To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES

Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2008/48/ES ( 1 ), Direktive 2009/110/ES, Uredbe (EU) št. 575/2013 ( 2 ), Direktive 2013/36/EU ( 3 ), Direktive 2014/49/EU ( 4 ), Direktive 2014/92/EU ( 5 ), Direktive (EU) 2015/2366 ( 6 ) Evropskega parlamenta in Sveta in, kolikor se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 7 ).

Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), kolikor se navedeni direktiva in uredba uporabljata za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. Organ samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ). Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Evropskima nadzornima organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi z vsakim subjektom, ki je „finančna institucija“, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali „udeleženec na finančnem trgu“, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Organ deluje na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov ter vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, zagotavlja skladnost s pravom Unije.

Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:

▼B

(a)

izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,

(b)

zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,

(c)

krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,

(d)

preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,

▼M8

(e)

zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejeni in nadzorovani,

(f)

okrepitvi varstva strank in potrošnikov,

▼M8

(g)

povečanju nadzorniške konvergence na celotnem notranjem trgu, ter

(h)

preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.

▼M8

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.

▼B

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

▼M8

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.

▼M8

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja finančne institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.

Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.

Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.

ESFS sestavljajo:

(a)

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za namene nalog, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1092/2010 in v tej uredbi;

(b)

Organ;

(c)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );

(d)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );

(e)

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) za izvajanje nalog iz členov 54 do 57 te uredbe, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010;

▼M1

(f)

pristojni ali nadzorni organi, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki se nanjo prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼B

Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.

V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa.

Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.

Organ je organ Unije in je pravna oseba.

Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

Organ zastopa njegov predsednik.

Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali na glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z glavnimi dejavnostmi Organa. Komisija do 30. marca 2019 in nato vsakih 12 mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o ravnanju Evropskih nadzornih organov v skladu z navedeno zahtevo.

Organ ima naslednje naloge:

▼M8

(a)

na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;

(aa)

oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorne prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;

▼M8

(ab)

oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke za reševanje, pri čemer upošteva delo enotnega odbora za reševanje, spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;

▼M8

(b)

prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;

▼M1

(c)

omogoča lažji prenos nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;

▼B

(d)

tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;

▼M8

(e)

organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi doslednost rezultatov nadzora;

(f)

v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu, po potrebi tudi trende kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

(g)

opravlja tržne analize za obveščenost pri postopku razrešnice za Organ;

(h)

po potrebi spodbuja varstvo imetnikov vlog, potrošnikov in investitorjev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;

▼M1

(i)

v skladu s členi 21 do 26 spodbuja skladno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov, spremljanje, ocenjevanje in merjenje sistemskega tveganja, razvijanje ter usklajevanje načrtov sanacije in reševanja, zagotavljanje visoke ravni zaščite vlagateljev in investitorjev po vsej Uniji in razvijanje metod za reševanje finančnih institucij v težavah ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih, da bi okrepil sodelovanje med pristojnimi organi, vključenimi v upravljanje krize v čezmejnih institucijah, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje;

▼M8

(ia)

prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;

▼B

(j)

izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;

(k)

na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih finančnih institucijah, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;

▼M8

(ka)

na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov;

▼M1 —————

▼M8

(l)

prispeva k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno s spodbujanjem dosledne, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

1a.

Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

(a)

uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;

▼M8

(b)

ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij ter;

▼M8

(c)

upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.

Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

(a)

pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 10;

(b)

pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 15;

(c)

izdajanje smernic in priporočil, kakor je določeno v členu 16;

▼M8

(ca)

izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a;

▼B

(d)

izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 17(3);

▼M8

(da)

izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);

▼B

(e)

sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na pristojne organe v posebnih primerih iz členov 18(3) in 19(3);

(f)

v primerih, ko se neposredno uporablja pravo Unije, sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na finančne institucije v posebnih primerih iz člena 17(6), iz člena 18(4) in iz člena 19(4);

▼M8

(g)

izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;

▼M8

(ga)

izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

(gb)

ukrepanje v skladu s členom 9c;

▼B

(h)

zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členu 35;

(i)

razvijanje skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo potrošnikov;

(j)

zagotavljanje centralno dostopne zbirke podatkov o registriranih finančnih institucijah na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v aktih iz člena 1(2).

Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.

Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

▼M8

(a)

z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za finančne storitve in produkte na drobno v državah članicah;

▼M8

(aa)

z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

(ab)

z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike;

▼B

(b)

s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje s strani pristojnih organov;

(c)

z razvojem standardov usposabljanja v panogi;

(d)

s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju;

▼M8

(e)

s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

(f)

s spodbujanjem nadaljnjega razvoja v smislu regulacije in nadzora, ki bi lahko olajšal tesnejše usklajevanje in povezovanje na ravni Unije in

(g)

z usklajevanjem dejavnosti navideznega nakupovanja pristojnih organov, če je ustrezno.

Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.

Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 22 ), da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

Posebne naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prevzame vlogo vodenja, usklajevanja in spremljanja pri spodbujanju celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v navedenem sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe in zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov. Ti ukrepi vključujejo:

(a)

zbiranje informacij od pristojnih organov glede pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med postopki stalnega nadzora in izdaje dovoljenj v zvezi s procesi in postopki, ureditvami upravljanja, ustreznostjo in primernostjo, pridobivanjem kvalificiranih deležev, poslovnimi modeli in dejavnostmi izvajalcev v finančnem sektorju glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima, in glede ukrepov, ki so jih pristojni organi sprejeli v odziv na naslednje bistvene pomanjkljivosti, ki vplivajo na eno ali več zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 in člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter nacionalnega prava , s katerim se ti akti prenašajo, v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in bojem proti taki uporabi:

(i)

kršitev ali morebitno kršitev takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali

(ii)

neustrezno ali neučinkovito izvajanje takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali

(iii)

neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov s strani izvajalca v finančnem sektorju, ki so potrebni za izpolnjevanje takšnih zahtev.

Pristojni organi predložijo Organu vse tovrstne informacije, pri čemer izpolnjujejo še vse morebitne obveznosti iz člena 35 te uredbe, in ga pravočasno obveščajo o vseh naknadnih spremembah posredovanih informacij. Organ tesno sodeluje s finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU) iz Direktive (EU) 2015/849 ob upoštevanju njihovega statusa in obveznosti ter brez nepotrebnega podvajanja.

Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom v osrednjo podatkovno zbirko iz odstavka 2 vnesejo še druge dodatne informacije, ki se jim zdijo pomembne za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in boj proti taki uporabi;

(b)

tesno usklajevanje in po potrebi izmenjava informacij s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko, v zvezi z zadevami, povezanimi z nalogami, ki se nanj prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, z organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s FIU ob upoštevanju statusa in obveznosti FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849;

(c)

priprava skupnih smernic in standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju in boja proti njima ter spodbujanje njihovega doslednega izvajanja, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov v skladu z mandatom, določenim v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), smernicami, priporočili in drugimi ukrepi, vključno z mnenji, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);

(d)

zagotavljanje pomoči pristojnim organom v skladu z njihovimi posebnimi zahtevami;

(e)

spremljanje razvoja na trgih in ocenjevanje ranljivosti in tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sektorju.

Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pojem pomanjkljivosti iz točke (a) prvega pododstavka, vključno z ustreznimi situacijami, v katerih lahko pride do pomanjkljivosti, pomembnostjo pomanjkljivosti in zbiranjem informacij s strani Organa v praksi ter vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu točko (a) prvega pododstavka. Pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva količino informacij, ki jih je treba predložiti, in potrebo po izogibanju podvajanju dela. Določi tudi ureditev, s katero zagotavlja učinkovitost in zaupnost.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.

Organ vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1. Organ zagotovi, da se te informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Po potrebi lahko Organ pošlje nacionalnim pravosodnim in pristojnim organom zadevne države članice dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka, v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. Organ lahko po potrebi predloži dokaze tudi evropskemu javnemu tožilstvu, če ti dokazi zadevajo kazniva dejanja, v zvezi s katerimi evropsko javno tožilstvo izvršuje ali bi lahko izvrševalo pristojnosti v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 ( 23 ).

Pristojni organi lahko na Organ naslovijo utemeljene zahteve po informacijah o izvajalcih v finančnem sektorju, če te informacije potrebujejo pri nadzornih dejavnostih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Organ te zahteve oceni in informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi, zagotovi po načelu potrebe po seznanitvi in pravočasno. Kadar Organ ne zagotovi zahtevanih informacij, o tem obvesti pristojni organ prosilec in pojasni, zakaj informacij ni zagotovil. Organ pristojni organ ali kateri koli drug organ ali institucijo, ki je zahtevane informacije prvotno posredovala, obvesti o identiteti pristojnega organa prosilca, identiteti zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, razlogu za zahtevo po informacijah, pa tudi, ali so bile informacije izmenjane. Organ poleg tega opravi analizo informacij, na podlagi katere relevantne informacije na lastno pobudo posreduje pristojnim organom za uporabo pri njihovih nadzornih dejavnostih, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Kadar informacije tako posreduje, o tem obvesti pristojni organ, ki je prvotno posredoval informacije. Opravi tudi zbirno analizo, na podlagi katere pripravi mnenje, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849.

Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.

Organ spodbuja konvergenco postopkov nadzorniškega pregledovanja iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z izvajanjem medsebojnih strokovnih pregledov in izdajanjem povezanih poročil ter nadaljnjih ukrepov v skladu s členom 30 te uredbe. Organ pri izvajanju takih pregledov v skladu s členom 30 te uredbe upošteva ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 navedene direktive.

Organ v sodelovanju s pristojnimi organi izvaja ocene tveganja, strategij, zmogljivosti in virov pristojnih organov, ki jih imajo pristojni organi na voljo za obravnavo najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma na ravni Unije, ki so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. Te ocene tveganja izvaja predvsem zaradi priprave mnenja, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849. Organ ocene tveganja izvaja na podlagi informacij, ki so mu voljo, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi v skladu s členom 30 te uredbe, zbirno analizo informacij, zbranih za namene osrednje podatkovne zbirke v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter ustreznimi vrednotenji, ocenami ali poročili mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in ocene tveganja držav članic, pripravljenih na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849. Organ poskrbi, da so ocene tveganja na voljo vsem pristojnim organom.

Organ za namene prvega pododstavka tega odstavka s pomočjo notranjega odbora, ustanovljenega na podlagi odstavka 7 tega člena, razvije in uveljavi metode za pripravo objektivnih ocen ter visokokakovostnega in skladnega pregleda ocen in uporabe metodologije, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Ta notranji odbor izvaja pregled kakovosti in skladnosti ocen tveganja. Pripravi osnutek ocen tveganja, ki jih v skladu s členom 44 sprejme odbor nadzornikov.

V primerih, v katerih obstajajo znaki kršitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849 s strani izvajalcev v finančnem sektorju in kadar obstaja čezmejna razsežnost s tretjimi državami, ima Organ po potrebi vodilno vlogo pri prispevanju k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav.

Organ ustanovi stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ki usklajuje ukrepe za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter v skladu z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849 pripravlja vse osnutke odločitev, ki jih Organ sprejema v skladu s členom 44 te uredbe.

Odbor iz odstavka 7 sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje, da so izvajalci v finančnem sektorju skladni z Uredbo (EU) 2015/847 in Direktivo (EU) 2015/849, iz vseh držav članic in ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju, ter predstavniki na visoki ravni, ki imajo izkušnje z različnimi poslovnimi modeli in sektorskimi posebnostmi, iz Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge). Predstavniki na visoki ravni iz Organa in predstavniki drugih evropskih nadzornih organov se udeležujejo sestankov tega odbora brez glasovalne pravice. Komisija, ESRB in Nadzorni odbor Evropske centralne banke prav tako imenujejo po enega predstavnika na visoki ravni, ki se sestankov tega odbora udeležujejo kot opazovalci. Predsednika tega odbora izvolijo člani tega odbora z glasovalno pravico med člani z glasovalno pravico.

Vsaka institucija, organ in organ iz prvega pododstavka iz svojih vrst imenuje nadomestnega predstavnika, ki lahko nadomesti člana, ki se sestanka ne more udeležiti. Države članice, v katerih je za zagotovitev skladnosti izvajalcev v finančnem sektorju z Direktivo (EU) 2015/849 pristojen več kot en organ, lahko imenujejo enega predstavnika iz vsakega pristojnega organa. Vsaka država članica ima en glas, ne glede na število pristojnih organov, ki so zastopani na posameznem sestanku. Ta odbor lahko ustanovi notranje delovne skupine za specifične vidike svojega dela za namene priprave osnutkov odločitev tega odbora. V teh skupinah lahko sodelujejo uslužbenci vse pristojnih organov, zastopanih v tem odboru, in uslužbenci Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Organ, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) lahko kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora iz odstavka 7 tega člena predložijo pisne pripombe. Odbor nadzornikov pred sprejetjem končne odločitve take pripombe skrbno preuči. Kadar osnutek odločitve temelji na pooblastilih, ki so Organu podeljena na podlagi člena 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezan in se nanaša na:

(a)

finančne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira, ali

(b)

udeležence na finančnem trgu, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira.

Lahko Organ odločitev sprejme samo s soglasjem Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v primeru iz točke (a) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v primeru iz točke (b). Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) svoje stališče uradno sporoči v 20 dneh od datuma osnutka odločitve odbora iz odstavka 7. Kadar v 20 dneh ne sporoči svojega stališča Organu niti ne zahteva ustrezno utemeljenega podaljšanja za sporočitev stališča, se domneva, da soglaša z odločitvijo.

Zahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

V zadevah, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter bojem proti njima v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, lahko Organ, če obstajajo znaki, da gre za pomembne kršitve, od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva: (a) da razišče morebitne kršitve prava Unije in, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali državam članicam izrecno daje različne možnosti, morebitne kršitve nacionalnega prava – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki jih zagreši izvajalec v finančnem sektorju, ter (b) da razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije. Po potrebi lahko od pristojnega organa iz točke 2(iii) člena 4 zahteva tudi, da razmisli o sprejetju posamezne odločitve, naslovljene na tega izvajalca v finančnem sektorju, s katero od njega zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali z nacionalnim pravom – v obsegu, v katerem prenaša direktive ali izvaja možnosti, ki jih državam članicam daje pravo Unije –, vključno s prenehanjem vsakršne prakse. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov pristojnega organa, na katerega je naslovljena zahteva.

Pristojni organ izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 1, ter Organ čim prej in najpozneje v 10 delovnih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.

Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU se v primeru, da pristojni organ v 10 delovnih dneh ne obvesti Organa o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev zahtev iz odstavka 2 tega člena, uporablja člen 17 te uredbe.

Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

(a)

Organ meni, da bi lahko bile določbe, vsebovane v takšnem aktu, v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;

(b)

kadar je akt eden od zakonodajnih aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje pojasnjevali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz zakonodajnega akta, ali njegove pravilne uporabe;

(c)

odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega zakonodajnega akta.

V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni, da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.

Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

▼M8

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

▼M8 —————

▼M8

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

▼M8

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 16. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 14.

Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki bi se lahko preklicala.

Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih regulativnih tehničnih standardov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša še za tri mesece.

▼M8 —————

▼B

Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden.

Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

▼M8

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za bančništvo, navede razloge za to.

2a.

Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.

Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.

Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.

Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

V zvezi z ocenami iz člena 22 Direktive 2013/36/EU, za katere se v skladu z navedenim členom zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o takih ocenah. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedenega člena.

Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.

Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.

Kadar pristojni organ ne uporablja aktov Unije iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi iz členov 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

▼M2

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

▼M8

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

2a.

Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.

Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, na izvajalce v finančnem sektorju, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo ali drugega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se z njim izvajajo te možnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.

Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ).

Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

V primeru neugodnega razvoja dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in po potrebi usklajuje ukrepe ustreznih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedene naloge spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem pomembnem razvoju dogodkov in povabljen, naj se kot opazovalec udeleži vseh pomembnih srečanj ustreznih pristojnih nadzornih organov.

Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.

Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.

Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za finančne institucije, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;

(b)

v primerih, ko je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.

1a.

Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

(a)

kadar je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

rok je potekel ali

(ii)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;

(b)

kadar v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:

(i)

vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje, ali

(ii)

pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.

Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(3a), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih v aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi Organ deluje kot posrednik.

►M8 Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije. ◄

3a.

Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.

Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in torej ne zagotavlja, da finančna institucija ali, v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma ter boj proti njima, izvajalec v finančnem sektorju izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanj, lahko Organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo ali zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta institucija ali ta izvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka tudi, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se te možnosti izvajajo.

Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki (2) člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Da bi v Uniji vzpostavili trdne nadzorne standarde, Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, ter po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.

▼B

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

(a)

v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;

▼M8

(b)

sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugoden razvoj razmer na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno s priporočilom za izvedbo specifičnih ocen; pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;

▼B

(c)

spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;

(d)

v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter

(e)

zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila neustrezno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Od konsolidacijskega nadzornika lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.

Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.

Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.

Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

(a)

povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in

(b)

ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

1a.

Organ vsaj enkrat letno odloči, ali bi bilo ustrezno opraviti oceno prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije v skladu s členom 32 ter o svoji odločitvi obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Kadar je opravljena takšna ocena na ravni celotne Unije in Organ oceni, da je ustrezno razkriti rezultate posameznih udeleženih finančnih institucij, to tudi stori.

Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.

▼B

Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale ali jim bile izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Organ prispeva in dejavno sodeluje pri razvoju in usklajevanju učinkovitih, doslednih in posodobljenih načrtov za sanacijo in reševanje finančnih institucij. Kadar je tako določeno v aktih Unije iz člena 1(2), Organ tudi pomaga pri oblikovanju postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva morebitnih neuspehov.

1a.

Organ lahko organizira in izvaja medsebojne preglede izmenjave informacij ter skupnih dejavnosti odbora iz Uredbe (EU) št. 806/2014 in nacionalnih organov za reševanje v državah članicah, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje, pri reševanju čezmejnih skupin, da okrepi učinkovitost in doslednost rezultatov. V ta namen organ razvije metode, ki omogočajo objektivno oceno in primerjavo.

Organ lahko opredeli najboljše prakse za pomoč pri sanaciji institucij v težavah in zlasti čezmejnih skupin, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, pri čemer se zagotovijo ustrezni instrumenti, vključno z zadostnimi sredstvi, in omogoči ustrezno, stroškovno učinkovito in pravočasno reševanje institucije ali skupine.

Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Organ prispeva h krepitvi evropskega sistema nacionalnih sistemov zajamčenih vlog, tako da deluje na podlagi pooblastil iz te uredbe za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 94/19/ES, da se zagotovi ustrezno financiranje nacionalnih sistemov zajamčenih vlog s prispevki finančnih institucij, vključno tistih, ki so bile ustanovljene in ki sprejemajo depozite v Uniji, vendar imajo sedež zunaj Unije, kakor je določeno v Direktivi 94/19/ES, in zagotavlja visoko raven zaščite za vse vlagatelje v usklajenem okviru po vsej Uniji, kar ohranja stabilizacijsko zaščitno vlogo vzajemnih jamstvenih shem nedotaknjeno, če so te skladne z zakonodajo Unije.

Za sisteme zajamčenih vlog se uporablja člen 16 o pristojnosti Organa, da sprejme smernice in priporočila.

Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81, se zlasti preuči konvergenca evropskega sistema nacionalnih sistemov zajamčenih vlog.

Organ prispeva k oblikovanju metod za sanacijo finančnih institucij v težavah, zlasti tistih, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv in se omogoči njihovo ustrezno in pravočasno prenehanje dejavnosti, vključno z doslednimi in učinkovitimi mehanizmi financiranja, kjer je to potrebno.

Organ zagotovi svojo oceno potrebe po sistemu doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, povezanimi s sklopom usklajenih ureditev za krizno upravljanje.

▼B

Organ prispeva k delu na področju enakih konkurenčnih pogojev in kumulativnih učinkov, ki jih imajo na finančne institucije vsi sistemi dajatev in prispevkov, ki se lahko kot del doslednega in verodostojnega okvira za sanacijo uvedejo zaradi zagotavljanja pravične porazdelitve bremena in dajanja pobud za obvladovanje sistemskega tveganja.

▼M8 —————

▼B

Pristojni organi lahko z odobritvijo pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi pristojni organi sklenejo takšne sporazume o prenosu pooblastil, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih finančnih institucij ali skupin.

Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

Prenosu odgovornosti sledi prerazporeditev pristojnosti, določenih v aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:

(a)

izdaja mnenja za pristojne organe;

▼M8

(aa)

določa strateške nadzorniške prednostne naloge Unije v skladu s členom 29a;

(ab)

ustanavlja skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b, ki spodbujajo nadzorniško konvergenco in določajo najboljše prakse;

▼M8

(b)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustreznih zakonodajnih aktov Unije;

▼B

(c)

prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja, in mednarodnih računovodskih standardov v skladu s členom 1(3);

(d)

ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, ter smernic in priporočil, ki jih izda Organ, ter po potrebi predlaga spremembe; in

▼M8

(e)

vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij; in

▼M8

(f)

vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

(a)

ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;

(b)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;

(c)

uporabe najboljših praks, ki so jih razvili pristojni organi in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;

(d)

učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi sankcijami in drugimi upravnimi ukrepi, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(3a). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni strokovni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni strokovni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni strokovni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.

Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

▼B

(a)

olajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;

▼M1

(b)

opredelitvijo obsega in po potrebi preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;

▼B

(c)

izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 19;

▼M1

(d)

takojšnjim obveščanjem ESRB, Sveta in Komisije o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;

▼M8

(e)

sprejetjem ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;

▼M8

(ea)

sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, olajšal vstop na trg;

▼M1

(f)

osrednjim zbiranjem informacij, prejetih od pristojnih organov v skladu s členoma 21 in 35, kot posledica predpisane obveznosti poročanja institucij. Organ te informacije posreduje drugim ustreznim pristojnim organom.

Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu na te institucije.

Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:

(a)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj finančne institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnega razvoja okoljskih razmer;

▼M8

(aa)

skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;

▼M1

(b)

skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocenjevanj prilagodljivosti finančnih institucij;

▼M8

(c)

skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na finančno institucijo;

(d)

skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov; in

▼M8

(e)

skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost finančnih institucij.

Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2) te uredbe.

▼B

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

3a.

Za izvedbo ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije na podlagi tega člena lahko Organ v skladu s členom 35 in pod pogoji, določenimi v njem, od teh finančnih institucij neposredno zahteva informacije. Od pristojnih organov lahko tudi zahteva, da izvedejo posebne preglede. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi sam v skladu s členom 21 in pod pogoji določenimi v njem, da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov.

3b.

Organ lahko zahteva, da pristojni organi finančnim institucijam naložijo, da dajo za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, opraviti neodvisno revizijo.

Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.

Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi organi, nadzornimi organi ter po potrebi organi za reševanje, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

Organ spremlja relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora in po potrebi reševanja ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgih v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev in delovanje notranjega trga.

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora ali, kadar je ustrezno, reševanja ali v praksah izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na celovitost trga, na zaščito vlagateljev ali na delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

(a)

mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju razmer na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;

(b)

postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo v vnaprej določeni obliki predložijo vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanj prenesejo s to uredbo, če imajo do zadevnih informacij zakonit dostop. Informacije morajo biti točne, skladne, popolne in pravočasne.

Organ lahko tudi zahteva, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki oziroma z uporabo primerljivih predlog, ki jih odobri Organ. Za te zahteve se, kjer je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

Organ na ustrezno utemeljeno zahtevo pristojnega organa predloži vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, določeno v sektorski zakonodaji in členu 70 te uredbe.

Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in razširila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.

Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ki ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.

Kadar popolne ali točne informacije niso na voljo ali niso pravočasno zagotovljene v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ z ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo zahteva informacije neposredno od:

(a)

ustreznih finančnih institucij;

(b)

holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij;

(c)

nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij.

Naslovniki take zahteve Organu nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo jasne, točne in popolne informacije.

▼B

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

7a.

Kadar naslovniki zahteve iz odstavka 6 nemudoma ne zagotovijo jasnih, točnih, in popolnih informacij, Organ obvesti Evropsko centralno banko, kadar je ustrezno, ter ustrezne organe v zadevnih državah članicah, ki skladno z nacionalnim pravom sodelujejo z Organom s ciljem, da se zagotovi popoln dostop do informacij in vseh izvirnih dokumentov, poslovnih knjig ali evidenc, do katerih imajo naslovniki zakonit dostop, da se preveri informacije.

Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

Organ ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo ESRB, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Organ, v sodelovanju z ESRB, vzpostavi primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti informacij v povezavi s posameznimi finančnimi institucijami.

Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.

Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za bančništvo. Z interesno skupino za bančništvo se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za bančništvo.

Interesna skupina za bančništvo se sestane na lastno pobudo po potrebi in v vsakem primeru vsaj štirikrat letno.

Interesno skupino za bančništvo sestavlja 30 članov. Od teh:

(a)

je 13 članov, ki sorazmerno zastopajo finančne institucije, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice;

(b)

je 13 članov, ki zastopajo predstavnike zaposlenih v finančnih institucijah, ki delujejo v Uniji, potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP, ter

(c)

so štirje člani, ki so neodvisni vrhunski akademiki.

Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti bančnega sektorja, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za bančništvo so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.

3a.

Člani interesne skupine za bančništvo izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 25 ) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

▼B

Člani interesne skupine za bančništvo so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

Interesna skupina za bančništvo izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.

Interesna skupina za bančništvo sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

Organ javno objavi nasvete interesne skupine za bančništvo, ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.

Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.

Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena.

Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

Odbor nadzornikov sestavljajo:

▼M8

(a)

predsednik;

▼B

(b)

vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami v posamezni državi članici, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;

(c)

en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;

▼M1

(d)

en predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje odbor nadzornikov Evropske centralne banke;

▼B

(e)

en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;

(f)

en predstavnik vsakega od drugih dveh Evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.

Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesno skupino za bančništvo.

Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Kadar organ iz točke (b) odstavka 1 ni centralna banka, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da ga spremlja predstavnik centralne banke države članice, ki nima glasovalne pravice.

4a.

Pri razpravah, ki niso povezane s posameznimi finančnimi institucijami, kakor je določeno v členu 44(4), lahko predstavnika, ki ga imenuje odbor nadzornikov Evropske centralne banke, spremlja predstavnik Evropske centralne banke, ki ima strokovno znanje o nalogah s področja centralnega bančništva.

V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku. Če točka za razpravo v odboru nadzornikov ne sodi v pristojnost nacionalnega organa, ki ga predstavlja član iz točke (b) odstavka 1, lahko ta član kljub temu pripelje predstavnika iz ustreznega nacionalnega organa, ki nima glasovalne pravice.

Člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 za namene ravnanja v okviru področja uporabe Direktive 94/19/ES lahko po potrebi spremlja predstavnik ustreznih organov, ki v posamezni državi članici upravljajo sisteme zajamčenih vlog, pri čemer ta predstavnik nima glasovalne pravice.

Za namene postopanja v okviru področja uporabe Direktive 2014/59/EU lahko člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 v posamezni državi članici po potrebi spremlja predstavnik organa za reševanje, ki nima glasovalne pravice.

Za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 2014/59/EU je predsednik enotnega odbora za reševanje opazovalec v odboru nadzornikov.

Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.

Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

Za namene člena 17 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

Za namene člena 19 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(7) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga odločitev o začetku preiskave in odločitev o sklicu neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, razen o zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.

Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.

Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.

Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).

Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

3a.

Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členom 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

3b.

Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členoma 17 in 19 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Predlagana odločitev se šteje za sprejeto, razen če ji nasprotuje navadna večina članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic ali navadna večina članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico nasprotujejo pisnemu postopku, o osnutku odločitve razpravlja odbor nadzornikov in se lahko sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, predlagana odločitev sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek se ne uporablja za izvršnega direktorja in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.

4a.

Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.

Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov.

V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo.

Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

3a.

Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz členov 9a, 9b in 30 ter členov 17 in 19 o vprašanjih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma, ter o njih poda mnenja in predloge.

Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise.

Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.

Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

▼M8

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b.

Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

(a)

rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)

dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

▼M8

Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat predsednika.

Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom in po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

(a)

rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;

(b)

dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Izvršilni direktor obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:

—

finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,

▼B

—

računovodstvu in revizijah,

—

mikrobonitetnih analizah medsektorskega razvoja, tveganj in občutljivih točk za finančno stabilnost,

—

naložbenih produktih za male vlagatelje,

▼M8

—

kibernetski varnosti,

—

izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in drugimi ESA,

▼M8

—

vprašanjih v zvezi s finančnimi storitvami na drobno ter varstvom imetnikov vlog, potrošnikov in vlagateljev in

—

nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(6).

2a.

Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.

Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.

Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

▼M8

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.

Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.

Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.

Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.

▼B

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.

Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.

Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Če odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, spada v področje uporabe te uredbe, večina, potrebna za sprejem odločitve, vključuje vsaj enega od dveh članov odbora za pritožbe, ki ju je imenoval Organ.

Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik. Če je tudi namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.

Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim lastnim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali pa primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo zavezuje odločitev odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.

V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitve, ki jih je sprejel odbor za pritožbe ali Organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

▼B

(a)

obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami; ki se zagotovijo v skladu s enačbo, ki temelji na ponderiranju glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Za namene tega člena se člen 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi uporablja tudi po roku, določenem v Protokolu, in sicer po 31. oktobru 2014;

(b)

subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(c)

kakršne koli pristojbine, plačane Organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;

▼M8

(d)

kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev;

(e)

dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.

Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti.

Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča.

Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

Računovodja Organa tudi pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.

Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

11.

Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 ( 27 ), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 28 ).

Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo Kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih finančnih institucij.

▼M8

Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

2a.

Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.

Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 ( 29 ).

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Odločitve, ki jih Organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 31 ).

Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

Organ lahko sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

Organ je pravni naslednik Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.

Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CEBS ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CEBS ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEBS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Sklep Komisije 2009/78/ES o ustanovitvi CEBS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

(a)

učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;

(i)

neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;

▼B

(ii)

nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;

(b)

delovanje kolegijev nadzornikov;

(c)

napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;

(d)

vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;

(e)

uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;

(f)

izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19;

▼M8

(g)

delovanje Skupnega odbora;

(h)

ovire za bonitetno konsolidacijo ali učinek nanjo v skladu s členom 8.

▼B

Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

(a)

je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;

(b)

je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;

(c)

je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;

(d)

je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;

(e)

je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;

(f)

sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;

(g)

sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;

(h)

je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.

2a.

V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9c.

2b.

V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posebnih nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma in bojem proti njima, ki so bile Organu dodeljene v skladu s členom 1(2), točko (l) člena 8(1) ter členi 9a, 9b, 17 in 19 te uredbe. Komisija v okviru svoje ocene analizira medsebojni vpliv med navedenimi nalogami in nalogami, prenesenimi na Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), pa tudi pravno izvedljivost pooblastil Organa v obsegu, v katerem mu omogočajo sprejemanje ukrepov na podlagi nacionalnega prava, s katerim se prenašajo direktive, ali izvajanje možnosti. Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti podrobno preuči možnost, da obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU dodeli posebne naloge v zvezi s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma ter bojem proti njima.

Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju tržnih razmer, stabilnosti notranjega trga in kohezije Unije kot celote pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu zaupati nadaljnje pristojnosti za nadzor na tem področju.

Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Od dneva, ko število nesodelujočih držav članic doseže štiri, Komisija pregleda delovanje ureditve glasovanja, opisane v členih 41 in 44, pri čemer upošteva vse izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).

( 2 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 4 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

( 5 ) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

( 6 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

( 7 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

( 8 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 9 ) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

( 10 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

( 11 ) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

( 14 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( 15 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

( 16 ) Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

( 17 ) Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).

( 18 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

( 19 ) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

( 20 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

( 21 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

( 22 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

( 23 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

( 24 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

( 26 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

( 27 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

( 28 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 29 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

( 30 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 1022/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2013	L 287	5	29.10.2013
►M2	DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. februarja 2014	L 60	34	28.2.2014
►M3	DIREKTIVA 2014/59/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014	L 173	190	12.6.2014
►M4	UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2014	L 225	1	30.7.2014
M5	DIREKTIVA (EU) 2015/2366 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015	L 337	35	23.12.2015
►M6	UREDBA (EU) 2018/1717 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. novembra 2018	L 291	1	16.11.2018
►M7	UREDBA (EU) 2019/2033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019	L 314	1	5.12.2019
►M8	UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2019	L 334	1	27.12.2019