To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil

1. Ta uredba določa zahteve za vrednosti emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila. Ta uredba ob upoštevanju napredka v tehnologiji motorjev vozil ter inovativnih tehnologij določa povprečne emisije CO2 za nova lahka gospodarska vozila na 175 g CO2/km, merjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in njenimi izvedbenimi ukrepi.

2. Ta uredba od leta 2020 za nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji, določa cilj 147 g CO2/km za povprečne emisije CO2, izmerjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in njenimi izvedbenimi ukrepi, ter inovativnimi tehnologijami.

1. Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorije N1, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2 610 kg, in vozila kategorije N1, za katera se uporablja homologacija v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 („lahka gospodarska vozila“), ki so prvič registrirana v Uniji in zunaj nje niso bila predhodno registrirana („nova lahka gospodarska vozila“).

2. Pri tem se ne upošteva predhodna registracija zunaj Unije, opravljena manj kot tri mesece pred registracijo v Uniji.

3. Ta uredba se ne uporablja za vozila za posebne namene, kakor so opredeljena v točki 5 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

4. Člen 4, člen 8(4)(b) in (c), člen 9 in člen 10(1)(a) in (c) se ne uporabljajo za proizvajalca, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za manj kot 1 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v prejšnjem koledarskem letu.

2. Za namene te uredbe „skupina povezanih proizvajalcev“ pomeni proizvajalca in njegova povezana podjetja. „Povezani proizvajalci“ v zvezi s proizvajalci pomeni:

Vsak proizvajalec lahkih gospodarskih vozil za koledarsko leto, ki se začne 1. januarja 2014, in vsako naslednje koledarsko leto zagotovi, da njegove povprečne specifične emisije CO2 ne presežejo cilja specifičnih emisij, ki je zanj določen v skladu s Prilogo I, ali, kadar se proizvajalcu odobri odstopanje na podlagi člena 11, v skladu z navedenim odstopanjem.

Kadar specifične emisije dodelanega vozila niso na voljo, proizvajalec osnovnega vozila za določitev povprečnih specifičnih emisij CO2 uporabi specifične emisije osnovnega vozila.

Pri določanju povprečnih specifičnih emisij CO2 vsakega proizvajalca se upoštevajo naslednji odstotki vsakega proizvajalca novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v referenčnem letu:

Pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 se vsako novo lahko gospodarsko vozilo s specifičnimi emisijami CO2 manj kot 50 g CO2/km šteje za:

Med trajanjem sheme olajšav najvišje število novih lahkih gospodarskih vozil s specifičnimi emisijami CO2 manj kot 50 g CO2/km, ki jih je treba upoštevati pri uporabi določenih množiteljev iz prvega odstavka, ne sme presegati 25 000 lahkih gospodarskih vozil na proizvajalca.

Da se ugotovi, ali proizvajalec upošteva cilje specifičnih emisij iz člena 4, se specifične emisije CO2 do 31. decembra 2015 zmanjšajo za 5 % pri vsakem lahkem gospodarskem vozilu, načrtovanem za pogon na mešanico s 85 % bioetanola (E85), ki je v skladu z ustrezno zakonodajo Unije ali evropskimi tehničnimi standardi, ob priznavanju boljše tehnologije in zmožnosti zmanjšanja emisij pogona na biogorivo. To zmanjšanje velja samo v primeru, če bodo tovrstna alternativna goriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila za biogoriva, opredeljena v zadevni zakonodaji Unije, na voljo na vsaj 30 % bencinskih črpalk v državi članici, kjer je lahko gospodarsko vozilo registrirano.

1. Proizvajalci novih lahkih gospodarskih vozil razen proizvajalcev, ki se jim odobri odstopanje v skladu s členom 11, se lahko združujejo za namene doseganja svojih obveznosti iz člena 4.

2. Sporazum o združitvi se lahko nanaša na eno ali več koledarskih let, vendar je lahko vsak sporazum veljaven za skupno največ pet koledarskih let in mora biti sklenjen najpozneje do vključno 31. decembra v prvem koledarskem letu, za katero se emisije združujejo. Proizvajalci, ki se združijo, Komisiji predložijo naslednje informacije:

3. Če predlagani vodja združenja ne izpolni zahteve za plačilo premije za presežne emisije, ki se lahko naloži združenju proizvajalcev v skladu s členom 9, Komisija o tem obvesti proizvajalce.

4. Proizvajalci, ki so v združenju, Komisijo skupno obveščajo o kakršnih koli spremembah vodje ali njegovega finančnega statusa, če to vpliva na njegovo sposobnost izpolnjevanja zahtev za plačilo premije za presežne emisije, naložene združenju v skladu s členom 9, ter o kakršnih koli spremembah v združenju ali razpustitvi združenja.

5. Proizvajalci se lahko združujejo, če so njihovi sporazumi v skladu s členoma 101 in 102 PDEU ter če pod komercialno utemeljenimi pogoji omogočajo odprto, pregledno in nediskriminacijsko sodelovanje vsakemu proizvajalcu, ki zaprosi za članstvo v združenju. Brez poseganja v splošno veljavnost pravil Unije o konkurenci za takšna združenja vsi člani združenja zlasti zagotovijo, da v okviru sporazuma o združitvi ne souporabljajo podatkov in si ne izmenjujejo informacij, razen naslednjih:

6. Odstavek 5 se ne uporablja, če so vsi proizvajalci, ki so vključeni v združenje, del iste skupine povezanih proizvajalcev.

7. Proizvajalci združenja, za katero se predložijo podatki Komisiji, se zaradi izpolnjevanja obveznosti iz člena 4 obravnavajo kot en proizvajalec, razen če se predloži obvestilo v skladu z odstavkom 3. Informacije o spremljanju in poročanju za posamezne proizvajalce ter za vsa združenja se bodo evidentirale in posredovale ter bodo na voljo v centralnem registru iz člena 8(4).

1. Vsaka država članica za koledarsko leto, ki se začne 1. januarja 2012, in vsako naslednje koledarsko leto evidentira podatke za vsako novo lahko gospodarsko vozilo, registrirano na njenem ozemlju v skladu z delom A Priloge II. Ta informacija je na voljo proizvajalcem in njihovim imenovanim uvoznikom ali zastopnikom v vsaki državi članici. Države članice si kar najbolj prizadevajo zagotoviti pregledno delovanje poročevalnih organov.

2. Vsaka država članica do 28. februarja vsakega leta, prvič leta 2013, določi in Komisiji predloži informacije, naštete v delu B Priloge II, glede na predhodno koledarsko leto. Podatki se predložijo v obliki, določeni v delu C Priloge II.

3. Država članica na zahtevo Komisije predloži tudi popoln sklop podatkov, zbranih v skladu z odstavkom 1.

4. Komisija hrani podatke, ki jih predložijo države članice v skladu s tem členom, v javno dostopnem centralnem registru. Komisija do 30. junija 2013 in vsako naslednje leto za vsakega proizvajalca začasno izračuna:

Komisija obvesti vsakega proizvajalca o začasnih izračunih, ki veljajo zanj. Obvestilo za vsako državo članico vključuje podatke o številu novih registriranih lahkih gospodarskih vozilih in njihovih specifičnih emisijah CO2.

5. Proizvajalci lahko v treh mesecih po prejemu obvestila o začasnem izračunu iz odstavka 4 Komisijo obvestijo o kakršnih koli napakah v podatkih in navedejo državo članico, pri kateri naj bi se te napake pojavile.

6. Komisija prouči vsa obvestila proizvajalcev in do 31. oktobra potrdi ali spremeni začasne izračune iz odstavka 4.

7. Če se Komisiji na podlagi izračunov iz odstavka 5 glede na koledarski leti 2012 in 2013 zdi, da je proizvajalec s svojimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 presegel svoj cilj specifičnih emisij, ga o tem obvesti.

8. Pristojni organ za zbiranje in posredovanje podatkov o spremljanju v skladu s to uredbo je v vsaki državi članici organ, imenovan v skladu s členom 8(7) Uredbe (ES) št. 443/2009.

9. Komisija sprejme podrobna pravila za spremljanje in posredovanje podatkov iz tega člena in za uporabo Priloge II. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

Da bi upoštevala izkušnje, pridobljene pri izvajanju te uredbe, lahko Komisija z delegiranimi akti spremeni Prilogo II v skladu s členom 15 in ob upoštevanju pogojev iz členov 16 in 17.

10. Poleg tega države članice v skladu s tem členom zberejo in sporočijo podatke o registraciji vozil kategorij M2 in N2, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2 610 kg, in vozil, katerih homologacija se podaljša v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007.

1. Komisija za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2014 in za vsako koledarsko leto potem proizvajalcu, ali kadar je to primerno, vodji združenja naloži plačilo premije za presežne emisije, če bodo povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca presegle cilj specifičnih emisij, ki bo veljal zanj.

2. Premija za presežne emisije iz odstavka 1 se izračunava z uporabo naslednje formule:

((presežne emisije – 3 g CO2/km) × 95 EUR + 45 EUR) × število novih lahkih gospodarskih vozil;

((presežne emisije – 2 g CO2/km) × 25 EUR + 20 EUR) × število novih lahkih gospodarskih vozil;

((presežne emisije – 1 g CO2/km) × 15 EUR + 5 EUR) × število novih lahkih gospodarskih vozil;

3. Komisija sprejme podrobnejša pravila za zbiranje premij za presežne emisije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

4. Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije.

1. Komisija do 31. oktobra 2013 in 31. oktobra vsako naslednje leto objavi seznam, v katerem so za vsakega proizvajalca navedeni:

2. Na seznamu, objavljenem v skladu z odstavkom 1, se od 31. oktobra 2015 navede tudi, ali je proizvajalec izpolnil zahteve člena 4 za predhodno koledarsko leto.

1. Za odstopanje od cilja specifičnih emisij, izračunanih v skladu s Prilogo I, lahko zaprosi proizvajalec, ki izdela manj kot 22 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v vsakem koledarskem letu, in ki:

2. Odstopanje, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, se lahko odobri za največ pet koledarskih let. Prošnja se vloži pri Komisiji in vključuje:

3. Če Komisija meni, da je proizvajalec upravičen do odstopanja, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, in če meni, da je cilj specifičnih emisij, ki ga predlaga proizvajalec, skladen z njegovo možnostjo za zmanjšanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, mu ob upoštevanju lastnosti trga za tip proizvedenega lahkega gospodarskega vozila odobri odstopanje. ►M2 ————— ◄

4. Proizvajalec, za katerega velja odstopanje na podlagi tega člena, Komisijo takoj obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva ali bi lahko vplivala na njegovo upravičenost do odstopanja.

5. Če Komisija na podlagi obvestila iz odstavka 4 ali iz drugega razloga meni, da proizvajalec ni več upravičen do odstopanja, ga razveljavi z začetkom veljavnosti 1. januarja naslednjega koledarskega leta in o tem obvesti proizvajalca.

6. Če proizvajalec ne doseže cilja specifičnih emisij, mu Komisija naloži plačilo premije za presežne emisije, kakor je določeno v členu 9.

7. Komisija sprejme pravila za dopolnitev odstavkov od 1 do 6 tega člena, med drugim o obrazložitvi meril za upravičenost do odstopanja, o vsebini prošenj ter vsebini in načinu ocenjevanja programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2 z delegiranimi akti v skladu s členom 15 in ob upoštevanju pogojev iz členov 16 in 17.

8. Prošnje za odstopanje, ki vključujejo podporno dokumentacijo, obvestila iz odstavka 4, razveljavitve iz odstavka 5 in katero koli premijo za presežne emisije iz odstavka 6, ter akti, sprejeti na podlagi odstavka 7, se dajo na razpolago javnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 1 ).

1. Na prošnjo dobavitelja ali proizvajalca se upoštevajo prihranki CO2, doseženi z uporabo inovativnih tehnologij ali kombinacijo inovativnih tehnologij (inovativni tehnološki svežnji).

Skupni prispevek teh tehnologij k zmanjšanju cilja specifičnih emisij posameznega proizvajalca je lahko največ 7 g CO2/km.

2. Komisija do 31. decembra 2012 z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe o postopku potrjevanja inovativnih tehnologij ali svežnjev inovativnih tehnologij iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2) te uredbe. Navedene podrobne določbe so v skladu z določbami, vzpostavljenimi na podlagi člena 12(2) Uredbe (ES) št. 443/2009, in temeljijo na naslednjih merilih za inovativne tehnologije:

3. Dobavitelj ali proizvajalec, ki vloži prošnjo, da bi bil njegov ukrep potrjen kot inovativna tehnologija, Komisiji predloži poročilo, vključno s poročilom o preverjanju, ki ga pripravi neodvisni in priglašeni organ. V primeru medsebojnega vplivanja med tem ukrepom in drugo že potrjeno inovativno tehnologijo se v poročilu to medsebojno vplivanje navede, v poročilu o preverjanju pa se oceni, koliko se zaradi takšnega medsebojnega vplivanja spremeni zmanjšanje emisij, doseženo s posameznim ukrepom.

1. Komisija do 31. decembra 2015 pregleda cilje specifičnih emisij in načine iz te uredbe ter druge vidike te uredbe, da se določijo cilji emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila za obdobje po letu 2020. V tej zvezi je ocena potrebne stopnje zmanjšanja v skladu z dolgoročnimi podnebnimi cilji Unije in vplivi na razvoj stroškovno učinkovite tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 za lahka gospodarska vozila. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih tega pregleda. V tem poročilu so tudi morebitni ustrezni predlogi za spremembe te uredbe, vključno z morebitnim realnim in uresničljivim ciljem, ki temeljijo na celoviti oceni učinka, v kateri bo upoštevana nadaljnja konkurenčnost industrije lahkih gospodarskih vozil in od nje odvisnih industrijskih vej. Komisija pri pripravi takšnih predlogov zagotovi, da so čim bolj nevtralni z vidika konkurence ter socialno pravični in trajnostni.

2. Za uresničitev dolgoročnega cilja od leta 2020 Komisija po potrebi do leta 2014 poda predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za vključitev vozil kategorij N2 in M2, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2 610 kg, in vozil, katerih homologacija se podaljša v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007, v to uredbo.

3. Komisija po oceni učinka do leta 2014 objavi poročilo o razpoložljivosti podatkov o odtisih in koristnem tovoru ter njihovi uporabi kot kazalnikih uporabnosti za določitev ciljev specifičnih emisij ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži predlog za spremembo Priloge I v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

4. Komisija do 31. decembra 2011 vzpostavi postopek za pridobitev reprezentativnih vrednosti emisij CO2, učinkovitosti porabe goriva in mase dodelanih vozil ter hkrati zagotovi, da ima proizvajalec osnovnega vozila pravočasen dostop do mase in specifičnih emisij CO2 dodelanega vozila.

5. Komisija do 31. oktobra 2016 in nato vsaka tri leta z delegiranimi akti v skladu s členom 15 in ob upoštevanju pogojev iz členov 16 in 17 spremeni Prilogo I za prilagoditev števila M0, opredeljenega v navedeni prilogi, povprečni masi novih lahkih gospodarskih vozil iz preteklih treh koledarskih let.

Te prilagoditve prvič začnejo veljati 1. januarja 2018 in nato vsaka naslednja tri leta.

6. Komisija vključi lahka gospodarska vozila v pregled postopkov za merjenje emisij CO2 v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 443/2009.

Komisija poleg tega vključi lahka gospodarska vozila v pregled Direktive 2007/46/ES v skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 443/2009.

Komisija z izvedbenimi akti določi korelacijske parametre, ki so potrebni za prilagoditev na morebitne spremembe regulativnega preskusnega postopka za merjenje specifičnih emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007 in Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 ( 2 ). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2) te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15 in ob upoštevanju pogojev iz členov 16 in 17 za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se prilagodijo formule iz Priloge I, pri čemer uporablja metodologijo, sprejeto v skladu s prvim pododstavkom, hkrati pa zagotovi, da so v starih in novih preskusnih postopkih določene primerljivo stroge zahteve glede zmanjšanja za proizvajalce in vozila z različno uporabnostjo.

1. Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 9 Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola ( 3 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2a. Kadar odbor iz odstavka 1 ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 8(9), člena 11(7), člena 13(5) in četrtega pododstavka člena 13(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 3. junija 2011 Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje 6 mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 16.

2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 16 in 17.

1. Pooblastilo iz drugega pododstavka člena 8(9), člena 11(7), člena 13(5) in iz četrtega pododstavka člena 13(6) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem času pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne nameravata nasprotovati.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V primeru nedodelanih večstopenjskih vozil iz točke 1a dela A Priloge II se namesto vrednosti M uporabi masa pri spremljanju (Mmon). Masa pri spremljanju se izračuna po naslednji formuli:

cilj specifičnih emisij = WLTPreferenčni cilj + a [(Mø – M0) – (Mø2020 – M0,2020)],

A. Zbiranje podatkov o lahkih gospodarskih vozilih in določanje informacij o spremljanju emisij CO2

V primeru dokončanih ES-homologiranih vozil, ki so registrirana kot N1, države članice za vsako koledarsko leto evidentirajo naslednje podrobne podatke za vsako novo lahko gospodarsko vozilo, ko je prvič registrirano na njihovem ozemlju:

Za koledarsko leto 2017 se o podatkih iz točke (g), kar zadeva vrednosti emisij CO2 WLTP, iz točke (n), kar zadeva prihranke WLTP zaradi ekoloških inovacij, ter iz točk (p) in (r) lahko poroča prostovoljno.

Od koledarskega leta 2018 dalje države članice v skladu s členom 8 dajo na voljo Komisiji vse parametre, navedene v tej točki, v obliki, določeni v oddelku 2 dela C te priloge.

V primeru večstopenjskih vozil, registriranih kot vozila N1, države članice za vsako koledarsko leto evidentirajo naslednje podrobne podatke v zvezi z:

Kadar podatkov iz točk (a) in (b) te točke za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica namesto tega predloži podatke v zvezi z dodelanim vozilom.

1a. Specifične emisije CO2 večstopenjskih vozil kategorije N1, določene v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151

Z učinkom od 1. septembra 2019 proizvajalec za vsako nedodelano osnovno vozilo kategorije N1, ki je predmet postopka večstopenjske homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES, določi in Komisiji sporoči specifične emisije CO2 navedenega osnovnega vozila (v nadaljnjem besedilu: emisije CO2 pri spremljanju) v skladu z metodologijo iz točke 1a.1.

Komisija emisije CO2 pri spremljanju nedodelanega osnovnega vozila, ki so ji sporočene v skladu s prvim odstavkom, uporabi za izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca osnovnega vozila v koledarskem letu, v katerem se dodelano večstopenjsko vozilo registrira, razen kadar so izpolnjeni pogoji iz točke 1b.

Pri dodelanih osnovnih vozilih se emisije CO2 navedenega vozila in njegova masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, uporabita za namen spremljanja emisij CO2.

Proizvajalec osnovnega vozila vrednost CO2 pri spremljanju posameznega nedodelanega osnovnega vozila izračuna v skladu z metodo interpolacije iz točke 3.2.3.2 ali 3.2.4 Podpriloge 7 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 glede na metodologijo, uporabljeno za homologacijo emisij osnovnega vozila, pri čemer imajo izrazi enak pomen kot tisti, opredeljeni v navedeni točki, z naslednjimi izjemami:

Izraz „TMind“ iz točke 3.2.3.2.2.1. ali 3.2.4.1.1.1 Podpriloge 7 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 se nadomesti s privzeto maso osnovnega vozila, DMbase, ali, kadar je primerno, preskusno maso za nizko vrednost za vozilo, TML, ali preskusno maso za visoko vrednost za vozilo, TMH.

Vrednost B0 se izračuna kot tehtano povprečje razmerja med vsoto mase nedodelanih osnovnih vozil v stanju, pripravljenem za vožnjo, za vsa večstopenjska vozila, registrirana v zadevnem koledarskem letu, in privzeto dodano maso, izračunano v skladu z oddelkom 5 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008, ter maso osnovnih vozil v stanju, pripravljenem za vožnjo, za vsa večstopenjska vozila, registrirana v koledarskih letih 2015, 2016 in 2017.

Vrednost B0 se do 31. oktobra 2021 prilagodi na podlagi ustreznih vrednosti mase večstopenjskih vozil, registriranih v koledarskih letih 2018, 2019 in 2020, izračunanih po naslednjih formulah:

Kotalni upor osnovnega vozila se uporabi za namene točke 3.2.3.2.2.2 ali 3.2.4.1.1.2 Podpriloge 7 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151.

V primeru nedodelanega osnovnega vozila, ki spada v skupino matrik za cestno obremenitev, proizvajalec določi izraz „Af“ iz točke 3.2.3.2.2.3 Podpriloge 7 k Prilogi XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 v skladu z eno od naslednjih možnosti:

V primeru nedodelanega osnovnega vozila, ki ne spada v skupino matrik za cestno obremenitev, se uporabi vrednost čelne površine visoke vrednosti za vozilo iz skupine interpolacij.

Komisija vsako leto od koledarskega leta 2020 oceni reprezentativnost povprečnih vrednosti CO2 pri spremljanju, ki jih sporoči proizvajalec osnovnega vozila, glede na povprečje specifičnih emisij CO2 dodelanih vozil, registriranih v zadevnem koledarskem letu, in o tem obvesti proizvajalca osnovnega vozila.

Če navedena ocena pokaže odstopanje za 4 % ali več med povprečjem specifičnih emisij CO2 vseh dodelanih vozil in povprečjem emisij CO2 pri spremljanju vseh povezanih osnovnih vozil proizvajalca v vsakem od dveh zaporednih koledarskih let, Komisija povprečje specifičnih emisij CO2 dodelanih vozil v naslednjem koledarskem letu uporabi za izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca osnovnih vozil ali združenja v navedenem letu. V primeru stalnih razhajanj se navedeni izračun ponovi vsaka tri leta.

Proizvajalci osnovnih vozil za vsako nedodelano ali dodelano osnovno vozilo, ki je bilo v postopku večstopenjske homologacije in so ga prodali v predhodnem koledarskem letu v Uniji, Komisiji do 28. februarja vsakega leta sporočijo naslednje podatke:

B. Metodologija za določanje podatkov o spremljanju emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila

Podatki o spremljanju, ki jih morajo države članice določiti v skladu s točkama 1 in 3 dela A te priloge, se določijo v skladu z metodologijo iz tega dela.

Države članice določijo število novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih na njihovem ozemlju v zadevnem letu spremljanja, ki se razdeli na vozila, ki so predmet ES-homologacije, vozila, ki se posamično odobrijo, in vozila, ki se odobrijo na nacionalni ravni v majhnih serijah, ter, če je na voljo, število večstopenjskih vozil.

Pri vozilih, ki se izdelujejo v več fazah, se specifične emisije dodelanega vozila dodelijo proizvajalcu osnovnega vozila.

Da bi zagotovili reprezentativnost vrednosti emisij CO2, učinkovitosti porabe goriv in mase dodelanih vozil ne da bi s tem obremenili proizvajalca osnovnega vozila, Komisija predlaga poseben postopek spremljanja in najpozneje do 31. decembra 2011 ustrezno spremeni pristojno zakonodajo o homologaciji.

Pri opredelitvi takega postopka Komisija po potrebi določi, kako je treba spremljati maso in vrednost CO2, to pa stori bodisi na podlagi tabele vrednosti CO2, ki ustrezajo različnim končnim inercijsko-masnim razredom, bodisi na podlagi ene same vrednosti CO2, izpeljane iz nedodelanega vozila, ter privzete dodane mase N1 razreda. V slednjem primeru se ta masa uporabi tudi za del C te priloge.

Komisija prodajalcu osnovnega vozila zagotovi tudi pravočasen dostop do mase in specifičnih emisij CO2 dodelanega vozila.

Ne glede na to, da se za del C te priloge uporabi privzeta dodana masa, se v primerih, ko navedene vrednosti mase ni mogoče določiti, za začasni izračun cilja specifičnih emisij iz člena 8(4) lahko uporabi masa dodelanega vozila v neobremenjenem stanju.

Če je osnovno vozilo dokončano vozilo, se za izračun cilja specifičnih emisij uporabi masa navedenega vozila v neobremenjenem stanju. Kadar pa navedene vrednosti mase ni mogoče določiti, se za začasni izračun cilja specifičnih emisij lahko uporabi masa dodelanega vozila v neobremenjenem stanju.

Države članice vsako leto sporočijo podatke iz točk 1 in 3 dela A v naslednji obliki:

Oddelek 1 – zbirni podatki o spremljanju

Država članica (1)
Leto
Vir podatkov
Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet ES-homologacije
Skupno število novih registracij posamično odobrenih novih lahkih gospodarskih vozil
Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, odobrenih na nacionalni ravni v majhnih serijah
Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet postopka večstopenjske homologacije (če je na voljo)
(1) Oznake ISO 3166 alpha-2, z izjemo Grčije in Združenega kraljestva, za katera se uporabljata oznaki „EL“ oziroma ‚„UK“.

Oddelek 2 – Podrobni podatki o spremljanju – vnos za posamezno vozilo

Sklicevanje na oddelek 1.1 dela A	Podrobni podatki o registriranem vozilu (1)
(a)	Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU (2)
	Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme DOKONČANO VOZILO/OSNOVNO VOZILO (3)
	Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme DODELANO VOZILO (3)
	Ime proizvajalca v registru države članice (2)
(b)	Homologacijska številka in njena razširitev
(c)	Tip
	Varianta
	Različica
(d)	Znamka
(e)	Kategorija homologiranega vozila
(f)	Kategorija registriranega vozila
▼M5
(g)	Specifične emisije CO2 (skupno) Vrednost NEDC
(g)	Specifične emisije CO2 (skupno) Vrednost WLTP (od leta 2018 dalje)
▼M3
(h)	Masa v neobremenjenem stanju OSNOVNO VOZILO
(h)	Masa v neobremenjenem stanju DODELANO VOZILO/DOKONČANO VOZILO
(i) (4)	Največja tehnično dovoljena masa
(j)	Medosna razdalja
	Širina krmiljene osi (os 1)
	Širina druge osi (os 2)
(k)	Vrsta goriva
(k)	Način izgorevanja
(l)	Delovna prostornina motorja (v cm3)
(m)	Poraba električne energije (v Wh/km)
▼M5
(n)	Oznaka ekološke(-ih) inovacij(-e)
	Skupni prihranki emisij CO2 NEDC zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e)
	Skupni prihranki emisij CO2 WLTP zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e) (od leta 2018 dalje)
▼M3
(o)	Identifikacijska številka vozila
▼M5
(p)	Preskusna masa WLTP
(q)	Faktor odstopanja De (če je na voljo)
(q)	Faktor preverjanja (če je na voljo)
(r)	Identifikacijska številka družine vozil
▼M3
Točka 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES (5)	Privzeta dodana masa (če je to ustrezno v primeru večstopenjskih vozil).
(1) Kadar v primeru večstopenjskih vozil podatkov za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica predloži vsaj podatke, določene v tej obliki, za dodelana vozila. ►M5 Kadar ni mogoče zagotoviti identifikacijske številke vozila, je treba zagotoviti vse podrobne podatke za dokončano vozilo, dodelano vozilo ter osnovno vozilo v skladu s točkami (a), (b) in (c) točke 1.2 dela A te priloge. ◄ (2) V primeru odobritev na nacionalni ravni v majhnih serijah (NSS) ali posamičnih odobritev (IVA) se ime proizvajalca navede v stolpcu „Ime proizvajalca v registru države članice“, v stolpcu „Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU“ pa se navede naslednje: „AA-NSS“ ali „AA-IVA“. (3) V primeru večstopenjskih vozil se navede proizvajalec osnovnega (nedokončanega/dokončanega) vozila. Če ime proizvajalca osnovnega vozila ni na voljo, se navede samo proizvajalec dodelanega vozila. (4) V primeru večstopenjskih vozil se navede največja tehnično dovoljena masa osnovnega vozila. (5) V primeru večstopenjskih vozil se masa v neobremenjenem stanju in največja tehnično dovoljena masa osnovnega vozila lahko nadomestita s privzeto dodano maso iz podatkov o homologaciji v skladu s točko 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES.

( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008. str. 1).

( 4 ) Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).

( 5 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1152 z dne 2. junija 2017 o opredelitvi metodologije za določitev korelacijskih parametrov, potrebnih za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku v zvezi z lahkimi gospodarskimi vozili, in spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 293/2012 (UL L 175, 7.7.2017, str. 644).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 205/2012 z dne 6. januarja 2012	L 72	2	10.3.2012
►M2	UREDBA (EU) št. 253/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014	L 84	38	20.3.2014
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 404/2014 z dne 17. februarja 2014	L 121	1	24.4.2014
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/748 z dne 14. decembra 2016	L 113	9	29.4.2017
►M5	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1499 z dne 2. junija 2017	L 219	1	25.8.2017
►M6	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/986 z dne 7. marca 2019	L 160	3	18.6.2019