02011R0691 — SL — 01.01.2025 — 003.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 691/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2011

o evropskih okoljsko-ekonomskih računih

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 192 22.7.2011, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) št. 538/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 16. aprila 2014

  L 158

113

27.5.2014

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/125 z dne 19. novembra 2021

  L 20

40

31.1.2022

►M3

UREDBA (EU) 2024/3024 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 27. novembra 2024

  L 3024

1

6.12.2024



▼B

UREDBA (EU) št. 691/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2011

o evropskih okoljsko-ekonomskih računih

(Besedilo velja za EGP)



▼M3

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja skupni okvir za zbiranje, urejanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov za namene oblikovanja okoljsko-ekonomskih računov kot satelitskih računov v Evropskem sistemu računov 2010 (ESR 2010) iz Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), in sicer z zagotavljanjem metodologije, skupnih standardov, opredelitev pojmov, razvrstitev in računovodskih pravil, ki jih je treba uporabljati pri pripravi okoljsko-ekonomskih računov.

Ta uredba prispeva tudi k zagotavljanju zanesljivih informacij o ključnih trendih, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe ter tako podpira spremljanje in ocenjevanje napredka Unije pri izpolnjevanju njenih okoljskih ciljev, določenih v pravu Unije, ter njenih mednarodnih okoljskih zavez.

▼B

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„emisija v zrak“ pomeni fizični tok plinastih ali trdnih snovi iz nacionalnega gospodarstva (procesov proizvodnje ali porabe) v ozračje (del okoljskega sistema);

2. 

„davek v zvezi z varstvom okolja“ pomeni davek, katerega davčna osnova je fizična enota (ali približek fizične enote) nečesa, kar ima dokazan poseben negativni vpliv na okolje, in ki je v ►M3  ESR 2010 ◄ opredeljen kot davek;

3. 

„računi snovnih tokov v celotnem gospodarstvu“ (EW-MFA – economy-wide material flow accounts) pomenijo dosledne zbirke snovnih vložkov v nacionalna gospodarstva, spremembe zalog snovi v gospodarstvu in snovne učinke za druga gospodarstva ali okolje;

▼M1

4. 

„izdatki za varstvo okolja“ pomeni gospodarske vire, ki jih rezidenčne enote namenijo za varstvo okolja. Varstvo okolja zajema vse dejavnosti in ukrepe, katerih glavni namen je preprečevanje, zmanjševanje ali odprava onesnaževanja ter kakršna koli druga degradacija okolja. Te aktivnosti in ukrepi vključujejo vse ukrepe za obnovo okolja po njegovi degradaciji. Dejavnosti, ki so sicer koristne za okolje, vendar predvsem zadovoljujejo tehnične potrebe ali notranje zahteve za higieno ali zaščito in varnost podjetja ali druge ustanove, so izvzete iz te opredelitve;

5. 

„sektor okoljskega blaga in storitev“ pomeni proizvodne dejavnosti nacionalnega gospodarstva, ki ustvarjajo okoljske proizvode (okoljsko blago in storitve). Okoljski proizvodi so proizvodi, izdelani za varstvo okolja, kakor je določeno v točki 4, in upravljanje virov. Upravljanje virov vključuje ohranjanje, vzdrževanje in povečevanje zalog naravnih virov in s tem zaščito pred izčrpavanjem teh naravnih virov;

6. 

„računi fizičnega pretoka energije“ pomeni stalno kroženje fizičnega pretoka energije v nacionalnem gospodarstvu, pretok znotraj gospodarstva in pretok v druga gospodarstva ali v okolje;

▼M3

7. 

„gozdarski računi“ pomeni račune sredstev za gozdne vire, ki vključujejo gozdna zemljišča in les na gozdnih zemljiščih, ter račune gospodarske dejavnosti za gozdarstvo in sečnjo;

8. 

„okoljske subvencije in podobni transferji“ pomeni tekoče in kapitalske transferje v smislu ESR 2010, namenjene podpori dejavnostim za varstvo okolja ter varovanje naravnih virov in povezanih proizvodov;

9. 

„ekosistemski računi“ pomeni niz računov, zasnovanih za zagotavljanje doslednih informacij o obsegu in stanju ekosistemov ter o tokovih storitev iz teh ekosistemov v socialno-ekonomske sisteme.

▼B

Člen 3

Moduli

1.  

Okoljsko-ekonomski računi, ki jih je treba pripraviti na podlagi skupnega okvira iz člena 1, se razvrstijo v naslednje module:

(a) 

modul za račune emisij v zrak, kakor je določeno v Prilogi I;

(b) 

modul za davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti, kakor je določeno v Prilogi II;

(c) 

modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, kakor je določeno v Prilogi III;

▼M1

(d) 

modul za račune izdatkov za varstvo okolja, kakor je določeno v Prilogi IV;

(e) 

modul za račune okoljskega blaga in storitev, kakor je določeno v Prilogi V;

(f) 

modul za račune fizičnega pretoka energije, kakor je določeno v Prilogi VI;

▼M3

(g) 

modul za gozdarske račune, kakor je določeno v Prilogi VII;

(h) 

modul za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev, kakor je določeno v Prilogi VIII;

(i) 

modul za ekosistemske račune, kakor je določeno v Prilogi IX.

▼B

2.  

Vsaka priloga vsebuje naslednje informacije:

(a) 

cilje, katerih uresničevanje terja pripravo računov;

(b) 

obseg računov;

(c) 

seznam značilnosti, za katere je treba pripravljati in pošiljati podatke;

(d) 

prvo referenčno leto, pogostnost in roke za pošiljanje podatkov za pripravo računov;

(e) 

poročevalne preglednice;

(f) 

najdaljše trajanje prehodnih obdobij iz člena 8, za katera Komisija lahko odobri odstopanja.

▼M3

3.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 9 sprejema delegirane akte, kadar je potrebno upoštevati okoljski, gospodarski in tehnični razvoj, za:

(a) 

dopolnitev te uredbe z zagotavljanjem metodoloških smernic;

(b) 

spremembo prilog I do VI glede informacij iz odstavka 2, točke (c), (d) in (e);

(c) 

spremembo prilog VII, VIII in IX glede informacij iz odstavka 2, točke (c), (d) in (e), pod pogojem:

(i) 

da se v seznamu značilnosti iz odstavka 2, točka (c), na vsaka tri leta spremenijo največ štiri značilnosti na vsako prilogo in

(ii) 

da se informacije iz odstavka 2, točka (d), spremenijo samo zaradi določitve prvega referenčnega leta, pogostosti in rokov za pošiljanje morebitnih dodanih značilnosti.

Komisija pri izvajanju pooblastil na podlagi tega odstavka zagotovi, da delegirani akti, ki jih sprejme, državam članicam ali poročevalcem ne povzročajo znatnejših dodatnih bremen. Komisija svoje delegirane akte ustrezno utemelji.

▼M1

4.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9, da se specificira energetske proizvode iz oddelka 3 Priloge VI, ki temelji na seznamih iz prilog k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

Državam članicam ali poročevalskim oddelkom taki delegirani akti ne smejo naložiti večjega dodatnega bremena. Komisija pri pripravi in kasnejšem posodabljanju seznamov iz prvega pododstavka ustrezno utemelji svoje ukrepe, pri čemer po potrebi uporabi pomoč ustreznih strokovnjakov za analizo stroškovne učinkovitosti, kar vključuje oceno bremena za poročevalske oddelke in oceno stroškov proizvodnje.

5.  
Da bi se olajšala enotna uporaba Priloge V, Komisija do 31. decembra 2015 z izvedbenimi akti pripravi okvirno zbirko okoljskega blaga in storitev ter gospodarskih dejavnosti, ki jih zajema Priloga V, na podlagi naslednjih kategorij: okoljske posebne storitve, proizvodi samo za okoljske namene (povezani proizvodi), prilagojeno blago in okoljske tehnologije. Komisija zbirko po potrebi posodablja.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

▼B

Člen 4

▼M3

Pilotne študije in študije izvedljivosti

1.  
Komisija pripravi program pilotnih študij in študij izvedljivosti, ki jih države članice prostovoljno izvajajo za namene razvoja poročanja in izboljšanja kakovosti podatkov, vzpostavljanja dolgoročne serije in razvoja metodologije. V ta program se vključijo tudi pilotne študije, s katerimi se preskusijo novi moduli okoljsko-ekonomskih računov. Komisija pri pripravi programa posebno pozornost nameni modulom za pridobitev podatkov o subvencijah za energijo, vključno s subvencijami za fosilna goriva, in zagotovi, da delegirani akti državam članicam in poročevalcem ne povzročajo nobenih dodatnih upravnih ali finančnih bremen.

▼B

2.  
Komisija oceni in objavi izsledke pilotnih študij, pri čemer upošteva koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja podatkov in upravno obremenitev s poročanjem. Ti izsledki se upoštevajo pri predlogih za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, ki jih Komisija lahko vključi v poročilo iz člena 10.

▼M3

3.  
Poleg programa pilotnih študij in študij izvedljivosti Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju mednarodnih standardov Sistema za okoljsko in ekonomsko računovodstvo – ekosistemsko računovodstvo (SEEA EA) do 27. junija 2026 oceni metodološke možnosti in izvedljivost denarnega vrednotenja, možne vrednosti, o katerih je treba poročati, kadar manjkajo, in možne alternativne načine merjenja za račune ekosistemskih storitev. Komisija lahko na podlagi rezultatov te ocene in teh študij Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe zaradi vključitve denarnih ekosistemskih računov.

▼B

Člen 5

Zbiranje podatkov

1.  
Države članice v skladu s prilogami k tej uredbi zbirajo podatke, potrebne za opazovanje značilnosti iz člena 3(2)(c).
2.  

Države članice ob upoštevanju načela upravne poenostavitve zbirajo potrebne podatke s kombinacijo spodaj naštetih različnih virov:

(a) 

raziskav;

(b) 

postopkov statističnega ocenjevanja v primerih, pri katerih nekatere značilnosti niso bile opazovane pri vseh enotah;

(c) 

administrativnih virov;

▼M3

(d) 

vseh drugih relevantnih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo okoljsko-ekonomskih računov, ki so primerljivi in skladni z veljavnimi posebnimi zahtevami glede kakovosti.

Države članice, ki se odločijo, da bodo uporabile vire, metode ali inovativne pristope iz točke (d), čim prej pred koncem leta, ki nastopi pred letom, v katerem se začne izvajati metoda, obvestijo Komisijo (Eurostat) in predložijo podrobnosti o kakovosti pridobljenih podatkov.

▼B

3.  
Države članice obvestijo Komisijo in zagotovijo podrobne podatke o uporabljenih metodah in virih.

Člen 6

Pošiljanje podatkov Komisiji (Eurostatu)

1.  
Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) podatke, določene v prilogah, vključno z zaupnimi podatki, v rokih, določenih v prilogah.
2.  
Podatki se pošiljajo v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 7

Ocena kakovosti

1.  
Za namene te uredbe se za podatke, ki jih je treba poslati, uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.
2.  
Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov.
3.  
Pri uporabi meril kakovosti iz odstavka 1 pri podatkih, ki jih zajema ta uredba, Komisija sprejme izvedbene akte z namenom opredelitve načinov, strukture in časovnih presledkov poročil o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
4.  
Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov in lahko v roku enega meseca od prejema podatkov od zadevnih držav članic zahteva, da predložijo dodatne informacije o podatkih oziroma revidiran sklop podatkov.

▼M3

Člen 8

Odstopanja

1.  
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi državam članicam odobri odstopanja, če so v njihovih nacionalnih statističnih sistemih potrebne večje prilagoditve. Odobrijo se lahko odstopanja od prilog, in sicer v prehodnih obdobjih iz navedenih prilog. Odobrijo se lahko tudi odstopanja od izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. Ta odstopanja se lahko odobrijo za največ dve leti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za spremembe, ki izhajajo iz sprememb klasifikacij in nomenklatur ali sprememb računovodskih okvirov nacionalnih in regionalnih računov v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013.

2.  
Zadevna država članica za namen odobritve odstopanja od prilog VII, VIII in IX iz odstavka 1 Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo do 27. decembra 2026. Zadevna država članica za namen odobritve odstopanja na podlagi odstavka 1 od izvedbenih ukrepov ali delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki začnejo veljati po 26. decembru 2024, Komisiji v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti zadevnega ukrepa ali akta predloži ustrezno utemeljeno zahtevo.

▼M3

Člen 8a

Financiranje

1.  

Unija za izvajanje te uredbe zagotovi finančno podporo iz programa Enotni trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 za:

(a) 

razvoj metodologij za statistiko na podlagi te uredbe, vključno s sodelovanjem držav članic v reprezentativnih pilotnih študijah in študijah izvedljivosti iz člena 4;

(b) 

izboljšanje statistične kakovosti računov, zlasti za razvoj ali izboljšanje postopkov, tudi digitalnih rešitev, s katerimi bi pridobili kakovostnejše statistične podatke;

(c) 

izboljšanje pravočasnosti računov ter zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja.

2.  
Znesek finančnega prispevka Unije na podlagi tega člena se določi v skladu s pravili programa Enotni trg v okviru letnega proračunskega postopka in je odvisen od razpoložljivosti sredstev. Proračunski organ določi višino proračunskih sredstev za vsako leto.
3.  
Za izvajanje te uredbe se lahko nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 zagotovi finančni prispevek tudi iz drugih veljavnih finančnih programov Unije v skladu s pravili takih programov.

▼M3

Člen 9

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3) in (4) ter člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 11. avgusta 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 3(3) in (4) ter člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(3) ali (4) ali člena 10, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼M3

Člen 9a

Portal statističnih podatkov za okoljsko-ekonomske račune („preglednica kazalnikov“)

1.  
Komisija (Eurostat) vzpostavi portal statističnih podatkov za okoljsko-ekonomske račune (v nadaljnjem besedilu: preglednica kazalnikov), na katerem so na uporabniku prijazen in interaktiven način povzeti ključni kazalniki iz okoljsko-ekonomskih računov.

Na podatkovnem portalu so prikazani podatki, ki so jih sporočile države članice za vsak modul, določen v tej uredbi, in o naložbah v blažitev podnebnih sprememb iz člena 10, četrti odstavek.

2.  
Podatkovni portal začne delovati do 31. decembra 2024, Komisija (Eurostat) pa ga enkrat na leto posodobi. Podatkovni portal je javno dostopen na spletišču Eurostata.

▼B

Člen 10

Poročanje in pregled

Komisija do 31. decembra 2013 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. V tem poročilu se oceni zlasti kakovost poslanih podatkov, metode zbiranja podatkov, upravno breme za države članice in poročevalske enote ter uporabnost in učinkovitost teh statistik.

Poročilo po potrebi in ob upoštevanju izsledkov iz člena 4(2) spremljajo predlogi:

▼M3

— 
za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so vodni računi (kvantitativni in kvalitativni), računi izdatkov za upravljanje virov, subvencije ali podporni ukrepi, ki so potencialno škodljivi za okolje, in odpadkovni računi;

▼B

— 
namenjeni nadaljnjemu izboljšanju kakovosti podatkov in metod njihovega zbiranja ter s tem izboljšanju pokritosti in primerljivosti podatkov in zmanjšanju upravnih bremen za podjetja in upravne strukture.

▼M3

Komisija (Eurostat) do 31. decembra 2024 in nato vsaj vsako drugo leto izda digitalno publikacijo s statističnimi in drugimi podatki o blažitvi podnebnih sprememb, vključno z naložbami, zbranimi iz ustreznih podatkov iz modulov okoljsko-ekonomskih računov in po potrebi iz podatkov iz drugih virov.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 9, da po potrebi spremeni Prilogo V, oddelek 3, da se vključi značilnosti glede drugih naložb v blažitev podnebnih sprememb. Podatki, vključeni v digitalno publikacijo iz tretjega odstavka tega člena, so razčlenjeni po državah članicah, tudi glede naložb, in zajemajo vse sektorje in dejavnosti gospodarstva.

Komisija do 27. decembra 2026 oceni kakovost razpoložljivih podatkov o subvencijah za energijo, vključno s subvencijami za fosilna goriva, o prilagajanju podnebnim spremembam in o vodi ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog o uvedbi novih modulov okoljsko-ekonomskih računov za subvencije za energijo, vključno s subvencijami za fosilna goriva, prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z odhodki zanj, in vodne račune.

▼B

Člen 11

Odbor

1.  
Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor nastopa kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



PRILOGA I

MODUL ZA RAČUNE EMISIJ V ZRAK

Oddelek 1

CILJI

V računih emisij v zrak so evidentirani in predstavljeni podatki o emisijah v zrak na način, ki je skladen s sistemom nacionalnih računov. V njih so evidentirane emisije v zrak iz nacionalnih gospodarstev; te emisije so razčlenjene po gospodarskih dejavnostih, ki izpuščajo emisije v zrak, kakor je opisano v ►M3  ESR 2010 ◄ . Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune emisij v zrak. Ti podatki bodo pripravljeni na način, ki povezuje emisije z gospodarskimi dejavnostmi proizvodnje in porabe gospodarskih panog in gospodinjstev. Podatki o neposrednih emisijah, ki se poročajo na podlagi te uredbe, bodo združeni z ekonomskimi preglednicami input-output, preglednicami ponudbe in porabe ter podatki o porabi gospodinjstev, ki se Komisiji (Eurostatu) že poročajo v sklopu poročanja na podlagi ►M3  ESR 2010 ◄ .

Oddelek 2

OBSEG

Računi emisij v zrak imajo iste sistemske meje kot ►M3  ESR 2010 ◄ in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.

Pojem rezidenčnost v skladu z ►M3  ESR 2010 ◄ temelji na naslednjem načelu: enota je rezidenčna enota države, če je njen gospodarski interes osredotočen na gospodarsko ozemlje te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.

V računih emisij v zrak so evidentirane emisije, ki izhajajo iz dejavnosti vseh rezidenčnih enot, ne glede na to, kje te emisije geografsko dejansko nastanejo.

V računih emisij v zrak so evidentirani tokovi ostankov plinastih snovi in trdnih delcev, ki izvirajo iz nacionalnega gospodarstva in se sproščajo v ozračje. Za namene te uredbe se pojem „ozračje“ nanaša na del okoljskega sistema. Sistemska meja se nanaša na mejo med nacionalnim gospodarstvom (kot delom gospodarskega sistema) in ozračjem (kot delom okoljskega sistema). Izpuščene snovi so po prečkanju te sistemske meje zunaj človekovega nadzora, postanejo del naravnih snovnih ciklov in lahko sprožijo več vrst okoljskih učinkov.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o emisijah naslednjih onesnaževal zraka:



Ime

Simbol

Merska enota

Ogljikov dioksid brez emisij iz biomase

CO2

1 000 ton (Gg)

Ogljikov dioksid iz biomase

CO2 iz biomase

1 000 ton (Gg)

Dušikov oksid

N2O

tone (Mg)

Metan

CH4

tone (Mg)

Perfluorirani ogljikovodiki

PFC

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Fluorirani ogljikovodiki

HFC

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Žveplov heksafluorid in dušikov trifluorid

SF6 NF3

tone (Mg) ekvivalenta CO2

Dušikovi oksidi

NOX

tone (Mg) ekvivalenta NO2

Nemetanske hlapne organske spojine

NMVOC

tone (Mg)

Ogljikov monoksid

CO

tone (Mg)

Delci < 10 μm

PM10

tone (Mg)

Delci < 2,5 μm

PM2,5

tone (Mg)

Žveplovi oksidi

SOX

tone (Mg) ekvivalenta SO2

Amoniak

NH3

tone (Mg)

Vsi podatki se poročajo zaokroženi na eno decimalno mesto.

▼B

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je le mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v rokih, določenih v točki 2.

4. Prvo referenčno leto je leto začetka veljavnosti te uredbe.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2008 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n–4, n–3, n–2, n–1 in n, pri čemer je n referenčno leto.

▼M2

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Za vse značilnosti iz oddelka 3 se pripravijo podatki na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64), ki je popolnoma skladna z  ►M3  ESR 2010 ◄ . Poleg tega se pripravijo podatki za:

— 
emisije v zrak iz gospodinjstev,
— 
premostitvene postavke, s katerimi so mišljene poročevalne postavke, ki jasno odpravljajo razlike med računi emisij v zrak, ki se sporočajo na podlagi te uredbe, in podatki, ki se poročajo v uradnih nacionalnih popisih emisij v zrak.

2. Hierarhična razvrstitev iz odstavka 1:

Emisije v zrak po gospodarskih panogah – NACE Rev. 2 (A*64)

Emisije v zrak iz gospodinjstev

— 
Promet
— 
Ogrevanje/hlajenje
— 
Drugo

Premostitvene postavke

Računi skupnih emisij v zrak (proizvodne dejavnosti + gospodinjstva) za posamezne značilnosti iz oddelka 3

Minus nacionalni rezidenti v tujini

— 
Nacionalna ribiška plovila, ki delujejo v tujini
— 
Kopenski promet
— 
Vodni promet
— 
Zračni promet

Plus nerezidenti na ozemlju

+ 

Kopenski promet

+ 

Vodni promet

+ 

Zračni promet

(+ ali –) 

Druge prilagoditve in statistične razlike

= 

Skupne emisije onesnaževala X, kot se poročajo v skladu z UNFCCC ( 4 )/CLRTAP ( 5 )

▼B

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA II

MODUL ZA DAVKE V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA PO GOSPODARSKI DEJAVNOSTI

Oddelek 1

CILJI

V statistiki o davkih v zvezi z varstvom okolja so podatki evidentirani in predstavljeni z vidika davčnih zavezancev na način, ki je popolnoma skladen s podatki, ki se poročajo na podlagi ►M3  ESR 2010 ◄ . V njej so evidentirani davčni prihodki nacionalnih gospodarstev v zvezi z varstvom okolja po gospodarskih dejavnostih. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo in porabo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za davčne prihodke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja lahko neposredno temeljijo na davčnih statističnih podatkih in vladnih finančnih statističnih podatkih, vendar ima uporaba davčnih podatkov, ki se poročajo na podlagi ►M3  ESR 2010 ◄ , če je ta mogoča, nekatere prednosti.

Davčni statistični podatki v zvezi z varstvom okolja temeljijo na zneskih, evidentiranih v ocenah ali izjavah ali časovno prilagojenih denarnih prejemkih, da se zagotavlja skladnost z ►M3  ESR 2010 ◄ in izboljša mednarodna primerljivost.

►M3  ESR 2010 ◄ vsebuje tudi informacije o tem, katere gospodarske panoge in sektorji plačujejo davke. Informacije o davkih, ki se poročajo na podlagi ►M3  ESR 2010 ◄ , so v računih po institucionalnih sektorjih ter v preglednicah ponudbe in porabe.

Oddelek 2

OBSEG

Davki v zvezi z varstvom okolja imajo iste sistemske meje kot ►M3  ESR 2010 ◄ in so sestavljeni iz obveznih nevračljivih plačil v gotovini ali v naravi, ki jih pobira država ali institucije Unije.

Davki v zvezi z varstvom okolja spadajo v naslednje kategorije ►M3  ESR 2010 ◄ :

— 
davki na proizvodnjo in uvoz (D.2),
— 
tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5),
— 
davki na kapital (D.91).

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o davkih v zvezi z varstvom okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi:

— 
davki na energijo,
— 
prometni davki,
— 
davki na onesnaževanje,
— 
davki na vire.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o davčnih prihodkih države, evidentiranih v Evropskem sistemu računov v zvezi z njihovo udeležbo v sistemu EU za trgovanje z emisijami.

Države članice kot o ločeni značilnosti poročajo tudi o drugih davkih v zvezi z varstvom okolja, ki so vključeni v skupne davke na energijo, promet, onesnaževanje ali vire in se pobirajo glede na vsebnost ogljika v gorivih (drugi davki na ogljikov dioksid).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2016.

▼B

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Za vsako od značilnosti iz oddelka 3 se podatki sporočijo z vidika davčnih zavezancev.

V zvezi s proizvajalci se podatki poročajo razčlenjeni na podlagi hierarhične razvrstitve gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (raven agregiranja A*64, kakor je določeno v ►M3  ESR 2010 ◄ ).

V zvezi s porabniki se podatki poročajo za:

— 
gospodinjstva,
— 
nerezidente.

Če davka ni mogoče pripisati nobeni od zgornjih skupin dejavnosti, se podatki sporočijo kot nerazporejeni.

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA III

MODUL ZA RAČUNE SNOVNIH TOKOV V CELOTNEM GOSPODARSTVU (EW-MFA)

Oddelek 1

CILJI

Modul za račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu zajema vse trdne, plinaste in tekoče snovi, razen zračnih in vodnih tokov, merjene v masnih enotah na leto. EW-MFA imajo tako kot sistem nacionalnih računov dva glavna namena. Podrobni snovni tokovi zagotavljajo bogato empirično zbirko podatkov za številne analitične študije. Prav tako se uporabljajo za pripravo različnih kazalnikov snovnih tokov v celotnem gospodarstvu za nacionalna gospodarstva.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati v zvezi z EW-MFA.

Oddelek 2

OBSEG

Razlikovanje med zalogami in tokovi je temeljno načelo sistema snovnih tokov. Na splošno je tok spremenljivka, ki meri količino v nekem časovnem obdobju, medtem ko je zaloga spremenljivka, ki meri količino v določenem trenutku. EW-MFA temeljijo na načelu tokov. Merijo tokove vhodnih in izhodnih snovi ter sprememb zalog v gospodarstvu v masnih enotah na leto.

EW-MFA so skladni z načeli sistema nacionalnih računov, kot je rezidenčno načelo. Nanašajo se na snovne tokove, povezane z dejavnostmi vseh rezidenčnih enot nacionalnega gospodarstva, ne glede na njihov geografski položaj.

V EW-MFA sta pomembni dve vrsti snovnih tokov, ki prečkajo sistemske meje:

1. 

snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in njegovim naravnim okoljem. Ti so sestavljeni iz pridobivanja snovi (tj. surovin, surovih ali neobdelanih) iz naravnega okolja in izpuščanja snovi (pogosto imenovanih ostanki) v naravno okolje;

2. 

snovni tokovi med nacionalnim gospodarstvom in preostalim svetovnim gospodarstvom. To zajema uvoz in izvoz.

Vsi tokovi, ki prečkajo te sistemske meje, so vključeni v EW-MFA, kot tudi dopolnjevanje umetnih zalog. Vsi drugi snovni tokovi v gospodarstvu niso predstavljeni v računih snovnih tokov v celotnem gospodarstvu. To pomeni, da se v EW-MFA obravnava celotno nacionalno gospodarstvo in da npr. medpanožne dostave proizvodov niso obravnavane. Prav tako niso obravnavani naravni tokovi v naravnem okolju.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice po potrebi pripravljajo statistične podatke o značilnostih iz oddelka 5 za EW-MFA.

1. Izkoriščanje domačih virov zajema letno količino trdnih, tekočih in plinastih snovi (razen zraka in vode), ki se pridobivajo iz naravnega okolja in se uporabljajo kot vložki v gospodarstvo.

2. Fizični uvoz in fizični izvoz zajemata vse uvoženo ali izvoženo blago v masnih enotah. Blago, s katerim se trguje, zajema blago na vseh stopnjah obdelave, od polizdelkov do končnih izdelkov.

▼M2

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 16 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2021.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU-27 za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2021.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 4, n – 3, n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2017.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Podatki, izraženi v masnih enotah, se pripravijo za značilnosti, navedene v naslednjih preglednicah.

Preglednica A – Domači viri

MF.1 

Biomasa

MF.1.1 

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1 

Žita

MF.1.1.2 

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3 

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4 

Stročnice

MF.1.1.5 

Oreščki

MF.1.1.6 

Oljnice

MF.1.1.7 

Vrtnine

MF.1.1.8 

Sadje

MF.1.1.9 

Predivnice

MF.1.1.A 

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2 

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1 

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1 

Slama

MF.1.2.1.2 

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2 

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1 

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.2.2.2 

Pašena biomasa

MF.1.3 

Les

MF.1.3.1 

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2 

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4 

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1 

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2 

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.4.3 

Lov in nabiranje

MF.2 

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1 

Železo

MF.2.2 

Barvne kovine

MF.2.2.1 

Baker

MF.2.2.2 

Nikelj

MF.2.2.3 

Svinec

MF.2.2.4 

Cink

MF.2.2.5 

Kositer

MF.2.2.6 

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7 

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8 

Uran in torij

MF.2.2.9 

Druge barvne kovine

MF.3 

Nekovinski minerali

MF.3.1 

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2 

Kreda in dolomit

MF.3.3 

Skrilavec

MF.3.4 

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5 

Sol

MF.3.6 

Apnenec in sadra

MF.3.7 

Gline in kaolin

MF.3.8 

Pesek in gramoz

MF.3.9 

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.A 

Izkopani zemeljski materiali (vključno z zemljo), samo če so uporabljeni (prostovoljno poročanje)

MF.4 

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1 

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1 

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2 

Črni premog

MF.4.1.3 

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4 

Šota

MF.4.2 

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1 

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2 

Zemeljski plin

Preglednici B (Uvoz – celotna trgovina) in D (Izvoz – celotna trgovina)

MF.1 

Biomasa

MF.1.1 

Pridelki (razen krmnih pridelkov)

MF.1.1.1 

Žita

MF.1.1.2 

Korenovke, gomoljnice

MF.1.1.3 

Rastline za pridelavo sladkorja

MF.1.1.4 

Stročnice

MF.1.1.5 

Oreščki

MF.1.1.6 

Oljnice

MF.1.1.7 

Vrtnine

MF.1.1.8 

Sadje

MF.1.1.9 

Predivnice

MF.1.1.A 

Drugi pridelki (razen krmnih pridelkov) d. n.

MF.1.2 

Ostanki pridelkov (uporabljeni), krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.1 

Ostanki pridelkov (uporabljeni)

MF.1.2.1.1 

Slama

MF.1.2.1.2 

Drugi ostanki pridelkov (listi sladkorne pese in krmne pese itd.)

MF.1.2.2 

Krmni pridelki in pašena biomasa

MF.1.2.2.1 

Krmni pridelki (vključno s pridelkom biomase iz travinja)

MF.1.3 

Les

MF.1.3.1 

Les (industrijska hlodovina)

MF.1.3.2 

Lesno gorivo in drugi izkoriščani les

MF.1.4 

Ulov prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali, lov in nabiranje

MF.1.4.1 

Ulov prostoživečih rib

MF.1.4.2 

Vse druge vodne živali in rastline

MF.1.5 

Žive živali in živalski proizvodi (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.1 

Žive živali (razen prostoživečih rib, vodnih rastlin in živali ter živali, ki se lovijo in nabirajo)

MF.1.5.2 

Meso in mesni pripravki

MF.1.5.3 

Mlečni izdelki, ptiči, jajca in med

MF.1.5.4 

Drugi živalski proizvodi (živalska vlakna, koža, krzno, usnje itd.)

MF.1.6 

Proizvodi predvsem iz biomase

MF.2 

Kovinske rude (surove rude)

MF.2.1 

Železo

MF.2.2 

Barvne kovine

MF.2.2.1 

Baker

MF.2.2.2 

Nikelj

MF.2.2.3 

Svinec

MF.2.2.4 

Cink

MF.2.2.5 

Kositer

MF.2.2.6 

Zlato, srebro, platina in druge plemenite kovine

MF.2.2.7 

Boksit in druge aluminijeve rude

MF.2.2.8 

Uran in torij

MF.2.2.9 

Druge barvne kovine

MF.2.3 

Proizvodi predvsem iz kovin

MF.3 

Nekovinski minerali

MF.3.1 

Marmor, granit, peščenjak, porfir, bazalt, drugi okrasni ali gradbeni kamen (razen skrilavca)

MF.3.2 

Kreda in dolomit

MF.3.3 

Skrilavec

MF.3.4 

Minerali za kemijsko proizvodnjo in gnojila

MF.3.5 

Sol

MF.3.6 

Apnenec in sadra

MF.3.7 

Gline in kaolin

MF.3.8 

Pesek in gramoz

MF.3.9 

Drugi nekovinski minerali d. n.

MF.3.B 

Proizvodi predvsem iz nekovinskih mineralov

MF.4 

Fosilne energetske surovine/nosilci

MF.4.1 

Premog in druge trdne energetske surovine/nosilci

MF.4.1.1 

Lignit (rjavi premog)

MF.4.1.2 

Črni premog

MF.4.1.3 

Oljni skrilavec in katranski pesek

MF.4.1.4 

Šota

MF.4.2 

Tekoče in plinaste energetske surovine/nosilci

MF.4.2.1 

Surova nafta in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

MF.4.2.2 

Zemeljski plin

MF.4.2.3 

Natočena goriva (uvoz: natočile so jih rezidenčne enote v tujini; izvoz: natočile so jih nerezidenčne enote doma)

MF.4.2.3.1 

Gorivo za kopenski promet

MF.4.2.3.2 

Gorivo za vodni promet

MF.4.2.3.3 

Gorivo za zračni promet

MF.4.3 

Proizvodi predvsem iz fosilnih energentov

MF.5 

Drugi proizvodi

MF.6 

Odpadki za končno obdelavo in odstranjevanje

▼B

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

▼M1



PRILOGA IV

MODUL ZA RAČUNE IZDATKOV ZA VARSTVO OKOLJA

Oddelek 1

CILJI

Računi izdatkov za varstvo okolja prikazujejo podatke na način, ki je skladen s podatki, sporočenimi na podlagi evropskega sistema računov (ESR), o izdatkih za varstvo okolja, tj. gospodarskih virih, ki jih rezidenčne enote namenijo za varstvo okolja. Taki računi omogočajo zbiranje podatkov o nacionalnih izdatkih za varstvo okolja, ki so opredeljeni kot vsota porab storitev varstva okolja s strani rezidenčnih enot, bruto investicij v osnovna sredstva za dejavnosti varstva okolja in transferjev za varstvo okolja, ki niso nasprotne postavke prejšnjih postavk, zmanjšana za financiranje tujine.

Računi izdatkov za varstvo okolja bi morali uporabiti že obstoječe informacije iz nacionalnih računov (račun proizvodnje in ustvarjanja dohodka; bruto investicije v osnovna sredstva iz NACE, tabele ponudbe in porabe; podatki na podlagi klasifikacije funkcij države), strukturne statistike podjetij, poslovnega registra in drugih virov.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za namene računov izdatkov za varstvo okolja.

Oddelek 2

ZAJETJE

Računi izdatkov za varstvo okolja imajo enake sistemske meje kot ESR in prikazujejo izdatke za varstvo okolja za glavne, stranske in pomožne dejavnosti. Zajeti so naslednji sektorji:

— 
država (tudi nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) in družbe kot institucionalni sektorji, ki opravljajo storitve varstva okolja; specializirani proizvajalci opravljajo storitve varstva okolja kot glavno dejavnost,
— 
gospodinjstva, država in družbe kot potrošniki storitev varstva okolja,
— 
preostali svet kot upravičenec ali poreklo transferjev za varstvo okolja.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo račune izdatkov za varstvo okolja v skladu z naslednjimi značilnostmi, ki so opredeljene v skladu z ESR:

— 
proizvodnja storitev varstva okolja; razlikujejo se tržna proizvodnja, netržna proizvodnja in proizvodnja pomožnih dejavnosti,
— 
vmesna potrošnja storitev varstva okolja,
— 
vmesna potrošnja storitev varstva okolja za proizvodnjo storitev varstva okolja,
— 
uvoz in izvoz storitev varstva okolja,
— 
davek na dodano vrednost (DDV) in drugi davki, zmanjšani za subvencije na proizvode, v zvezi s storitvami varstva okolja,
— 
bruto investicije v osnovna sredstva in pridobitve minus odtujitve nefinančnih neproizvedenih sredstev za proizvodnjo storitev varstva okolja,
— 
končna potrošnja storitev varstva okolja.

▼M3 —————

▼M2

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni ►M3  EU-27 ◄ za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2018.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo v razčlenitvi po:

— 
vrsti proizvajalcev/potrošnikov storitev varstva okolja, kakor je opredeljeno v oddelku 2,
— 
razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA):
— 
CEPA 1
— 
CEPA 2
— 
CEPA 3
— 
CEPA 4
— 
CEPA 5
— 
CEPA 6
— 
vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9
— 
naslednjih razčlenitvah NACE za proizvodnjo storitev varstva okolja kot pomožne dejavnosti: NACE Rev. 2 B, C, D, oddelek 36. Podatki za področje C se predložijo kot:
— 
NACE C10–C12 – Proizvodnja živil, pijač in tobačnih izdelkov
— 
NACE C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
— 
NACE C19–20 – Proizvodnja koksa, kemikalij ter naftnih derivatov in kemičnih izdelkov
— 
NACE C 21–23 – Proizvodnja farmacevtskih izdelkov, izdelkov iz gume, plastičnih izdelkov in drugih nekovinskih izdelkov
— 
NACE C 24 – Proizvodnja kovin
— 
NACE C 25–30 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, vključno s stroji in napravami
— 
NACE C13–16, 18, 31–33 – Druge predelovalne dejavnosti

Državam članicam, v katerih skupna vrednost prometa ali število zaposlenih pri eni ali več navedenih razčlenitev NACE znaša manj kot 1 % skupne vrednosti Unije, podatkov za navedene razčlenitve NACE ni treba sporočati.

2. Razredi CEPA iz točke 1 so:

CEPA 1 – varstvo zraka in klime,
CEPA 2 – upravljanje odpadnih voda,
CEPA 3 – ravnanje z odpadki,
CEPA 4 – zaščita in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda,
CEPA 5 – varstvo pred hrupom in vibracijami,
CEPA 6 – varstvo biološke raznolikosti in pokrajine,
CEPA 7 – zaščita pred radiacijo,
CEPA 8 – raziskovanje in razvoj,
CEPA 9 – druge aktivnosti v zvezi z varovanjem okolja.

▼M1

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA V

MODUL ZA RAČUNE SEKTORJA OKOLJSKEGA BLAGA IN STORITEV

Oddelek 1

CILJI

Statistika okoljskega blaga in storitev zajema in predstavlja podatke o proizvodnih dejavnostih nacionalnega gospodarstva, ki ustvarjajo okoljske proizvode na način, ki je skladen s podatki, sporočenimi v okviru ESR.

Računi sektorja okoljskega blaga in storitev bi morali uporabiti že obstoječe informacije iz nacionalnih računov, strukturnih statistik podjetij, poslovnih registrov in drugih virov.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za okoljsko blago in storitve.

Oddelek 2

ZAJETJE

Sektor okoljskega blaga in storitev ima enake sistemske meje kot ESR in je sestavljen iz celotnega okoljskega blaga in storitev, ki se ustvarijo v okviru meje proizvodnje. ESR opredeljuje proizvodnjo kot dejavnost, izvajano pod nadzorom in odgovornostjo institucionalne enote, ki za proizvodnjo blaga in storitev uporablja vložek dela, kapitala, blaga in storitev.

Okoljsko blago in storitve spadajo v naslednje kategorije: okoljske posebne storitve, proizvodi samo za okoljske namene (povezani proizvodi), prilagojeno blago in okoljske tehnologije.

▼M2

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o sektorju okoljskega blaga in storitev v skladu z naslednjimi značilnostmi:

— 
proizvodnja celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,
— 
izvoz celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev,
— 
dodana vrednost celotnega sektorja okoljskega blaga in storitev ter tržnih dejavnosti,
— 
zaposlovanje v celotnem sektorju okoljskega blaga in storitev ter v tržnih dejavnostih.

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute, razen značilnosti „zaposlovanje“, za katero je enota poročanja enakovredna „polnemu delovnemu času“

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 22 mesecih po koncu referenčnega leta. To velja od referenčnega leta 2020.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni ►M3  EU-27 ◄ za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2020.

5. Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2018.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo navzkrižno razvrščeni po:

— 
klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, razvrščenih kot:
— 
NACE A
— 
NACE B
— 
NACE C
— 
NACE D
— 
NACE E
— 
NACE F
— 
NACE J
— 
NACE M
— 
NACE O
— 
NACE P
— 
vsota NACE G + NACE H + NACE I + NACE K + NACE L + NACE N + NACE Q + NACE R + NACE S + NACE T + NACE U
— 
razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) in klasifikacije dejavnosti upravljanja virov (CReMA), razvrščenih kot:
— 
CEPA 1
— 
CEPA 2
— 
CEPA 3
— 
CEPA 4
— 
CEPA 5
— 
CEPA 6
— 
vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9
— 
CReMA 10
— 
CReMA 11
— 
CReMA 13
— 
CReMA 13A
— 
CReMA 13B
— 
CReMA 13C
— 
CReMA 14
— 
vsota CReMA 12, CReMA 15 in CReMA 16

2. Razredi CEPA iz točke 1 so določeni v Prilogi IV. Razredi CReMA iz točke 1 so:

CReMA 10 – upravljanje voda,
CReMA 11 – upravljanje gozdnih virov,
CReMA 12 – upravljanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst,
CReMA 13 – upravljanje energetskih virov,
CReMA 13A – proizvodnja energije iz obnovljivih virov,
CReMA 13B – ohranjanje in upravljanje toplote/energije,
CReMA 13C – minimiziranje uporabe energije iz fosilnih goriv kot surovin,
CReMA 14 – upravljanje mineralov,
CReMA 15 – dejavnosti raziskav in razvoja za upravljanje virov,
CReMA 16 – druge dejavnosti upravljanja virov.

▼M1

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA VI

MODUL ZA RAČUNE FIZIČNEGA PRETOKA ENERGIJE

Oddelek 1

CILJI

Računi fizičnega pretoka energije predstavljajo podatke o fizičnem pretoku energije, izraženem v terajoulih, na način, ki je v celoti skladen z ESR. Računi fizičnega pretoka energije prikazujejo energetske podatke v odnosu do gospodarskih dejavnosti rezidenčnih enot nacionalnih gospodarstev v razčlenitvi po gospodarskih dejavnostih. Predstavljajo ponudbo in porabo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije. Gospodarske dejavnosti zajemajo proizvodnjo, potrošnjo in akumulacijo.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbrati, pripraviti, poslati in oceniti za račune fizičnega pretoka energije.

Oddelek 2

ZAJETJE

Računi fizičnega pretoka energije imajo iste sistemske meje kot ESR in prav tako temeljijo na načelu rezidenčnosti.

Po ESR je enota rezidenčna enota države, če je njen gospodarski interes osredotočen na gospodarsko ozemlje te države – tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja gospodarske dejavnosti.

V računih fizičnega pretoka energije je prikazan fizični pretok energije, ki izhaja iz dejavnosti vseh rezidenčnih enot, ne glede na to, kje ta pretok geografsko dejansko nastane.

Računi fizičnega pretoka energije prikazujejo fizični pretok energije iz okolja do gospodarstva, znotraj gospodarstva in iz gospodarstva nazaj v okolje.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo statistične podatke o fizičnem pretoku energije v skladu z naslednjimi značilnostmi:

— 
pretok fizične energije, razvrščen v tri generične kategorije:
(i) 

vložki energije iz naravnih virov;

(ii) 

energetski proizvodi;

(iii) 

ostanki energije,

— 
poreklo fizičnega pretoka energije, razvrščeno v pet kategorij: proizvodnja, potrošnja in akumulacija, preostali svet in okolje,
— 
cilj fizičnega pretoka, razvrščen v istih pet kategorij kot poreklo fizičnega pretoka energije.

O vseh podatkih se poroča v terajoulih.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno poslanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni ►M3  EU-27 ◄ za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2015.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2014 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1, in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2014.

Oddelek 5

POROČEVALSKE PREGLEDNICE

1. Za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo naslednji podatki v fizičnih enotah:

— 
Tabela ponudbe za pretok energije. Prikazuje ponudbo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije (v vrsticah) po poreklu, tj. „ponudnikih“ (v stolpcih).
— 
Tabela porabe za pretok energije. Prikazuje porabo vložkov energije iz naravnih virov, energetskih proizvodov in ostankov energije (v vrsticah) po ciljih, tj. „uporabnikih“ (v stolpcih).
— 
Tabela porabe pretoka energije, pomembne za emisije. Prikazuje porabo vložkov energije iz naravnih virov in energetskih proizvodov, pomembno za emisije, (v vrsticah) po enoti uporabniku in enoti emitentu (v stolpcih).
— 
Premostitvena preglednica, v kateri so prikazani različni elementi, ki predstavljajo razliko med energetskimi računi in energetskimi bilancami.

2. Tabele ponudbe in porabe pretoka energije (vključno s pretokom, pomembnim za emisije) imajo skupno obliko v smislu vrstic in stolpcev.

3. Stolpci navajajo poreklo (ponudbo) ali cilje (porabo) fizičnega pretoka. Stolpci so razvrščeni v pet kategorij:

— 
„Proizvodnja“ se nanaša na proizvodnjo blaga in storitev. Proizvodne dejavnosti so razvrščene po NACE Rev. 2, podatki pa se sporočajo na ravni agregiranja A*64.
— 
„Dejavnosti,potrošnje“ so prikazane skupaj in tudi razdeljeno v tri podrazrede (prevoz, ogrevanje/hlajenje, drugo) za končno potrošnjo gospodinjstev.
— 
„Akumulacija“ se nanaša na spremembe zalog energetskih proizvodov v gospodarstvu.
— 
„Preostali svet“ prikazuje pretok uvoženih in izvoženih proizvodov.
— 
„Okolje“ prikazuje poreklo pretoka naravnih vložkov in cilj ostankov pretoka.

4. Vrstice opisujejo vrsto fizičnega pretoka, razvrščeno kot v prvi alinei oddelka 3.

5. Vložki energije iz naravnih virov, energetski proizvodi in ostanki energije so razvrščeni:

— 
vložki energije iz naravnih virov so razvrščeni v neobnovljive vložke energije iz naravnih virov in obnovljive vložke energije iz naravnih virov,
— 
energetski proizvodi so razvrščeni v skladu s klasifikacijo, ki se uporablja v evropski energetski statistiki;
— 
ostanki energije zajemajo odpadke (brez denarne vrednosti), izgube med ekstrakcijo/odvzemom, distribucijo/prevozom, preoblikovanjem/pretvorbo in hranjenjem ter izravnalne postavke za usklajevanje tabel ponudbe in porabe.

6. „Most“ med kazalnikom načela rezidenčnosti in kazalnikom na podlagi načela teritorialnosti je prikazan za celotno nacionalno gospodarstvo (brez razčlenitve po gospodarskih panogah) in se izračuna tako:

skupna poraba energije po rezidenčnih enotah

– 

poraba energije po rezidenčnih enotah v tujini

+ 

poraba energije s strani nerezidentov na ozemlju

+ 

statistične razlike

= 

bruto nacionalna poraba energije (na podlagi načela teritorialnosti)

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Najdaljše prehodno obdobje za izvajanje določb te priloge traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.

▼M3



PRILOGA VII

MODUL ZA GOZDARSKE RAČUNE

Oddelek 1

CILJI

V gozdarskih računih so evidentirani in predstavljeni podatki o gozdnih virih in gospodarski dejavnosti v gozdarstvu in sečnji na način, ki je v celoti združljiv s podatki, ki se sporočajo v skladu z ESR 2010. Gozdarski računi zagotavljajo dodatne informacije in uporabljajo koncepte, prilagojene posebni naravi gozdov ter gozdarstva in sečnje.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za gozdarske račune.

Oddelek 2

OBSEG

Gozdarski računi evidentirajo zaloge in tokove gozdnih virov (gozdna zemljišča in les) ter gospodarsko dejavnost v gozdarstvu in sečnji, vključno s proizvodnjo hlodovine ter pridobivanjem in nabiranjem gozdnih dobrin, razen lesa.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo gozdarske račune v skladu z značilnostmi, opisanimi v tem oddelku.

1. Računi sredstev gozdnih zemljišč in lesa. Gozdno zemljišče je opredeljeno kot vsota naslednjih treh točk.

(a) 

Gozd na voljo za oskrbo z lesom: gozdovi, kjer kakršne koli okoljske, socialne ali ekonomske omejitve nimajo pomembnega vpliva na trenutno ali potencialno oskrbo z lesom. Te omejitve se lahko vzpostavijo s pravnimi pravili, odločitvami poslovodstva ali lastnika ali iz drugih razlogov.

(b) 

Gozdovi, ki niso na voljo za oskrbo z lesom: gozdovi, ki se v skladu s točko (a) ne štejejo, kot da so na voljo za preskrbo z lesom. To so gozdovi, kjer okoljske, socialne, ekonomske ali pravne omejitve onemogočajo kakršno koli znatno oskrbo z lesom. Vključujejo (i) gozdove s pravnimi omejitvami ali omejitvami, ki izhajajo iz drugih političnih odločitev, ki popolnoma izključujejo ali močno omejujejo oskrbo z lesom iz razlogov, kot so ohranjanje okolja ali biotske raznovrstnosti (varovalni gozdovi, nacionalni parki, naravni rezervati in druga zavarovana območja, kot so območja posebnega okoljskega, znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa); (ii) gozdove, v katerih je fizična produktivnost ali kakovost lesa prenizka ali so stroški sečnje in spravila ter prevoza previsoki, da bi upravičili sečnjo in spravilo lesa, razen občasnih posekov za lastno končno porabo.

(c) 

Druga gozdna zemljišča.

„Gozd“ je opredeljen kot zemljišče, katerega površina presega 0,5  hektarja, z drevesi, ki so višja od pet metrov, in zastrtostjo, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo na kraju samem. Ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski rabi, ali dreves v urbanih okoljih, kot so mestni parki, ulice in vrtovi.

„Drugo gozdno zemljišče“ je opredeljeno kot zemljišče, ki ni razvrščeno kot gozd in obsega več kot 0,5 hektarja; z drevesi, ki so višja od pet metrov, in zastrtostjo 5–10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo na kraju samem; ali s kombiniranim rastjem, sestavljenim iz grmičevja, grmovja in dreves, ter zastrtostjo, večjo od 10 %. Ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski rabi, ali dreves v urbanih okoljih, kot so mestni parki, ulice in vrtovi.

„Čisti letni prirast lesa“ je opredeljen kot povprečna letna rast živega drevja, zmanjšana za povprečno letno umrljivost.

„Odstranitve“ so opredeljene kot obseg vseh dreves, živih ali mrtvih, ki so posekana in odstranjena iz gozda, drugih gozdnih zemljišč ali drugih sečišč. Vključujejo neprodano hlodovino, shranjeno ob gozdni cesti. Vključujejo tudi povrnjene naravne izgube, odstranitve lesa, posekanega v zgodnejšem obdobju leta, odstranitve nedeblovine (kot so štori in veje) in odstranitev dreves, podrtih ali poškodovanih zaradi naravnih vzrokov (znanih kot naravne izgube), na primer požar, veter, žuželke in bolezni. Ne vključujejo nelesne biomase ali kakršnega koli lesa, ki ostane v gozdu in se med letom ne odstrani, na primer štori, veje, krošnje dreves in ostanki sečnje (odpadki pri sečnji in spravilu lesa).

„Nepovratne izgube“ so opredeljene kot ostanki sečnje in vsa podrta drevesa zaradi vetra, ki jih ni mogoče odstraniti iz gozda, ter les, izgubljen zaradi gozdnih požarov.

2. Ekonomski računi, ki poročajo o gospodarski dejavnosti v gozdarstvu in sečnji. Gozdarstvo in sečnja sta opredeljena kot vse lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED), ki opravljajo dejavnosti, uvrščene v oddelek A02 NACE Rev. 2.

Z uporabo opredelitev ESR 2010 se poroča o naslednjih značilnostih:

— 
proizvodnja;
— 
od tega: proizvodnja za lastno končno porabo;
— 
vmesna potrošnja;
— 
bruto dodana vrednost;
— 
potrošnja stalnega kapitala;
— 
drugi davki na proizvodnjo;
— 
druge subvencije na proizvodnjo;
— 
plačilo zaposlenih;
— 
bruto investicije v osnovna sredstva in pridobitve, zmanjšano za odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev;
— 
spremembe zalog;
— 
kapitalski transferji.

Države članice poročajo o zaposlenosti v gozdarstvu in sečnji v tisoč letnih delovnih enotah (AWU), kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2023.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2022 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke za leta od leta 2022 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2022.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

Za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo naslednji podatki:

1. 

Območje gozdnih zemljišč, razčlenjeno po:

— 
gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
— 
gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
— 
drugih gozdnih zemljiščih.

Vsaka od teh kategorij se nadalje razčleni po:

— 
območju odprtja na začetku referenčnega leta;
— 
pogozdovanju in drugih povečanjih;
— 
krčenju gozdov in drugih zmanjšanjih;
— 
statistični prerazvrstitvi;
— 
območju zaprtja na koncu referenčnega leta.

Podatki se poročajo v tisoč hektarjih.

2. 

Količina lesa, razčlenjena po:

— 
gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
— 
gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
— 
drugih gozdnih zemljiščih.

Gozd, na voljo za oskrbo z lesom, se nadalje razčleni po:

— 
začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
— 
čistem prirastu;
— 
odstranitvah;
— 
nepovratnih izgubah;
— 
statistični prerazvrstitvi;
— 
izravnalni postavki;
— 
končnih zalogah na koncu referenčnega leta.

Gozd, ki ni na voljo za oskrbo z lesom, in druga gozdna zemljišča se nadalje razčlenijo po:

— 
začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
— 
odstranitvah;
— 
drugih spremembah (med začetnimi in končnimi zalogami);
— 
končnih zalogah na koncu referenčnega leta.

Podatki se sporočajo z lubjem, v tisočih m3.

3. 

Vrednost lesa, razčlenjena po:

— 
gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
— 
gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
— 
drugih gozdnih zemljiščih.

Gozd, na voljo za oskrbo z lesom, se nadalje razčleni po:

— 
začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
— 
čistem prirastu;
— 
odstranitvah;
— 
nepovratnih izgubah;
— 
prevrednotenju;
— 
statistični prerazvrstitvi;
— 
izravnalni postavki;
— 
končnih zalogah na koncu referenčnega leta.

Gozd, ki ni na voljo za oskrbo z lesom, in druga gozdna zemljišča se nadalje razčlenijo po:

— 
začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
— 
odstranitvah;
— 
drugih spremembah (med začetnimi in končnimi zalogami);
— 
končnih zalogah na koncu referenčnega leta.

Podatki se poročajo v milijonih nacionalne valute.

4. 

Za ekonomske račune se prihodek iz oddelka 3 poroča v skladu z naslednjo razčlenitvijo, pri čemer so proizvodi opredeljeni v smislu različice 2.1 klasifikacije proizvodov po dejavnosti:

— 
sadike gozdnega drevja (proizvod 02.10.11) in semena gozdnega drevja (proizvod 02.10.12);
— 
gozdno drevje, opredeljeno kot čisti prirast lesa v kultiviranih gozdovih (proizvod 02.10.30);
— 
neobdelan les (proizvod 02.20.1), vključno s prodajo lesa iz nekultiviranih gozdov, ki obsega naslednje postavke, ki jih je treba navesti v dveh ločenih vrsticah:
(i) 

les za ogrevanje (proizvoda 02.20.14 in 02.20.15);

(ii) 

oblovina, to je vsota oblovine iglavcev (proizvod 02.20.11), oblovine listavcev, razen tropskih drevesnih vrst (proizvod 02.20.12) in oblovine tropskih drevesnih vrst (proizvod 02.20.13);

— 
prostorastoče dobrine, razen lesa (proizvod 02.30);
— 
storitve, značilne za gozdarstvo in sečnjo, opredeljene kot storitve gozdnih drevesnic (proizvod 02.10.2), podporne storitve za gozdarstvo (proizvod 02.4) in vse druge storitve, ki jih izvajata lokalna enota enovrstne dejavnosti (EED) v gozdarstvu;
— 
drugi proizvodi iz sorodnih sekundarnih dejavnosti v lokalni EED, kot so gobe in tartufi (01.13.8), drugo jagodičevje, plodovi iz rodu Vaccinium d. n. (01.25.19), naravni kavčuk (01.29.10), drugi neobdelan les, vključno s cepljenimi koli in plankami (16.10.39), lesno oglje (20.14.72), storitve naravnih rezervatov in varstvo naravnih vrednot (91.04.12) ter kateri koli drug proizvod, ki ga proizvaja lokalna EED.

Vmesna potrošnja v gozdarstvu in sečnji iz oddelka 3 se poroča v skladu z naslednjo razčlenitvijo, pri čemer so proizvodi opredeljeni v smislu različice 2.1 klasifikacije proizvodov po dejavnosti:

— 
vsota sadik gozdnega drevja (proizvod 02.10.11), semen gozdnega drevja (proizvod 02.10.12) in gozdnega drevja (proizvod 02.10.3), uporabljenih za proizvodnjo lesa;
— 
vsota energije in maziv, vključno z električno energijo (proizvod 35.11.10), motornim gorivom (bencinom) (proizvod 19.20.21), zemeljskim plinom, v plinastem stanju ali utekočinjenim (proizvod 06.20.10), mazalnimi naftnimi olji in težkimi naftnimi derivati d. n. (proizvod 19.20.29) ter drugimi podobnimi proizvodi;
— 
vsota storitev, značilnih za gozdarstvo in sečnjo, vključno s storitvami gozdnih drevesnic (proizvod 02.10.2), podpornimi storitvami za gozdarstvo (proizvod 02.4) in vsemi drugimi storitvami, ki jih izvajata lokalna EED v gozdarstvu in sečnji;
— 
drugo blago in storitve, ki niso vključeni v nobeno od spremenljivk vmesne potrošnje.

Spremembe zalog gozdarstva in sečnje iz oddelka 3 se poročajo v skladu z naslednjo razčlenitvijo:

— 
spremembe v nedokončani proizvodnji na gojenih naravnih sredstvih;
— 
druge spremembe zalog.

Vse lastnosti se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

5. 

Podatki o drugih gozdnih zemljiščih se sporočajo prostovoljno.

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA VIII

MODUL ZA RAČUNE OKOLJSKIH SUBVENCIJ IN PODOBNIH TRANSFERJEV

Oddelek 1

CILJI

Računi okoljskih subvencij in podobnih transferjev zbirajo in predstavljajo podatke o tekočih in kapitalskih transferjih, namenjenih podpori dejavnosti za varstvo okolja in naravnih virov, vključno s proizvodnjo in uporabo okoljskih proizvodov, na način, ki je skladen s koncepti in opredelitvami ESR 2010.

V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev. Ti podatki se uporabljajo tudi za zbiranje podatkov o nacionalnih izdatkih za varstvo okolja, kot je določeno v Prilogi IV.

Oddelek 2

OBSEG

Na računih okoljskih subvencij in podobnih transferjev so evidentirana nevračljiva plačila države v institucionalne sektorje (znotraj domačega gospodarstva in v preostalem svetu) in nerezidentov (preostali svet) za namene varovanja okolja oziroma zmanjšanja rabe in pridobivanja naravnih virov.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev v skladu z naslednjimi značilnostmi:

— 
subvencije (šifra ESR 2010 D.3);
— 
drugi tekoči transferji (šifri ESR 2010 D.6 in D.7);
— 
kapitalski transferji (šifra ESR 2010 D.9).

Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.

2. Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2023.

5. Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2022 do prvega referenčnega leta.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke za leta od leta 2022 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2022.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo po:

— 
plačilnem institucionalnem sektorju, kot sledi:
— 
država;
— 
preostali svet;
— 
institucionalnem sektorju prejemnika, kot sledi:
— 
država;
— 
družbe;
— 
gospodinjstva;
— 
nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva;
— 
preostali svet.

2. Za vsako od kategorij za poročanje iz točke 1 se podatki sporočajo po razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) in klasifikacije dejavnosti upravljanja virov (CReMA), razvrščenih, kot sledi:

— 
CEPA 1;
— 
CEPA 2;
— 
CEPA 3;
— 
CEPA 4;
— 
CEPA 5;
— 
CEPA 6 (vključno s prejšnjo CReMA 12);
— 
vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9;
— 
CReMA 10;
— 
CReMA 11;
— 
CReMA 13;
— 
CReMA 13A;
— 
CReMA 13B;
— 
CReMA 13C;
— 
CReMA 14;
— 
vsota CReMA 15 in CReMA 16.

3. Transferji terjatev družb do države, razvrščeni po vsoti vseh razredov CEPA (CEPA 1–9) in vseh razredov CReMA (CReMA 10–16), se nadalje razvrstijo v skupine glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, kot sledi:

— 
NACE A – kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
— 
NACE B – pridobivanje rudnin in kamnin;
— 
NACE C – predelovalne dejavnosti;
— 
NACE D – oskrba z električno energijo, plinom in paro;
— 
NACE E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja;
— 
NACE F – gradbeništvo;
— 
NACE G – trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil;
— 
NACE H – promet in skladiščenje;
— 
NACE I–U – drugi NACE oddelki.

4. Razredi CEPA iz točk 2 in 3 so določeni v Prilogi IV, razredi CReMA pa v Prilogi V.

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.



PRILOGA IX

MODUL ZA EKOSISTEMSKE RAČUNE

Oddelek 1

CILJI

Ekosistemski računi predstavljajo podatke o obsegu in stanju ekosistemskih sredstev ter storitev, ki jih zagotavljajo družbi in gospodarstvu. Podatki so v skladu s SEEA EA in združljivi s podatki, poročanimi v ESR 2010.

Ekosistemski računi uporabljajo obstoječe informacije, kadar je to mogoče, vključno z opazovanjem Zemlje, poročanjem o okolju in drugimi viri podatkov.

Oddelek 2

OBSEG

Ekosistemski računi beležijo obseg ekosistemov, stanje ekosistemov in tokove ekosistemskih storitev.

Obseg ekosistema predstavlja velikost ekosistemov na območju. Računi obsega ekosistema zajemajo kopenske (vključno s sladkovodnimi) in morske ekosisteme na nacionalnem ozemlju.

Stanje ekosistema je kakovost ekosistema, merjena glede na njegove abiotske, biotske in krajinske značilnosti, po ekosistemskih tipih.

Ekosistemske storitve so koristi, ki jih ekosistemi zagotavljajo gospodarskim in drugim človekovim dejavnostim. Zajemajo (i) zagotavljanje, (ii) urejanje in vzdrževanje ter (iii) kulturne storitve. Računi ekosistemskih storitev evidentirajo dejansko oskrbo in uporabo ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo ekosistemi na nacionalnem ozemlju.

Tematski računi so računi, ki organizirajo podatke v skladu s posebnimi temami politike, kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, oceani in mestna območja.

Oddelek 3

SEZNAM ZNAČILNOSTI

Države članice pripravijo ekosistemske račune v skladu z naslednjimi značilnostmi.

1. 

Računi obsega ekosistema zajemajo površino in spremembo površine za vsak ekosistemski tip znotraj nacionalnega ozemlja. Države članice poročajo o računih obsega ekosistema v tisočih hektarjih.

2. 

Kot komponenta računov obsega ekosistema matrika za pretvorbo evidentira pretvorbe med ekosistemskimi tipi med dvema časovnima točkama, v hektarjih.

3. 

Računi stanja ekosistema evidentirajo značilnosti ekosistema, kot sledi:

(a) 

za naselja in druge umetne površine:

— 
zelene površine v mestih in sosednjih krajih ter predmestjih se poročajo v % skupne površine, izračunane za celotno površino mest in sosednjih krajev ter predmestij, vključno z vsemi ekosistemskimi tipi na navedenem območju;
— 
koncentracija trdnih delcev s premerom do 2,5  μm v mestih se poroča v μg/m3 kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(b) 

za polja:

— 
zaloge organskega ogljika v vrhnji plasti se poročajo v tonah/ha kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(c) 

za travinje:

— 
zaloge organskega ogljika v vrhnji plasti se poročajo v tonah/ha kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(d) 

za polja in travinje skupaj:

— 
skupni indeks ptic kmetijske krajine se poroča kot nacionalni agregatni indeks za obdobje poročanja;
(e) 

za gozd in gozdna območja:

— 
odmrli les se poroča v m3/ha, kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
— 
gostota drevesnih krošenj se poroča v %, kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
— 
indeks splošno razširjenih gozdnih ptic; indeks gozdnih ptic opisuje trende v številnosti splošno razširjenih gozdnih ptic na njihovih evropskih območjih, kakor se spreminjajo skozi čas; gre za sestavljeni indeks, ustvarjen na podlagi podatkov, pridobljenih z opazovanjem značilnosti vrst ptic v gozdnih habitatih Evrope; indeks temelji na posebnem seznamu vrst posamezne države članice;
(f) 

za obalne plaže, sipine in mokrišča:

— 
delež pokritosti umetne neprepustne površine, ki je prisoten na obalnem območju, ki vključuje obalne plaže, sipine in mokrišča ekosistemskega tipa, se poroča v % kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja.

Mesta, kraji in predmestja so lokalne upravne enote, razvrščene glede na tipologijo stopnje urbanizacije iz Uredbe (EU) 2017/2391 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

4. 

Računi ekosistemskih storitev, ki evidentirajo dobavo in uporabo ekosistemskih storitev v preglednicah ponudbe in porabe. V preglednici ponudbe se evidentira dobava ekosistemskih storitev od ekosistemov do socialno-ekonomskih sistemov. Preglednica uporabe evidentira uporabo ekosistemskih storitev glede na vrsto uporabe, kot je opredeljeno v oddelku 5.

Preglednice dobave in uporabe se poročajo v naslednjih fizičnih enotah.

(a) 

Storitve oskrbe

— 
Oskrba s pridelki je opredeljena kot prispevek ekosistema k rasti rastlin, približan količini pobranih pridelkov za različne načine uporabe. To vključuje proizvodnjo hrane in vlaken, krmo in energijo ter pašeno biomaso, kot je določeno v Prilogi III, preglednica A, oddelka 1.1 in 1.2.
— 
Opraševanje je opredeljeno kot prispevek ekosistema divjih opraševalcev k pridelavi pridelkov iz prve alinee. Prispevki se poročajo v tonah pridelkov, odvisnih od opraševalcev, ki jih je mogoče pripisati divjim opraševalcem, po vrsti pridelka za glavne vrste pridelkov, odvisnih od opraševalcev, vključno s sadnim drevjem, jagodičevjem, paradižnikom, oljnicami in „drugim“.
— 
Zagotavljanje lesa je opredeljeno kot prispevek ekosistema k rasti dreves in druge lesne biomase in se poroča kot čisti prirast, kot je opredeljen v Prilogi VII, z lubjem, v tisočih m3.
(b) 

Storitve urejanja in vzdrževanja

— 
Filtracija zraka je opredeljena kot prispevek ekosistema k filtriranju onesnaževalcev zraka z odlaganjem, vnosom, fiksiranjem in shranjevanjem onesnaževal s komponentami ekosistema (zlasti dreves). S tem se blažijo škodljivi učinki onesnaževal. Prispevki se poročajo v tonah adsorbiranih trdnih delcev.
— 
Globalno uravnavanje podnebja je opredeljeno kot prispevek ekosistema k zmanjšanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju z odstranjevanjem (neto sekvestracijo) ogljika iz ozračja in zadrževanjem (shranjevanjem) ogljika v ekosistemih. Prispevki se poročajo v smislu ton neto sekvestracije ogljika in ton organskega ogljika, shranjenega v kopenskih ekosistemih, vključno z nadzemno in podzemno zalogo.
— 
Uravnavanje lokalnega podnebja je opredeljeno kot prispevek ekosistema k uravnavanju atmosferskih pogojev na mestnih območjih z vegetacijo, ki izboljšuje življenjske pogoje ljudi in podpira gospodarsko proizvodnjo. Izraža in poroča se kot znižanje temperature v mestih zaradi vpliva mestne vegetacije v stopinjah Celzija v dneh, ki presegajo 25 stopinj Celzija.
(c) 

Kulturne storitve

— 
Storitve, povezane s turizmom, ki temeljijo na naravi, so opredeljene kot prispevek ekosistema, zlasti z biofizikalnimi značilnostmi in kakovostmi ekosistemov, ki ljudem omogočajo uporabo in uživanje okolja z neposrednimi fizičnimi in izkustvenimi interakcijami z okoljem na kraju samem. Ti prispevki se poročajo v številu prenočitev v hotelih, hostlih, kampih, taborih itd., ki jih je mogoče pripisati obisku ekosistemov.
5. 

Ekosistemski računi uporabljajo naslednjo preglednico vrst ekosistemov:



Kategorija

Vrsta ekosistema

1

Naselja in druge umetne površine

2

Njivske površine

3

Travinje (pašniki, polnaravno in naravno travinje)

4

Gozd in gozdne površine

5

Resave in grmičevje

6

Redko porasli ekosistemi

7

Mokrišča v celinskih predelih

8

Reke in kanali

9

Jezera in rezervoarji

10

Morski zalivi in somornice

11

Obalne plaže, sipine in mokrišča

12

Morski ekosistemi (obalne vode, police in odprti oceani)

Oddelek 4

PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV

1. Statistični podatki se zberejo in pošiljajo:

— 
vsaka tri leta za račune obsega in stanja ekosistema; podatki se nanašajo na reprezentativno povprečje za referenčno leto in na matriko za pretvorbo na spremembo v treh letih med dvema referenčnima letoma;
— 
na letni ravni, če je Komisija (Eurostat) za izračun ekosistemskih storitev dala na razpolago orodja za modeliranje, za račune ekosistemskih storitev; če ta orodja niso na razpolago, se za račune ekosistemskih storitev zberejo in pošiljajo vsaka tri leta.

2. Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.

4. Prvo referenčno leto je leto 2024. Za matriko za pretvorbo je prvo referenčno leto 2027.

5. V prvi prenos podatkov države članice vključijo podatke iz leta 2024 za račune obsega in stanja ter za dobavo ekosistemskih storitev ter uporabijo preglednice v fizičnih enotah. Za matriko za pretvorbo podatki prikazujejo spremembe med letoma 2024 in 2027.

6. Države članice pri vsakem naslednjem pošiljanju podatkov Komisiji za račune ekosistemskih storitev predložijo podatke o obsegu in stanju za leta n-3 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke od leta 2024 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2024.

Oddelek 5

POROČEVALNE PREGLEDNICE

1. Računi obsega ekosistema: pri prvem pošiljanju se za vse ekosistemske tipe iz oddelka 3 podatki poročajo za prvo referenčno leto. Podatki pri vseh naslednjih pošiljanjih se poročajo kot sledi:

— 
obseg v prejšnjem referenčnem letu;
— 
povečanja;
— 
zmanjšanja;
— 
obseg v tekočem referenčnem letu.

Matrika za pretvorbo poroča o pretvorbah med vsemi ekosistemskimi tipi iz oddelka 3 med prejšnjim in tekočim referenčnim letom.

2. Računi ekosistemskih storitev: za ekosistemske storitve iz oddelka 3 se podatki poročajo v preglednicah ponudbe in porabe, kot sledi:

(a) 

preglednica ponudbe, ki beleži letno ponudbo storitev iz oddelka 3 za vse ekosistemske tipe iz oddelka 3, razen kategorij 10 in 12;

(b) 

preglednica porabe, ki evidentira uporabo ekosistemskih storitev v skladu z naslednjo razčlenitvijo:

— 
vmesna potrošnja dejavnosti;
— 
izdatki države za končno potrošnjo;
— 
končna potrošnja gospodinjstev;
— 
bruto investicije;
— 
izvoz.

3. Državi članici ni treba sporočati podatkov, če njena celotna kopenska površina ne presega 0,3  % celotne kopenske površine Unije.

Oddelek 6

NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ

Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.


( 1 ) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

( 2 ) Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o energetski statistiki (UL L 304, 14.11.2008, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).

( 4 ) Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.

( 5 ) Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja.

( 6 ) Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1).

( 7 ) Uredba (EU) 2017/2391 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 glede teritorialnih tipologij (Tercet) (UL L 350, 29.12.2017, str. 1).