uveljavitev doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji ter za zagotovitev skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije izdaja smernice in priporočila, naslovljene na vse nacionalne regulativne organe ali vse udeležence na trgu, ter enemu ali več nacionalnim regulativnim organom ali enemu ali več udeležencem na trgu izdaja priporočila o uporabi členov 3 do 5a, 8, 9 in 9a ter člena 10(1).

Agencija v ustreznem in realnem časovnem okviru organizira ustrezna javna posvetovanja z ustreznimi udeleženci na trgu o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil.

Nacionalni regulativni organi in udeleženci na trgu te smernice in priporočila ustrezno upoštevajo.

Nacionalni regulativni organi lahko agencijo redno obveščajo o izvajanju smernic ali priporočil, ki so naslovljeni nanje.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, udeleženci na trgu agencijo uradno obvestijo o tem, ali posamezno smernico ali priporočilo izpolnjujejo. Udeleženci na trgu na zahtevo agencije jasno in podrobno utemeljijo tako uradno obvestilo.

Agencija se lahko v 12 mesecih po izdaji smernic ali priporočil na podlagi odstavka 1 posvetuje, med drugim z nacionalnimi regulativnimi organi ali udeleženci na trgu, da bi ocenila ustreznost in učinkovitost teh smernic ali priporočil.

Agencija smernice in priporočila, ki jih je izdala, vključi v poročilo iz člena 19(1), točka (k), Uredbe (EU) 2019/942.

▼B

Člen 17

Poslovna skrivnost

Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poslovne skrivnosti, določeni v odstavkih 2, 3 in 4.

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za:

(a)

osebe, ki delajo ali so delale pri agenciji;

(b)

revizorje in strokovnjake, ki jim je agencija dala navodila;

(c)

osebe, ki delajo ali so delale pri nacionalnih regulativnih organih ali drugih zadevnih organih;

(d)

revizorje in strokovnjake, ki so jim nacionalni regulativni organi ali drugi zadevni organi dali navodila in ki prejmejo zaupne informacije skladno s to uredbo.

▼M1

Zaupne informacije, ki jih osebe iz odstavka 2 prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali v agregatni obliki, tako da posameznih udeležencev na trgu ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere veljajo kazensko pravo, ostale določbe te uredbe ali drugo zadevno pravo Unije.

▼B

Brez vpliva na primere, za katere velja kazensko pravo, lahko agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, ESMA, organi ali osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij. Drugi organi, telesa ali osebe lahko uporabijo te informacije za namen, za katerega so jim bile posredovane, ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se specifično nanašajo na izvajanje teh funkcij. Organ, ki informacije prejme, jih lahko uporabi za druge namene, če se agencija, nacionalni regulativni organi, pristojni finančni organi držav članic, ESMA, organi ali osebe, ki sporočajo informacije, s tem strinjajo.

Določbe tega člena organu države članice ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravnim redom izmenjeval ali posredoval zaupne informacije, pod pogojem, da jih ni prejel od organa druge države članice ali agencije v okviru te uredbe.

▼M1

Člen 18

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotavljanje njihovega izvajanja. Predpisane kazni so učinkovite, odvračilne in sorazmerne ter odražati vrsto, trajanje in resnost kršitve, škodo, povzročeno potrošnikom, ter možne dobičke od trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržne manipulacije.

Države članice brez poseganja v kakršne koli kazenske sankcije in v nadzorna pooblastila nacionalnih regulativnih organov iz člena 13 v skladu z nacionalnim pravom določijo, da so nacionalni regulativni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih glob in drugih upravnih ukrepov v zvezi s kršitvami te uredbe iz člena 13(1).

Države članice Komisijo in agencijo uradno obvestijo o podrobnostih navedenih predpisov in ju brez odlašanja uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki vplivajo na navedene predpise.

Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih glob, se lahko ta člen uporablja tako, da pristojni organ sproži postopek za naložitev globe, pristojna nacionalna sodišča pa jo izrečejo, pri čemer mora biti zagotovljeno, da so ta pravna sredstva učinkovita in imajo enak učinek, kot ga imajo upravne globe, ki jih naložijo nadzorni organi. V vsakem primeru morajo biti naložene globe učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Te države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah svojih zakonov, ki jih sprejmejo na podlagi tega odstavka do 8. maja 2026, brez odlašanja pa obvestijo Komisijo tudi o vseh nadaljnjih spremembah, ki vplivajo nanje.

Države članice v skladu z nacionalnim pravom in načelom ne bis in idem zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo, da naložijo vsaj naslednje upravne globe in druge upravne ukrepe v zvezi s kršitvami te uredbe:

(a)

zahteva, da se s kršitvijo preneha;

(b)

odredba za povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube, kolikor ju je mogoče določiti;

(c)

izdaja javnih opozoril ali obvestil;

(d)

naložitev periodičnih denarnih kazni;

(e)

naložitev upravnih glob.

Za fizične osebe so najvišje upravne globe iz odstavka 3, točka (e), naslednje:

(a)

za kršitve členov 3 in 5 najmanj 5 000 000 EUR;

(b)

za kršitve členov 4 in 15 najmanj 1 000 000 EUR;

(c)

za kršitve členov 8 in 9 najmanj 500 000 EUR.

Znesek upravne globe ne glede na odstavek 3, točka (e), ne presega 20 % letnega prihodka zadevne fizične osebe v predhodnem koledarskem letu. Kadar je fizična oseba zaradi kršitve imela neposredno ali posredno finančno korist, je znesek upravne globe najmanj enak tej koristi.

Za pravne osebe so najvišje upravne globe iz odstavka 3, točka (e), naslednje:

(a)

za kršitve členov 3 in 5 najmanj 15 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu;

(b)

za kršitve členov 4 in 15 najmanj 2 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu;

(c)

za kršitve členov 8 in 9 najmanj 1 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu;

Ne glede na odstavek 3, točka (e), znesek upravne globe ne presega 20 % letnega prometa zadevne pravne osebe v predhodnem poslovnem letu. Kadar je imela pravna oseba neposredne ali posredne finančne koristi od kršitve, je znesek upravne globe vsaj enak tej koristi.

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni regulativni organ javnosti razkrije ukrepe ali kazni, naložene za kršitev te uredbe, razen če bi razkritje udeleženim stranem povzročilo nesorazmerno škodo.

Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi pri določanju vrste in ravni upravnih glob in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega letnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;

(d)

velikost pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, kolikor ju je mogoče določiti;

(e)

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube te osebe;

(f)

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(g)

ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila, ter

(h)

podvajanje kazenskih in upravnih postopkov ter glob za isto kršitev zoper osebo odgovorno za kršitev.

Nacionalni regulativni organi pri izvajanju pooblastil za nalaganje upravnih glob in drugih upravnih ukrepov na podlagi odstavka 1, drugi pododstavek tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da so izvrševanje njihovih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter upravne globe, ki jih naložijo, in drugi upravni ukrepi, ki jih sprejmejo, učinkoviti in ustrezni na podlagi te uredbe. Svoje delovanje usklajujejo v skladu s členom 16(2), da bi se preprečila podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih glob v čezmejnih primerih.

Komisija do 8. maja 2027 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali so kazni za kršitve te uredbe določene in ali se dosledno uporabljajo v vseh državah članicah.

Člen 19

Mednarodni odnosi

Kolikor je to potrebno, da bi se dosegli cilji, določeni v tej uredbi, in brez vpliva na pristojnosti posameznih držav članic ter institucij in organov Unije, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje, lahko agencija vzpostavi stike in sklene upravne dogovore z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav, zlasti s tistimi, ki vplivajo na veleprodajni energetski trg Unije, da bi spodbudile uskladitev regulativnega okvira. Ti dogovori za Unijo in njene države članice ne ustvarijo pravne obveznosti, niti državam članicam in njihovim pristojnim organom ne preprečujejo sklenitve dvostranskih ali večstranskih dogovorov s temi nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Ti dogovori se lahko nanašajo na vidike skupnega interesa, kot so metodologije za zbiranje, analizo in presojo podatkov ali drugih informacij ter druga strokovna področja.

▼B

Člen 20

Izvajanje pooblastila

Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se podeli Komisiji pod pogoji iz tega člena.

▼M1

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1), točki (a) in (b), se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 28. decembra 2011. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a(8), člena 6(1), točka (c), in člena 9a(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 7. maja 2024.

Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja.

Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 4a(8), člena 6(1) in člena 9a(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

▼B

Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

▼M1

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a(8), člena 6(1) ali člena 9a(6) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 21

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼M1

Člen 21a

Poročilo in pregled

Komisija do 1. junija 2027 in nato vsakih pet let po posvetovanju z ustreznimi deležniki oceni uporabo te uredbe, zlasti njen vpliv na ravnanje na trgu, udeležence na trgu, likvidnost, zahteve glede poročanja, vključno s podatki o trgu UZP, in stopnjo upravnega bremena za udeležence na trgu, vključno z morebitnimi ovirami za vstop novih udeležencev na trg, ter uspešnost agencije v zvezi z njenimi cilji, mandatom in nalogami. Komisija na podlagi teh ocen pripravi poročilo in ga brez nepotrebnega odlašanja predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Komisija do 1. junija 2025 oceni učinkovitost kazenskih sankcij, ki so jih uvedle države članice za namerne in resne primere zlorabe trga na veleprodajnih energetskih trgih Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. V poročilu se lahko predlagajo ustrezni ukrepi, ki lahko vključujejo predložitev zakonodajnega predloga.

▼B

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Določbe odstavka 1, prvega pododstavka odstavka 3 in odstavkov 4 ter 5 člena 8 se začnejo uporabljati šest mesecev po datumu, na katerega je Komisija sprejela zadevne izvedbene akte iz odstavkov 2 in 6 tega člena.

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2024/1106 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. aprila 2024	L 1106	1	17.4.2024