Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega odstavka člena 24 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 2 ),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o Evropski uniji (PEU) krepi državljanstvo Unije in nadalje krepi demokratično delovanje Unije, med drugim z zagotavljanjem, da mora vsak državljan imeti pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije prek evropske državljanske pobude. Ta postopek daje državljanom možnost, da se neposredno obrnejo na Komisijo s pozivom, naj predloži zakonodajni predlog za pravni akt Unije za namen izvajanja Pogodb, ki je podobna pravici, podeljeni Evropskemu parlamentu v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Svetu pa v skladu s členom 241 PDEU.

(2)	Postopki in pogoji, potrebni za državljansko pobudo, bi morali biti jasni, preprosti, uporabniku prijazni in sorazmerni z naravo državljanske pobude, da bi spodbujali sodelovanje državljanov in naredili Unijo dostopnejšo. Morali bi temeljiti na razumnem ravnovesju med pravicami in obveznostmi.

(3)	Zagotoviti bi morali tudi, da za državljane Unije veljajo podobni pogoji glede sodelovanja pri državljanski pobudi, in sicer neodvisno od države članice, iz katere prihajajo.

(4)	Komisija bi morala državljanom na njihovo prošnjo zagotoviti podatke in neuradne nasvete o državljanskih pobudah, zlasti o merilih za prijavo.

(5)	Določiti je treba najmanjše število držav članic, iz katerih morajo prihajati državljani. V zagotovitev, da državljanska pobuda predstavlja interese Unije, in ob hkratnem zagotavljanju, da je instrument lahek za uporabo, bi moralo biti najmanjše število ena četrtina držav članic.

(6)

V ta namen je tudi primerno določiti najmanjše število podpisnikov, ki prihajajo iz vsake od teh držav članic. Da bi državljanom zagotovili podobne pogoje za sodelovanje pri državljanski pobudi, bi moralo biti to število sorazmerno upadajoče. Zaradi jasnosti bi bilo treba najmanjše število podpisnikov za posamezno državo članico določiti v prilogi k tej uredbi. Najmanjše število podpisnikov bi moralo biti za vsako državo članico enako številu poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v tisti državi članici, pomnoženemu s količnikom 750. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da spremeni navedeno prilogo, da bi se upoštevale vsakršne spremembe v sestavi Evropskega parlamenta.

(7)	Primerno je določiti najnižjo starost za podporo državljanske pobude. To bi bilo treba določiti kot starost, pri kateri lahko državljani volijo na volitvah v Evropski parlament.

(8)

Za uspešno izvedbo državljanske pobude je potrebna minimalna organizirana struktura. Ta bi morala imeti obliko odbora državljanov, sestavljenega iz fizičnih oseb (organizatorjev) iz najmanj sedmih različnih držav članic, da bi tako spodbudili oblikovanje vseevropskih vprašanj in razmislek o teh vprašanjih. Za zagotovitev preglednosti ter nemotene in učinkovite komunikacije bi moral organizacijski odbor imenovati svoje predstavnike, ki bi ves čas postopka povezovali odbor državljanov in institucije Unije.

(9)	Subjekti, zlasti organizacije, ki v skladu s Pogodbama prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije, bi morali imeti možnost, da podprejo državljansko pobudo, če to storijo popolnoma pregledno.

(10)

Da bi zagotovili usklajenost in preglednost v zvezi s predlaganimi državljanskimi pobudami ter se izognili primerom zbiranja podpisov za predlagano državljansko pobudo, ki ne ustreza pogojem iz te uredbe, bi bilo treba te pobude obvezno prijaviti na spletnem mestu, ki ga da na voljo Komisija pred začetkom zbiranja potrebnih izjav državljanov o podpori. Vse predlagane državljanske pobude, ki izpolnjujejo pogoje, določene s to uredbo, bi morala Komisija prijaviti. Komisija bi morala prijavo obravnavati v skladu s splošnimi načeli dobrega upravljanja.

(11)	Ko je predlagana državljanska pobuda prijavljena, lahko organizatorji začnejo zbirati izjave državljanov o podpori.

(12)

Primerno je, da se obrazec za izjavo o podpori določi v prilogi k tej uredbi, v njem pa se opredelijo podatki, ki so potrebni za preverjanje s strani držav članic. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da spremeni navedeno prilogo v skladu s členom 290 PDEU, ob upoštevanju informacij, ki ji jih posredujejo države članice.

(13)

Ob ustreznem upoštevanju načela, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zbirajo, je treba zagotoviti osebne podatke podpisnikov predlagane državljanske pobude, vključno po potrebi osebno identifikacijsko številko ali številko osebnega dokumenta, v kolikor je to potrebno, da lahko države članice preverijo izjave o podpori v skladu z nacionalnim pravom in prakso.

(14)

Da bi sodobno tehnologijo koristno uporabili kot orodje participativne demokracije, je primerno, da se izjave o podpori zbirajo na spletu, kakor tudi v papirni obliki. Sistemi spletnega zbiranja bi morali imeti ustrezne varnostne značilnosti, da se med drugim zagotovi, da se podatki varno zberejo in shranijo. V ta namen bi morala Komisija določiti podrobne tehnične specifikacije za sisteme spletnega zbiranja.

(15)	Primerno je, da države članice pred začetkom zbiranja izjav o podpori preverijo, ali sistemi spletnega zbiranja izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(16)	Komisija bi morala razviti odprto-kodno programsko opremo, ki vključuje ustrezne tehnične in varnostne lastnosti, potrebne za izpolnjevanje določb te uredbe v zvezi s sistemi spletnega zbiranja.

(17)

Primerno je zagotoviti, da se izjave o podpori državljanske pobude zberejo v določenem roku. Da predlagana državljanska pobuda ostane relevantna in se hkrati upošteva zapletenost zbiranja izjav o podpori po Uniji, ta rok ne bi smel biti daljši od 12 mesecev od datuma prijave predlagane državljanske pobude.

(18)

Primerno je zagotoviti, da je po tem, ko je državljanska pobuda prejela potrebno število izjav podpisnikov o podpori, vsaka država članica pristojna za preverjanje in potrjevanje izjav o podpori, zbranih od podpisnikov v tej državi članici. Ob upoštevanju potrebe po omejitvi upravnega bremena držav članic, bi morale te v treh mesecih od prejema zahteve za potrditev takšna preverjanja opraviti na podlagi ustreznih pregledov, ki lahko temeljijo na naključnem vzorčenju, in izdati listino, ki potrjuje število veljavnih prejetih izjav o podpori.

(19)	Organizatorji bi morali zagotoviti, da so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji iz te uredbe, preden državljansko pobudo predložijo Komisiji.

(20)

Komisija bi morala proučiti državljansko pobudo ter podati svoje pravne in politične zaključke ločeno. V roku treh mesecev bi tudi morala podati ukrepe, ki jih namerava sprejeti kot odziv na državljansko pobudo. V dokaz, da sta bila državljanska pobuda, ki jo podpira vsaj milijon državljanov Unije, in možno nadaljnje ukrepanje skrbno preučena, bi morala Komisija jasno, razumljivo in natančno pojasniti razloge za svoje načrtovane ukrepe, razloge pa bi morala predložiti tudi, če ne namerava sprejeti nobenih ukrepov. Ko je Komisija prejela državljansko pobudo, ki jo podpira zahtevano število podpisnikov in ki izpolnjuje druge zahteve iz te uredbe, bi morali biti organizatorji upravičeni, da pobudo predstavijo na javni predstavitvi na ravni Unije.

(21)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 4 ) se v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov pri uporabi te uredbe. V zvezi s tem je zaradi pravne jasnosti primerno pojasniti, da so upravljavci podatkov v smislu Direktive 95/46/ES organizatorji državljanske pobude in pristojni organi držav članic, ter podrobno določiti najdaljše obdobje ohranitve osebnih podatkov, zbranih za namene državljanske pobude. Kot upravljavci podatkov morajo organizatorji sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 95/46/ES, zlasti ukrepe v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo obdelave, zagotavljanjem informacij in pravic posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, da dostopijo do svojih osebnih podatkov ter do popravka in izbrisa njihovih osebnih podatkov.

(22)

Določbe poglavja III Direktive 95/46/ES o pravnih sredstvih, odgovornosti in sankcijah se v celoti uporabljajo glede obdelave podatkov, ki se izvaja ob uporabi te uredbe. Organizatorji državljanske pobude bi morali v skladu z veljavnim nacionalnim pravom odgovarjati za škodo, ki jo povzročijo. Hkrati bi morale države članice zagotoviti, da se v primeru kršitev te uredbe organizatorjem naložijo ustrezne kazni.

(23)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 5 ) se v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravi Komisija pri uporabi te uredbe.

(24)

Zaradi prilagajanja prihodnjim potrebam po prilagoditvi bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte za namen spreminjanja prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(25)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 6 ).

(26)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 8 Listine, ki določa, da ima vsak pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo.

(27)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje ( 7 ) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Ta uredba določa postopke in pogoje za državljansko pobudo, kakor določata člen 11 PEU in člen 24 PDEU.

1. Organizatorji so državljani Unije in so dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament.

2. Organizatorji oblikujejo državljanski odbor, ki ga sestavlja najmanj sedem oseb, ki so prebivalci najmanj sedmih držav članic.

Organizatorji imenujejo predstavnika in njegovega namestnika (v nadaljnjem besedilu: kontaktni osebi), ki ves čas postopka povezujeta državljanski odbor in institucije Unije in sta pooblaščena, da govorita in delujeta v imenu državljanskega odbora.

Organizatorjev, ki so poslanci Evropskega parlamenta, se ne šteje za namene doseganja minimalnega zahtevanega števila za oblikovanje državljanskega odbora.

Za namen prijave predlagane državljanske pobude v skladu s členom 4, Komisija obravnava samo informacije o sedmih članih državljanskega odbora, potrebnih za izpolnjevanje zahtev, določenih v odstavku 1 tega člena in tem odstavku.

3. Komisija lahko od organizatorjev zahteva, da predložijo ustrezen dokaz o izpolnjevanju zahtev, določenih v odstavkih 1 in 2.

4. Predlagano državljansko pobudo so upravičeni podpreti podpisniki, ki so državljani Unije in so dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament.

►C1 1. Pred začetkom zbiranja izjav podpisnikov o podpori predlagani državljanski pobudi organizatorji pobudo pošljejo Komisiji v prijavo in zagotovijo informacije ◄ iz Priloge II, zlasti o vsebini in ciljih predlagane državljanske pobude.

Te informacije se v enem od uradnih jezikov Unije vnesejo v spletni register, ki ga v ta namen da na voljo Komisija (v nadaljnjem besedilu: register).

Organizatorji za namene registra in po potrebi na svojem spletnem mestu redno zagotavljajo posodobljene informacije o virih podpore in financiranja predlagane državljanske pobude.

Potem ko je prijava potrjena v skladu z odstavkom 2, lahko organizatorji zagotovijo predlagano državljansko pobudo v drugih uradnih jezikih Unije za vključitev v register. Za prevod predlagane državljanske pobude v druge uradne jezike Unije so odgovorni organizatorji.

►C1 2. Komisija v dveh mesecih od prejetja informacij, določenih v Prilogi II, prijavi predlagano državljansko pobudo z dodelitvijo enotne evidenčne številke ◄ in pošlje potrdilo organizatorjem, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

3. Komisija zavrne prijavo, če pogoji, določeni v odstavku 2, niso izpolnjeni.

Kadar Komisija zavrne prijavo predlagane državljanske pobude, obvesti organizatorje o vzrokih za zavrnitev in možnih sodnih in izvensodnih sredstvih, ki so jim na voljo.

4. Ko je bila prijava predlagane državljanske pobude potrjena, se objavi v registru. Brez poseganja v pravice iz Uredbe (ES) št. 45/2001, lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, zaprosijo za izbris svojih osebnih podatkov iz registra po preteku dveh let po datumu potrditve prijave predlagane državljanske pobude.

5. Organizatorji lahko prijavljeno državljansko pobudo umaknejo kadar koli pred predložitvijo izjav o podpori v skladu s členom 8. V tem primeru se v register vnese opomba o tem.

1. Organizatorji so pooblaščeni za zbiranje izjav podpisnikov o podpori predlagane državljanske pobude, ki je bila prijavljena v skladu s členom 4.

Za zbiranje izjav o podpori se lahko uporabijo le obrazci izjave o podpori v obliki vzorcev iz Priloge III, ki so v eni izmed jezikovnih različic, v katerih je bila predlagana državljanska pobuda vključena v register. Organizatorji pred začetkom zbiranja izjav podpisnikov o podpori izpolnijo obrazce, kot je navedeno v Prilogi III. Informacije, navedene na obrazcih, se ujemajo z informacijami v registru.

2. Organizatorji lahko zbirajo izjave o podpori v papirni obliki ali elektronsko. Če izjave o podpori zbirajo na spletu, se uporabi člen 6.

Za namen te uredbe se izjave o podpori, ki so elektronsko podpisane z uporabo naprednega elektronskega podpisa v smislu Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 8 ), obravnavajo na enak način kot izjave o podpori v papirni obliki.

3. Od podpisnikov se zahteva, da izpolnijo obrazec izjave o podpori, ki ga dajo na voljo organizatorji. Navedejo samo osebne podatke, ki so potrebni za namene preverjanja držav članic, kakor je določeno v Prilogi III.

4. Države članice Komisiji posredujejo vse spremembe podatkov iz Priloge III. Ob upoštevanju teh sprememb lahko Komisija v skladu s členom 17 in pod pogoji iz členov 18 in 19 z delegiranimi akti sprejme spremembe Priloge III.

5. Zbiranje vseh izjav o podpori se začne po datumu prijave predlagane državljanske pobude in traja največ 12 mesecev.

Ob koncu tega roka se v registru navede, da je rok potekel in, kadar je ustrezno, da ni bilo zbrano zahtevano število izjav o podpori.

1. Če se izjave o podpori zbirajo na spletu, se podatki, pridobljeni iz sistema spletnega zbiranja, shranijo na ozemlju države članice.

Sistemi spletnega zbiranja so potrjeni v skladu z odstavkom 3 v državi članici, v kateri bodo podatki, zbrani s sistemom spletnega zbiranja, shranjeni. Organizatorji lahko uporabljajo en sistem spletnega zbiranja za zbiranje izjav o podpori v več ali vseh državah članicah.

Vzorci obrazcev izjave o podpori se lahko prilagodijo za namene spletnega zbiranja.

2. Organizatorji zagotovijo, da je sistem spletnega zbiranja, ki se uporablja za zbiranje izjav o podpori, skladen z odstavkom 4.

Pred začetkom zbiranja izjav o podpori organizatorji zaprosijo pristojni organ zadevne države članice, da potrdi, da je v ta namen uporabljeni sistem spletnega zbiranja skladen z odstavkom 4.

Organizatorji lahko začnejo zbirati izjave o podpori s sistemom spletnega zbiranja šele po tem, ko so pridobili potrdilo iz odstavka 3. Kopijo tega potrdila organizatorji objavijo na spletnem mestu, ki se uporablja za sistem spletnega zbiranja.

Komisija do 1. januarja 2012 zagotovi in vzdržuje odprto-kodno programsko opremo, ki vključuje vse tehnične in varnostne lastnosti, potrebne za izpolnjevanje določb te uredbe o sistemih spletnega zbiranja. Programska oprema je na voljo brezplačno.

3. Kadar je sistem spletnega zbiranja skladen z odstavkom 4, ustrezni pristojni organ v mesecu dni izda potrdilo v skladu z vzorcem iz Priloge IV.

Države članice priznajo potrdila, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic.

4. Sistemi spletnega zbiranja imajo ustrezne varnostne in tehnične značilnosti za zagotovitev, da:

5. Komisija do 1. januarja 2012 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 20(2) sprejme tehnične specifikacije za izvajanje odstavka 4.

1. Podpisniki državljanske pobude prihajajo iz vsaj ene četrtine držav članic.

2. V najmanj eni četrtini držav članic je v času prijave predlagane državljanske pobude število podpisnikov najmanj enako najmanjšemu številu državljanov iz Priloge I. To najmanjše število ustreza številu poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v vsaki državi članici, pomnoženemu s količnikom 750.

3. Komisija v skladu s členom 17 ter pod pogoji iz členov 18 in 19 z delegiranimi akti sprejme ustrezne prilagoditve Priloge I, da bi se upoštevale vsakršne spremembe v sestavi Evropskega parlamenta.

4. Šteje se, da podpisniki prihajajo iz države članice, ki je odgovorna za preverjanje njihovih izjav o podpori v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1).

1. Na podlagi zbranega ustreznega števila izjav podpisnikov o podpori v skladu s členoma 5 in 7 organizatorji izjave o podpori v papirni ali elektronski obliki predložijo pristojnim organom iz člena 15 v preverjanje in potrditev. Organizatorji v ta namen uporabijo obrazec iz Priloge V in ločijo izjave o podpori, zbrane v papirni obliki, izjave, ki so bile elektronsko podpisane z uporabo naprednega elektronskega podpisa, in izjave, ki so bile zbrane s sistemom spletnega zbiranja.

2. Pristojni organi v roku, ki ni daljši od treh mesecev po prejemu vloge, ustrezno preverijo predložene izjave o podpori v skladu z nacionalnim pravom in prakso, kakor je primerno. Na tej podlagi organizatorjem izdajo potrdilo v skladu z vzorcem iz Priloge VI, ki potrjuje število veljavnih izjav o podpori za zadevno državo članico.

Po prejemu potrdila iz člena 8(2) ter pod pogojem, da so bili izvedeni vsi ustrezni postopki in izpolnjeni vsi ustrezni pogoji iz te uredbe, lahko organizatorji državljansko pobudo predložijo Komisiji in ji priložijo informacije o kakršni koli podpori in financiranju, ki so jih prejeli za pobudo. Te informacije se objavijo v registru.

Višina podpore in financiranja, pridobljenih iz katerega koli vira, po presežku katere je treba posredovati informacije, je enaka višini, določeni v Uredbi (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja ( 9 ).

Za namene tega člena organizatorji uporabijo obrazec iz Priloge VII in ga predložijo izpolnjenega skupaj z dvojniki potrdil iz člena 8(2) v papirni ali elektronski obliki.

2. O sporočilu iz točke (c) se uradno obvesti organizatorje, kakor tudi Evropski parlament in Svet ter se ga objavi.

Kadar so pogoji iz točk (a) in (b) člena 10(1) izpolnjeni in v roku, določenem v točki (c) člena 10(1), se organizatorjem omogoči, da državljansko pobudo predstavijo na javni predstavitvi. Komisija in Evropski parlament zagotovita, da je predstavitev organizirana v Evropskem parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati, in da je Komisija zastopana na ustrezni ravni.

1. Pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s to uredbo organizatorji državljanske pobude in pristojni organi držav članic ravnajo v skladu z Direktivo 95/46/ES in nacionalnimi predpisi, sprejetimi na njeni podlagi.

2. Za namene zadevne obdelave osebnih podatkov se organizatorji državljanske pobude in pristojni organi, imenovani v skladu s členom 15(2), štejejo za upravljavce podatkov v skladu s točko (d) člena 2 Direktive 95/46/ES.

3. Organizatorji zagotovijo, da osebnih podatkov, zbranih za določeno državljansko pobudo, ni mogoče uporabiti v kakršen koli drug namen, razen za izraženo podporo tej državljanski pobudi, in uničijo vse prejete izjave o podpori tej pobudi ter njihove morebitne dvojnike najpozneje v mesecu dni po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 ali v 18 mesecih po datumu prijave predlagane državljanske pobude, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

4. Pristojni organ osebne podatke, prejete za določeno državljansko pobudo, v skladu s členom 8(2) uporabi le za namen preverjanja izjav o podpori ter najpozneje v mesecu dni po izdaji potrdila iz navedenega člena uniči vse izjave o podpori in njihove dvojnike.

5. Izjave o podpori določeni državljanski pobudi in njihove dvojnike se lahko hrani prek časovne omejitve, določene v odstavkih 3 in 4, če je to potrebno zaradi pravnih ali upravnih postopkov, ki se nanašajo na predlagano državljansko pobudo. Organizatorji in pristojni organi uničijo vse izjave o podpori in njihove dvojnike najpozneje teden dni po datumu zaključka navedenih postopkov z dokončno odločitvijo.

6. Organizatorji izvedejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava vključuje prenos podatkov po omrežju, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

Organizatorji so v skladu z veljavnim nacionalnim pravom odgovorni za škodo, ki jo povzročijo med organizacijo državljanske pobude.

1. Države članice zagotovijo, da so organizatorji ustrezno kaznovani za kršitve te uredbe in zlasti za:

1. Za namen izvajanja člena 6(3) države članice imenujejo pristojne organe za izdajo potrdila iz navedenega člena.

2. Za namen izvajanja člena 8(2) vsaka država članica imenuje pristojni organ za usklajevanje postopka preverjanja izjav o podpori in za pošiljanje potrdil iz navedenega člena.

3. Države članice Komisiji najpozneje 1. marca 2012 pošljejo imena in naslove pristojnih organov.

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 17 in ob upoštevanju pogojev iz členov 18 in 19 sprejme spremembe prilog k tej uredbi, v okviru ustreznih določb te uredbe.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16 se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 18 in 19.

1. Pooblastilo iz člena 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi lahko bila preklicana, in možne razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na datum, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za nasprotovanje.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o posebnih določbah, ki jih sprejme za izvajanje te uredbe.

Do 1. aprila 2015 in vsaka tri leta po tem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

NAJMANJŠE ŠTEVILO PODPISNIKOV IZ POSAMEZNE DRŽAVE ČLANICE

Belgija	15 750
Bolgarija	12 750
Češka	15 750
Danska	9 750
Nemčija	72 000
Estonija	4 500
Irska	8 250
Grčija	15 750
Španija	40 500
Francija	55 500
Hrvaška	8 250
Italija	54 750
Ciper	4 500
Latvija	6 000
Litva	8 250
Luksemburg	4 500
Madžarska	15 750
Malta	4 500
Nizozemska	19 500
Avstrija	13 500
Poljska	38 250
Portugalska	15 750
Romunija	24 000
Slovenija	6 000
Slovaška	9 750
Finska	9 750
Švedska	15 000
Združeno kraljestvo	54 750

(za države članice, ki ne zahtevajo osebne identifikacijske številke / številke osebnega dokumenta)

(za države članice, ki zahtevajo osebno identifikacijsko številko / številko osebnega dokumenta)

1. ►C2 Zahteve za države članice, ki ne zahtevajo osebne identifikacijske številke/številke osebnega dokumenta (obrazec izjave o podpori – del A): ◄

Država članica:	Podpisniki, katerih izjava o podpori se predloži zadevnim državam članicam
Belgija	— osebe s prebivališčem v Belgiji — belgijski državljani, ki prebivajo zunaj države, če so o svojem prebivališču obvestili nacionalne organe
Danska	— osebe s prebivališčem na Danskem — danski državljani, ki prebivajo zunaj države, če so o svojem prebivališču obvestili nacionalne organe
Nemčija	— osebe s prebivališčem v Nemčiji — nemški državljani, ki prebivajo zunaj države, če so o svojem prebivališču obvestili nacionalne organe
Estonija	— osebe s prebivališčem v Estoniji — estonski državljani, ki prebivajo zunaj države
Irska	— osebe s prebivališčem na Irskem
Luksemburg	— osebe s prebivališčem v Luksemburgu — luksemburški državljani, ki prebivajo zunaj države, če so o svojem prebivališču obvestili nacionalne organe
Nizozemska	— osebe s prebivališčem na Nizozemskem — nizozemski državljani, ki prebivajo zunaj države
Slovaška	— osebe s prebivališčem na Slovaškem — slovaški državljani, ki prebivajo zunaj države
Finska	— osebe s prebivališčem na Finskem — finski državljani, ki prebivajo zunaj države
Združeno kraljestvo	— osebe s prebivališčem v Združenem kraljestvu

2. Seznam držav članic, ki zahtevajo eno izmed osebnih identifikacijskih številk / številk osebnega dokumenta, določenih spodaj, in ki so številko ali osebni dokument izdale (obrazec izjave o podpori – del B):

BOLGARIJA

— Единен граждански номер (osebna številka)

ČEŠKA

— Občanský průkaz (nacionalna osebna izkaznica)

— Cestovní pas (potni list)

GRČIJA

— Δελτίο Αστυνομικής Ταυτότητας (osebna izkaznica)

— Διαβατήριο (potni list)

— Βεβαίωση Εγγραφής Πολιτών Ε.Ε./Έγγραφο πιστοποίησης μόνιμης διαμονής πολίτη Ε.Ε. (potrdilo o prebivališču / potrdilo o stalnem prebivališču)

ŠPANIJA

— Documento Nacional de Identidad (osebna izkaznica)

— Pasaporte (potni list)

— Número de Identidad de Extranjero, de la tarjeta o certificado, correspondiente a la inscripción en el Registro Central de Extranjeros (identifikacijska številka tujca (NIE), številka izkaznice ali potrdila, ki ustreza registraciji v centralnem registru tujcev)

FRANCIJA

— Passeport (potni list)

— Carte nationale d’identité (nacionalna osebna izkaznica)

HRVAŠKA

— Osobni identifikacijski broj (osebna identifikacijska številka);

ITALIJA

— Passaporto (potni list), inclusa l’indicazione dell’autorità di rilascio (vključno z navedbo organa, ki ga je izdal)

— Carta di identità (osebna izkaznica), inclusa l’indicazione dell’autorità di rilascio (vključno z navedbo organa, ki jo je izdal)

CIPER

— Δελτίο Ταυτότητας (osebna izkaznica državljana ali rezidenta)

— Διαβατήριο (potni list)

LATVIJA

— Personas kods (osebna identifikacijska številka)

LITVA

— Asmens kodas (osebna številka)

MADŽARSKA

— személyazonosító igazolvány (osebna izkaznica)

— útlevél (potni list)

— személyi azonosító szám (személyi szám) (osebna identifikacijska številka)

MALTA

— Karta tal-Identità (osebna izkaznica)

AVSTRIJA

— Reisepass (potni list)

— Personalausweis (osebna izkaznica)

POLJSKA

— Numer ewidencyjny PESEL (identifikacijska številka PESEL)

PORTUGALSKA

— Bilhete de identidade (osebna izkaznica)

— Passaporte (potni list)

— Cartão de Cidadão (državljanska kartica)

ROMUNIJA

— carte de identitate (osebna izkaznica)

— pașaport (potni list)

— certificat de înregistrare (potrdilo o registraciji)

— carte de rezidență permanentă pentru cetățenii UE (dovoljenje za stalno prebivanje državljanov EU)

— Cod Numeric Personal (osebna identifikacijska številka)

SLOVENIJA

▼C2

— Enotna matična številka občana

▼M3

ŠVEDSKA

— Personnummer (osebna identifikacijska številka)

OBRAZEC, KI POTRJUJE SKLADNOST SISTEMA SPLETNEGA ZBIRANJA Z UREDBO (EU) št. 211/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 16. FEBRUARJA 2011 O DRŽAVLJANSKI POBUDI

… (ime pristojnega organa) iz … (ime države članice) potrjuje, da sistem spletnega zbiranja … (spletni naslov), uporabljen za zbiranje izjav o podpori … (naslov državljanske pobude) izpolnjuje pogoje iz ustreznih določb Uredbe (EU) št. 211/2011.

POTRDILO O ŠTEVILU VELJAVNIH IZJAV O PODPORI, ZBRANIH ZA …. (IME DRŽAVE ČLANICE)

… (ime pristojnega organa) iz … (ime države članice) po opravljenem ustreznem preverjanju iz člena 8 Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi potrjuje, da je … izjav o podpori predlagane državljanske pobude z evidenčno številko … veljavnih v skladu z določbami navedene uredbe.

( 3 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. februarja 2011.

( 10 ) ►C2 Izjava o varstvu osebnih podatkov: ◄ V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, obveščeni, da Komisija zbira te osebne podatke v okviru postopka v zvezi s predlagano državljansko pobudo. Javnosti bodo prek spletnega registra Komisije na voljo le polna imena organizatorjev, elektronski poštni naslovi kontaktnih oseb ter podatki v zvezi z viri podpore in financiranja. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico, da ugovarjajo zoper objavo svojih osebnih podatkov zaradi nujnih in legitimnih razlogov, ki izhajajo iz njihovega posebnega stanja, ter da kadar koli zahtevajo popravke teh podatkov in njihov izbris iz spletnega registra Komisije po preteku dveh let od datuma prijave predlagane državljanske pobude.

( 11 ) Izjava o zasebnosti: v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov so posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, obveščeni, da Komisija zbira te osebne podatke v okviru postopka v zvezi z državljansko pobudo. Javnosti bodo prek spletnega registra Komisije na voljo le polna imena organizatorjev, elektronski poštni naslovi kontaktnih oseb in podatki v zvezi z viri podpore in financiranja. Posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, imajo pravico, da ugovarjajo zoper objavo svojih osebnih podatkov zaradi nujnih in legitimnih razlogov, ki izhajajo iz njegovega posebnega stanja, ter da kadar koli zahtevajo popravke teh podatkov in njihov izbris iz spletnega registra Komisije po preteku obdobja dveh let od datuma prijave predlagane državljanske pobude.

		Uradni list
		No	page	date
M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 268/2012 z dne 25. januarja 2012	L 89	1	27.3.2012
►M2	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 887/2013 z dne 11. julija 2013	L 247	11	18.9.2013
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 531/2014 z dne 12. marca 2014	L 148	52	20.5.2014

►C1	Popravek, UL L 094, 30.3.2012, str. 49 (211/2011)
►C2	Popravek, UL L 354, 11.12.2014, str. 90 (št. 887/2013)