Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES ( 1 ) ter zlasti člena 3d(3) in člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2003/87/ES je bila revidirana in spremenjena z Direktivo 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( 2 ) in Direktivo 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov ( 3 ). Ena od izboljšav, določena pri reviziji Direktive 2003/87/ES, je bila, da mora dodelitev potekati na osnovi dražbe, saj je to najpreprostejši način dodelitve, ki splošno velja tudi za gospodarsko najbolj učinkovitega. Učinkovitost sistema za trgovanje z emisijami je odvisna od jasnega signala glede cen ogljika, da se zmanjšanje emisij toplogrednih plinov doseže z najnižjimi stroški. Dražba bi morala podpirati in krepiti takšen signal glede cen ogljika.

(2)

Člen 10(1) Direktive 2003/87/ES vsebuje zahtevo, da države članice na dražbi prodajo vse pravice, zajete v poglavju III te direktive, ki niso dodeljene brezplačno. Države članice morajo torej pravice, ki niso dodeljene brezplačno, ponuditi na dražbi. Uporabljati ne smejo nobenega drugega načina dodelitve, niti ne morejo zadržati ali preklicati pravic, ki niso bile dodeljene brezplačno, namesto da bi jih ponudile na dražbi.

(3)

Člen 10(4) Direktive 2003/87/ES določa različne cilje postopka dražbe. Postopek bi moral biti predvidljiv, zlasti kar zadeva časovni načrt in zaporedje dražb ter ocenjene količine pravic, ki bodo na razpolago. Dražbe bi morale biti oblikovane tako, da se zagotovi, da imajo mala in srednje velika podjetja, ki so vključena v sistem za trgovanje z emisijami, poln, pravičen in enakovreden dostop, da se omogoči dostop za male onesnaževalce, da imajo vsi sodelujoči istočasno dostop do informacij, da sodelujoči ne ogrozijo delovanja dražbe ter da sta organizacija in udeležba na dražbah stroškovno učinkoviti, tako da se preprečijo neupravičeni upravni stroški.

(4)

Te cilje je treba razumeti v okviru glavnih ciljev revizije Direktive 2003/87/ES, ki med drugim vključujejo boljšo usklajenost, preprečevanje izkrivljanj konkurence in večjo predvidljivost, kar bi moralo okrepiti signal glede cen ogljika, da se doseže zmanjšanje emisij z najnižjimi stroški. Okrepljena prizadevanja za zmanjšanje emisij dejansko zahtevajo največjo možno gospodarsko učinkovitost na osnovi popolnoma usklajenih pogojev dodelitve znotraj Unije.

(5)

Člen 3d(1) Direktive 2003/87/ES določa dražbo 15 % pravic iz poglavja II navedene direktive za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012, medtem ko člen 3d(2) določa dražbo enakega odstotka pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES za obdobje od 1. januarja 2013 dalje. Člen 3d(3) zahteva, da se sprejme uredba s podrobnimi določbami, ki državam članicam omogočajo dražbo pravic iz poglavja II, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu s členom 3d(1) in (2) ali členom 3f(8) Direktive 2003/87/ES.

(6)

(7)

Večina zainteresiranih strani, vključenih v posvetovanje pred sprejetjem te uredbe, prevladujoča večina držav članic in ocena učinka, ki jo je izvedla Komisija, podpirajo mnenje, da je skupna dražbena infrastruktura, v kateri se dražbe izvajajo prek skupnega dražbenega sistema, tudi najboljša možnost za dosego ciljev iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Tak pristop je stroškovno najbolj učinkovit način za prodajo pravic na dražbi brez neupravičene administrativne obremenitve, ki bi zagotovo nastale, če bi se uporabljalo več dražbenih infrastruktur. Pravno in dejansko najbolje zagotavlja odprt, pregleden in nediskriminatoren dostop do dražb. Takšen skupni pristop bi zagotovil predvidljivost časovnega razporeda dražb in najbolj okrepil jasnost signala glede cene ogljika. Skupna dražbena infrastruktura je zlasti pomembna za zagotavljanje enakovrednega dostopa malim in srednje velikim podjetjem, vključenim v sistem za trgovanje z emisijami, ter za zagotavljanje dostopa malim onesnaževalcem. Spoznavanje več kot enega dražbenega sistema ter registracija in sodelovanje v njem bi bili namreč za takšna podjetja posebno obremenjujoči. Skupni dražbeni sistem omogoča najširši izbor udeležencev iz vse Unije, s čimer najbolje zmanjšuje tveganje, da bi udeleženci ogrozili dražbe, tako da bi jih izkoriščali za pranje denarja, financiranje terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga.

(8)

Da bi se zmanjšalo morebitno tveganje za zmanjševanje konkurence na trgu ogljika, ta uredba državam članicam kljub vsemu omogoča možnost, da se odločijo, da ne bodo sodelovale v skupnem dražbenem sistemu, tako da imenujejo svoje lastne dražbene sisteme, pri čemer je treba te samostojne dražbene sisteme navesti na seznamu v prilogi k tej uredbi. Osnova za takšno vključitev na seznam bi morala biti, da država članica, ki imenuje samostojni dražbeni sistem, o tem obvesti Komisijo. Vendar pa ta možnost neizogibno pomeni, da uskladitev dražbenega postopka ne bo popolna, zato bi se morale ureditve, določene v tej uredbi, ponovno pregledati v začetnem petletnem obdobju in ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, tako da se ob upoštevanju pridobljenih izkušenj izvedejo potrebne spremembe. Po prejetju priglasitve v zvezi s samostojnim dražbenim sistemom, ki jo pošlje država članica, bi morala Komisija brez nepotrebnega odlašanja ukrepati v zvezi z vključitvijo navedenega samostojnega sistema na seznam.

(9)

Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da država članica nadzornika dražbe zaprosi za sestavo poročila o delovanju dražbenega sistema, ki ga namerava imenovati, na primer ob pripravi kakršnih koli sprememb te uredbe za vključitev samostojnih dražbenih sistemov na seznam. Nadzornik dražbe bi moral prav tako redno pregledovati skladnost vseh dražbenih sistemov s to uredbo in cilji člena 10(4) Direktive 2003/87/ES ter o tem poročati državam članicam, Komisiji in zadevnemu dražbenemu sistemu. Takšen pregled bi moral vključevati vpliv dražb na tržni položaj dražbenih sistemov na sekundarnem trgu. Da bi preprečili situacijo, v kateri bi se država članica, ki sodeluje na dražbi, nehote ujela v kateri koli dražbeni sistem po izteku njegovega mandata, bi morale vse pogodbe o imenovanju dražbenega sistema vsebovati ustrezne določbe, ki od dražbenega sistema zahtevajo, da vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, potrebna za izvajanje dražb, predajo nasledniku zadevnega dražbenega sistema.

(10)

Določbe, sprejete v tej uredbi glede predvidljivega časovnega razporeda dražb, ter ukrepi za dostop do dražb, obliko dražb, določbe o upravljanju zavarovanja s premoženjem, plačilu in dobavi ter nadzoru dražb, temeljijo na odločitvah glede števila dražbenih sistemov in vrste subjekta, ki lahko postane dražbeni sistem. Takšnih določb Komisija ni mogla sprejeti v popolnoma usklajeni uredbi, saj ni imela podatkov o številu dražbenih sistemov in posebnih zmogljivostih subjekta, izbranega za izvajanje dražb. Ukrepi, sprejeti v tej uredbi, zato temeljijo na dražbah, izvajanih prek skupnega dražbenega sistema, ter določajo postopek za ugotavljanje števila in kakovosti vseh drugih dražbenih sistemov, ki se jih lahko odločijo uporabljati države članice.

(11)

Ob upoštevanju omejitev, opisanih v uvodni izjavi 10, je primerno, da se za vključitev samostojnih dražbenih sistemov na seznam v prilogi k tej uredbi določijo pogoji ali obveznosti. Vključitev samostojnega sistema na seznam v prilogi k tej uredbi ne posega v pristojnost Komisije, da predlaga umik dražbenega sistema s seznama, zlasti v primeru kršitev te uredbe ali ciljev člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Kadar samostojni sistem ni vključen na seznam, bi morala država članica, ki sodeluje na dražbi, svoje pravice prodajati na dražbah v skupnem dražbenem sistemu. Komisija bi morala v uredbi Komisije, sprejeti v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES, določiti ukrepe za začasno prekinitev izvajanja postopkov v zvezi z dražbo pravic v okoliščinah, ko samostojni sistem krši to uredbo ali cilje člena 10(4) Direktive 2003/87/ES.

(12)

Komisija naj ob posvetovanju z odborom iz člena 23(3) Direktive 2003/87/ES oceni podrobne določbe, ki veljajo za dražbeni postopek, ki ga izvaja samostojni dražbeni sistem, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, kot določa člen 10(4) Direktive 2003/87/ES. Takšna ocena je potrebna za zagotovitev, da za imenovanje samostojnega dražbenega sistema, ki ga na nacionalni ravni izvaja vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem dražbenem sistemu, velja podobna stopnja pregleda kot pri imenovanju skupnega dražbenega sistema s skupnim ukrepom, ki ga določa ta uredba. Države članice, ki sodelujejo v skupnem postopku za oddajo naročil za skupni dražbeni sistem, pri tem sodelujejo s Komisijo, ki bo vključena v celoten postopek. Poleg tega bodo države članice, ki ne sodelujejo v skupnem postopku, dobile status opazovalk v skupnem postopku za oddajo naročil v skladu z ustreznimi pogoji, o katerih se dogovorijo Komisija in sodelujoče države članice v sporazumu o skupni oddaji naročil.

(13)

Ta uredba bi morala za dražbo pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES veljati od 1. januarja 2012 dalje, za dražbo pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES pa od 1. januarja 2013 dalje. Veljati mora tudi za dražbo katerih koli pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES pred obdobjem, ki se začne leta 2013, če je to potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja trga ogljika in trgov z električno energijo.

(14)

Zaradi ohranitve preprostosti in dostopnosti bi morale biti pravice, ki se prodajajo na dražbi, na voljo za dobavo najpozneje v petih trgovalnih dneh. Tako kratki roki dobave bi omejili kakršne koli možne negativne vplive konkurence med dražbenimi sistemi in upravljavci sekundarnih trgov s pravicami. Poleg tega so kratki roki dobave enostavnejši, spodbujajo široko udeležbo in tako zmanjšujejo tveganja za zlorabo trga ter bolje zagotavljajo dostop za mala in srednje velika podjetja, vključena v sistem, in za male onesnaževalce. Namesto zagotavljanja nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb na dražbah je naloga trga, da ponudi optimalne rešitve v odgovor na povpraševanje po izvedenih finančnih instrumentih v zvezi s pravicami do emisije. Primerno je, da se med postopkom imenovanja dražbenega sistema zagotovi možnost izbire med dvodnevno promptno pogodbo in petdnevno standardizirano terminsko pogodbo, tako da se oceni najboljša rešitev za izbiro optimalnega finančnega produkta na dražbi. Medtem ko dvodnevna promptna pogodba ni finančni instrument v okviru zakonodaje Unije o finančnih trgih, so petdnevne standardizirane terminske pogodbe finančni instrumenti v smislu uredbe o finančnih trgih.

(15)

Izbira med tem, ali bi moral biti finančni produkt na dražbi finančni instrument ali ne, bi morala biti del postopka za izbiro dražbenega sistema in bi morala temeljiti na celoviti oceni stroškov in koristi rešitev, ki jih ponudijo kandidati, sodelujoči v postopku konkurenčne oddaje naročil. Ta ocena bi morala zlasti zadevati stroškovno učinkovitost, enakovreden dostop za mala in srednje velika podjetja, vključena v sistem, ter za male onesnaževalce, ustrezne zaščitne ukrepe in nadzor trga.

(16)

Dokler ne bodo vzpostavljeni pravni ukrepi in tehnična sredstva, potrebni za dobavo pravic, je primerno zagotoviti alternativni način dražbe pravic. V ta namen ta uredba ponuja možnost dražbe standardiziranih in nestandardiziranih terminskih pogodb z dobavo najpozneje 31. decembra 2013. Takšne standardizirane in nestandardizirane terminske pogodbe so finančni instrumenti, ki tako uradnemu dražitelju kot ponudnikom omogočajo, da koristijo zaščitne ukrepe, enakovredne tistim, ki so jim na voljo v okviru regulativnega okvira, ki velja za finančne trge. Za namene te uredbe se standardizirane terminske pogodbe od nestandardiziranih razlikujejo po tem, da se za prve uporablja gibljivo denarno kritje, druge pa so gibljivo krite s premoženjem. Primerno je, da se državam članicam zagotovi možnost odločitve, katero vrsto produkta bodo uporabljale za dražbo pravic, glede na to, katere rezervacije za kritje bi bile najustreznejše v njihovem proračunskem stanju. Če bi bilo treba uporabiti takšen alternativni način dražbe pravic, bi se standardizirane in nestandardizirane terminske pogodbe začasno prodajale na dražbi prek enega ali dveh dražbenih sistemov.

(17)

Zaradi želje po preprostem, poštenem in stroškovno učinkovitem postopku ter potrebe po ublažitvi tveganj za zlorabe trga bi bilo treba dražbe izvajati kot zaprte enkratne dražbe z enotno ceno. Poleg tega bi bilo treba izenačene ponudbe razreševati z naključnim postopkom, kar ustvarja negotovost za ponudnike, saj postane tajno dogovarjanje o ceni, ki jo ponujajo, nevzdržno. Pričakovati je, da bo končna cena na dražbi tesno usklajena s prevladujočo ceno na sekundarnem trgu, medtem ko je končna cena na dražbi, ki je znatno nižja od prevladujoče cene na sekundarnem trgu, lahko znak pomanjkljivosti dražbe. Če bi dovolili, da prevlada takšna končna cena na dražbi, bi to lahko izkrivilo signal glede cen ogljika, povzročilo motnje na trgu ogljika in onemogočilo zagotovitev, da ponudniki za pravice plačajo pošteno ceno. Zato bi bilo treba v takšnem primeru dražbo preklicati.

(18)

Zaželena je razmeroma velika pogostost dražb, tako da se omeji njihov vpliv na delovanje sekundarnega trga in hkrati zagotovi, da so dražbe dovolj velike, da pritegnejo zadostno število udeležencev. Razmeroma velika pogostost dražb omejuje tveganje za zlorabe trga, ker zmanjšuje vrednost, ki jo ponudniki vložijo na posameznih dražbah, in povečuje njihovo prilagodljivost, tako da za popravljanje svojega položaja na trgu uporabijo poznejše dražbe. Iz teh razlogov bi morala ta uredba zagotoviti vsaj tedensko pogostost dražb za pravice iz poglavja III Direktive 2003/87/ES. Glede na veliko manjši obseg pravic iz poglavja II iste direktive je primerna pogostost dražb za te pravice najmanj enkrat na dva meseca.

(19)

Da se zagotovi predvidljivost na sekundarnem trgu, mora ta uredba določiti naslednja pravila in postopke. V uredbi mora biti najprej določen obseg vseh pravic, ki se bodo na dražbi prodajale v letih 2011 in 2012, z začetkom čim prej po sprejetju te uredbe. Tako določene količine in produkti, v obliki katerih se bodo prodajale na dražbi, bodo navedeni v prilogi k tej uredbi. Poleg tega mora uredba predvideti jasna in pregledna pravila za določitev količine pravic, ki bodo prodane na dražbi vsako naslednje leto. Nazadnje mora vsebovati pravila in postopke za to, da se za vsako koledarsko leto že precej pred začetkom zadevnega koledarskega leta določi podroben časovni razpored dražb z vsemi ustreznimi informacijami za vsako posamezno dražbo. Kakršne koli naknadne spremembe časovnega razporeda dražb bi morale biti mogoče le v omejenem številu predpisanih situacij. Vse prilagoditve bi se morale opraviti na način, ki čim manj prizadene predvidljivost časovnega razporeda dražb.

(20)

Splošno pravilo je, da bi morala biti količina pravic, ki bodo vsako leto prodane na dražbi, enaka količini dodeljenih pravic za navedeno leto. Izjema bi bile vse pravice iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi v letih 2011 in 2012. Glede na pričakovano razpoložljivost pravic, prenesenih iz drugega v tretje trgovalno obdobje, pričakovano razpoložljivost potrjenih zmanjšanj emisij in pričakovano količino pravic, ki bodo prodane v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES, je primerno izravnati vpliv vseh „zgodnjih dražb“ v letih 2011 in 2012 z vnovično določitvijo količine pravic, ki bodo prodane na dražbi v letih 2013 in 2014.

(21)	V skladu s povpraševanjem na sekundarnem trgu bi bilo treba količino pravic, ki bodo vsako leto prodane na dražbi, enakomerno razporediti po vsem letu.

(22)

Za spodbujanje udeležbe in posledično zagotovitev konkurenčnega izida dražbe je potreben odprt dostop. Prav tako je zaupanje v neoporečnost dražbenega postopka, zlasti v razmerju do udeležencev, ki skušajo izkriviti dražbe, tako da jih uporabljajo kot sredstvo za pranje denarja, financiranje terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga, osnovni pogoj za zagotovitev udeležbe na dražbi in konkurenčnega izida dražbe. Za zagotovitev neoporečnosti dražb bi morale za dostop do dražb veljati minimalne zahteve glede preverjanj dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke. Zaradi zagotavljanja stroškovne učinkovitosti takšnih preverjanj bi bilo treba upravičenost do dostopa do dražb omejiti na jasno opredeljive, natančno določene kategorije udeležencev, in sicer na upravljavce nepremičnih naprav in operatorje zrakoplovov, vključene v sistem za trgovanje z emisijami, ter regulirane finančne subjekte, kot so investicijska podjetja in kreditne institucije. Do predložitve vloge za dostop do licitiranja na dražbah bi morala biti upravičena tudi poslovna združenja upravljavcev ali operatorjev zrakoplovov, kot so partnerstva, skupna podjetja ali konzorciji, ki delujejo kot zastopniki svojih članov. Bilo bi torej preudarno, da se upravičenost do dostopa do dražb na začetku omeji brez izključitve možnosti, da se dostop do njih pozneje razširi na druge kategorije udeležencev na podlagi izkušenj, pridobljenih na dražbah, ali po preučitvi, ki jo opravi Komisija v skladu s členom 12(1a) Direktive 2003/87/ES, ali je trg s pravicami do emisij dovolj zaščiten pred zlorabo trga.

(23)

Poleg tega bi morala ta uredba zaradi pravne varnosti vključevati ustrezne določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ( 4 ), ki bodo veljale za dražbeni sistem. To je zlasti pomembno glede na dejstvo, da mora dražbeni sistem zagotavljati dostop ne le za investicijska podjetja in kreditne institucije, temveč tudi za upravljavce in operatorje zrakoplovov ter druge osebe, pooblaščene za licitiranje v svojem imenu in v imenu drugih, ki sami niso predmet Direktive 2005/60/ES.

(24)

Ta uredba bi morala udeležencem dati možnost, da do dražb dostopajo neposredno prek interneta ali namenskih povezav, prek pooblaščenih in nadzorovanih finančnih posrednikov ali drugih oseb, ki jih države članice pooblastijo, da licitirajo v lastnem imenu ali v imenu strank svojega glavnega podjetja, če se njihovo glavno podjetje ne ukvarja z opravljanjem investicijskih ali bančnih storitev, pri čemer takšne druge osebe upoštevajo ukrepe za zaščito vlagateljev in dolžnost skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke, enakovredne tistim, ki veljajo za investicijska podjetja.

(25)

Vključitev drugih oseb, ki jih pooblastijo države članice, na seznam oseb, upravičenih do predložitve vloge za dostop do licitiranja, je namenjena zagotavljanju posrednega dostopa za upravljavce in operatorje zrakoplovov ne le prek finančnih posrednikov, temveč tudi prek drugih posrednikov, s katerimi so v poslovnem odnosu kot stranke, na primer s svojimi dobavitelji električne energije ali goriva, ki so izključeni iz Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS ( 5 ), v skladu s členom 2(1)(i) te direktive.

(26)

Zaradi pravne varnosti in preglednosti bi morala ta uredba vsebovati podrobne določbe o drugih vidikih dražb, kot so velikost lota, možnost umika ali spremembe predloženih ponudb, valuta, ki se bo uporabljala pri licitiranju in plačilu, oddaja in obravnava vlog za dostop do licitiranja ter zavrnitev, preklic ali začasna odpoved dostopa.

(27)

Vsaka država članica bi morala imenovati uradnega dražitelja, ki bo odgovoren za prodajo pravic na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje. Dražbeni sistem bi moral biti odgovoren izključno za izvajanje dražb. Omogočiti bi bilo treba, da istega uradnega dražitelja imenuje več kot ena država članica. Uradni dražitelj bi moral delovati ločeno v imenu vsake posamezne države članice, ki ga imenuje. Odgovoren bi moral biti za prodajo pravic prek dražbenega sistema ter za sprejemanje prihodkov od prodaje na dražbi, ki pripadajo vsaki državi članici, ki ga imenuje, in izplačilo prihodkov tej državi članici. Pomembno je, da so sporazumi med državami članicami in njihovimi uradnimi dražitelji skladni s sporazumi med uradnim dražiteljem in dražbenim sistemom, v primeru kakršnega koli spora pa prevlada slednji.

(28)

Poleg tega bi moral imeti uradni dražitelj, ki ga imenuje država članica, ki ne sodeluje v skupnem dražbenem sistemu, temveč imenuje svoj lastni dražbeni sistem, dostop ne le do dražbenega sistema, ki ga imenuje zadevna država članica, ampak tudi do skupnega dražbenega sistema. To je zaželeno, da se zagotovi možnost gladkega prehoda s samostojnega dražbenega sistema na skupni dražbeni sistem, če je to potrebno, zlasti v primeru dražbenega sistema, ki ni vključen na seznam v prilogi k tej uredbi.

(29)

Zahteva, da mora biti dražbeni sistem reguliran trg, je utemeljena na želji, da se za upravljanje dražb uporabi organizacijska infrastruktura, ki je na voljo na sekundarnem trgu. Predvsem Direktiva 2004/39/ES in Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) ( 6 ) regulirane trge zavezujeta, da pri vodenju svojih dejavnosti uporabljajo vrsto zaščitnih ukrepov. Navedeni zaščitni ukrepi vključujejo ureditve za opredelitev in upravljanje morebitnih škodljivih posledic kakršnih koli navzkrižij interesov za delovanje reguliranega trga ali njegovih udeležencev; za opredelitev in upravljanje tveganj, ki so jim izpostavljeni, ter za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za njihovo ublažitev; za zagotovitev dobrega upravljanja tehničnih operacij njihovih sistemov z vzpostavitvijo učinkovitih postopkov ob nepredvidljivih dogodkih za obvladovanje tveganj glede motenj v sistemu; za pregledna in nediskrecijska pravila in postopke za pošteno in urejeno trgovanje ter oblikovanje objektivnih meril za učinkovito izvrševanje naročil; za spodbujanje učinkovitega in pravočasnega zaključevanja transakcij, opravljenih znotraj njihovih sistemov; za zadostna finančna sredstva, ki so jim na voljo, da se zagotovi njihovo urejeno delovanje, ob upoštevanju značilnosti in obsega transakcij, opravljenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki so jim izpostavljeni.

(30)

Zahteva, da mora biti dražbeni sistem reguliran trg, ima številne druge prednosti. Omogoča uporabo organizacijske infrastrukture, izkušenj, zmogljivosti in preglednih obveznih operativnih predpisov trga. Ta zahteva je med drugim pomembna za obračun in poravnavo transakcij ter za spremljanje skladnosti s pravili trga in drugimi pravnimi obveznostmi, kot sta prepoved zlorabe trga in zagotovitev mehanizmov za izvensodno reševanje sporov. To je stroškovno učinkovito in pomaga varovati neoporečnost delovanja dražb. Pravila, ki na reguliranih trgih veljajo glede navzkrižja interesov, bi uradnega dražitelja zavezala k neodvisnosti od dražbenega sistema, njegovih lastnikov ali njegovega upravljavca trga, tako da ne bi bilo ogroženo dobro delovanje reguliranega trga. Poleg tega bodo mnogi potencialni udeleženci dražb že člani ali udeleženci različnih reguliranih trgov, dejavnih na sekundarnem trgu.

(31)

V skladu z Direktivo 2004/39/ES reguliranim trgom in njihovim upravljavcem trga izdajo dovoljenja in jih nadzorujejo pristojni nacionalni organi v državi članici, v kateri sta regulirani trg ali njegov upravljavec trga registrirana ali kjer se nahajata (tj. v matični državi članici). Ne glede na vse ustrezne določbe Direktive 2003/6/ES, zlasti kazenske sankcije, ki so v nacionalni zakonodaji predpisane za zlorabo trga, je pravo, ki se uporabi za regulirane trge, javno pravo matične države članice. Regulirani trgi so zato v pristojnosti upravnih sodišč matične države članice, kot je določeno v skladu z nacionalno zakonodajo. Ta pravni okvir velja za trgovanje, ne pa za prodajo na dražbi, in zgolj za finančne instrumente, ne pa tudi za promptne finančne produkte. Zato je zaradi pravne varnosti primerno, da ta uredba določa, da matična država članica reguliranega trga, ki je imenovan za dražbeni sistem, zagotovi, da njeno nacionalno pravo v ustreznih delih razširi zgoraj navedeni regulativni okvir na dražbe, ki jih izvaja dražbeni sistem pod njeno pristojnostjo. Poleg tega mora ta uredba vsebovati zahtevo, da dražbeni sistem omogoča zunajsodno reševanje sporov in da država članica zagotavlja pravico do pritožbe zoper odločitve, sprejete z mehanizmom za zunajsodno reševanje sporov, ne glede na to, ali je finančni produkt na dražbi finančni instrument ali promptna pogodba.

(32)

Konkurenco med različnimi možnimi dražbenimi sistemi je treba zagotoviti s postopkom konkurenčne oddaje naročil za imenovanje dražbenega sistema, kadar to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja o javnih naročilih. Dražbeni sistem bi moral biti povezan z najmanj enim klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom. Z dražbenim sistemom je lahko povezanih tudi več klirinških sistemov ali poravnalnih sistemov. Imenovanje skupnega dražbenega sistema bi moralo biti omejeno na obdobje največ pet let. Imenovanje samostojnih dražbenih sistemov bi moralo biti omejeno na obdobje največ treh let z možnostjo podaljšanja za dodatni dve leti, v katerih bi bilo treba pregledati ureditve, ki veljajo za vse dražbene sisteme. Vzpostavitev triletnega obdobja za samostojni dražbeni sistem je namenjeno zagotovitvi najkrajšega mandata za samostojni sistem, hkrati pa državi članici, ki ga imenuje, omogoča, da se pridruži skupnemu sistemu, če se tako odloči po izteku triletnega obdobja, brez poseganja v sposobnost države članice, ki imenuje sistem, da imenovanje samostojnega sistema obnovi za nadaljnji dve leti, dokler ni znan rezultat pregleda Komisije. Ob izteku vsakega obdobja imenovanja bi bilo treba izvesti nov postopek konkurenčne oddaje naročil, kadar se postopek oddaje naročil zahteva na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje o javnih naročilih. Pričakuje se, da izbor skupnega dražbenega sistema za izvajanje dražb ne bo pomembno vplival na sekundarni trg, saj se bodo na dražbi prodajale le pravice z rokom dobave največ pet dni.

(33)

Za izvajanje dražb, vzpostavitev in upravljanje časovnega razporeda dražb ter razne druge naloge, povezane z dražbami, kot je vzdrževanje posodobljene spletne strani, dostopne po vsej Uniji, so potrebni skupni ukrepi držav članic in Komisije v smislu tretjega pododstavka člena 91(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 7 ) („finančna uredba“). Potreba po takšnih skupnih ukrepih izhaja iz obsega sistema za trgovanje z emisijami, ki zajema vso Unijo, iz glavnih ciljev politik, ki izhajajo iz pregleda Direktive 2003/87/ES, in iz dejstva, da je Komisija na podlagi Direktive 2003/87/ES neposredno odgovorna za podrobno izvedbo vrste elementov sistema za trgovanje z emisijami, ki neposredno vplivajo zlasti na časovni razpored dražb in na spremljanje dražb. Ta uredba bi torej morala določati, da se postopek konkurenčne oddaje naročil za imenovanje skupnega dražbenega sistema in nadzornika dražbe izvede s skupno oddajo naročil, ki jo vodijo Komisija in države članice v smislu člena 125c Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 8 ). Člen 125c Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 omogoča, da se pri skupni oddaji naročil med državami članicami in Komisijo uporabljajo pravila postopka za oddajo naročil, ki veljajo za Komisijo. Glede na obseg oddaje naročil, ki zajema vso Unijo, je primerno, da se za skupni postopek za oddajo naročil v ustrezni meri uporabijo pravila za oddajo javnih naročil iz finančne uredbe in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. Ta uredba bi morala podrobno določati, da bodo dražbene storitve zagotovile države članice, storitve tehnične podpore pa Komisija, zlasti ob upoštevanju morebitnih odločitev o dopolnitvi nepopolnih prilog k tej uredbi, o ustrezni pogostosti dražb, o uskladitvi časovnih razporedov dražb med različnimi dražbenimi sistemi, o uvedbi največje višine ponudbe ter o kakršni koli spremembi te uredbe, zlasti glede povezanosti z drugimi sistemi in storitvami, da se spodbudi pravilno razumevanje pravil dražbe zunaj Unije. Primerno je, da Komisija takšne storitve zagotovi prek skupnega dražbenega sistema z največ izkušnjami pri izvajanju dražb za več kot eno državo članico. To ne posega v možnost posvetovanja z drugimi dražbenimi sistemi ali drugimi zainteresiranimi stranmi.

(34)

Dražbeni sistemi bi morali biti izbrani z odprtim, preglednim in konkurenčnim izbirnim postopkom, razen če za imenovanje dražbenega sistema s strani države članice, ki ne sodeluje v skupnem postopku, ne veljajo pravila postopka za oddajo naročil na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje o javnih naročilih. Pri imenovanju dražbenih sistemov ter klirinškega sistema ali poravnalnega sistema bi bilo treba upoštevati rešitve, ki jih ponudijo kandidati za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti ter polnega, pravičnega in enakovrednega dostopa do sodelovanja na dražbah za mala in srednje velika podjetja in dostopa za male onesnaževalce ter za zagotavljanje trdnega nadzora dražb vključno z zagotavljanjem mehanizma za izvensodno reševanje sporov. Dražbeni sistem za dražbo nestandardiziranih ali standardiziranih terminskih pogodb je lahko izjemoma izbran na osnovi dejstva, da lahko uporablja določbe o dostopu, pravila za plačilo in dobavo ter pravila za nadzor trga, ki veljajo na sekundarnem trgu. Posebne postopke, ki jih je treba upoštevati pri izbiri skupnega dražbenega sistema, bi bilo treba opredeliti v sporazumu, dogovorjenem med Komisijo in državami članicami, v katerem bi bili določeni praktični načini ocenjevanja vlog za sodelovanje ali ponudb in dodelitve pogodb ter pravo, ki se uporablja za te pogodbe, in pristojno sodišče za reševanje sporov, kot določa člen 125c Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(35)

Državam članicam, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu za izbiro skupnega dražbenega sistema, se lahko dovoli, da v skupnem ukrepu v celoti ali delno dobijo status opazovalk v skladu s pogoji, o katerih se dogovorijo države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu, in Komisija, kot je določeno v sporazumu o skupni oddaji naročil, pri čemer je treba upoštevati vsa veljavna pravila o oddaji javnih naročil, vključno s pravili o preprečevanju navzkrižij interesov in ohranjanju zaupnosti. Takšen dostop bi bil zaželen, da se omogoči lažji prehod med samostojnimi dražbenimi sistemi in skupnim dražbenim sistemom ob upoštevanju tistih vidikov dražbenega postopka, ki niso popolnoma usklajeni s to uredbo.

(36)

Primerno je, da države članice, ki se odločijo, da ne bodo sodelovale v skupnem postopku za imenovanje skupnega dražbenega sistema, temveč bodo imenovale svoj lasten dražbeni sistem, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo v razmeroma kratkem času po začetku veljavnosti te uredbe. Poleg tega mora Komisija ugotoviti, ali države članice, ki bodo imenovale svoj lasten dražbeni sistem, pri tem uporabljajo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da postopek dražbe ustreza določbam te uredbe in ciljem člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Prav tako je pomembno, da Komisija uskladi podrobne časovne razporede dražb, ki jih predlagajo dražbeni sistemi razen skupnega dražbenega sistema, s časovnimi razporedi dražb, ki jih predlaga skupni dražbeni sistem. Ko Komisija zaključi ocenjevanje vseh ostalih samostojnih dražbenih sistemov, pripravi seznam teh dražbenih sistemov, držav članic, ki jih imenujejo, in vseh veljavnih pogojev ali obveznosti, vključno z vsemi pogoji ali obveznostmi glede posameznih časovnih razporedov dražb, ter ga vključi v prilogo k tej uredbi. Vključitev na ta seznam ne pomeni, da Komisija potrdi skladnost države članice, ki imenuje sistem, s katerimi koli pravili za oddajo javnih naročil, ki veljajo za imenovanje njenega izbranega dražbenega sistema.

(37)

Člen 10(3) Direktive 2003/87/ES določa, da države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Da bi se izognili kakršnim koli dvomom, bi morala ta uredba določiti, da se prihodki od prodaje na dražbi nakažejo neposredno uradnemu dražitelju, ki ga imenuje vsaka posamezna država članica.

(38)

Ker se dražba pravic začne z njihovo izdajo na sekundarnem trgu in ne z neposredno brezplačno dodelitvijo upravljavcem in operatorjem zrakoplovov, bi bilo neprimerno, da bi za klirinške sisteme ali poravnalne sisteme veljale kakršne koli obveznosti glede posebne uspešnosti pri dobavi pravic uspešnim ponudnikom ali njihovim pravnim naslednikom, če bi bila dobava neuspešna iz razlogov zunaj njihovega vpliva. Ta uredba bi torej morala določati, da je edini popravni ukrep, ki je uspešnim ponudnikom ali njihovim pravnim naslednikom na voljo v primeru neuspešne dobave pravic, prodanih na dražbi, sprejetje dobave z zamudo. Vendar pa je pomembno omogočiti, da se pravice, prodane na dražbi, ki niso dobavljene zaradi neizvedbe celotnega plačila, ponudijo na prihodnjih dražbah, ki jih organizira isti dražbeni sistem.

(39)

Ker se edine obveznosti držav članic nanašajo na dobavo pravic, ni primerno, da bi morale države članice pri sodelovanju na dražbi deponirati zavarovanje s premoženjem, razen samih pravic. Zato bi morala ta uredba določati, da je edina obveznost držav članic pri dražbi dvodnevnih terminskih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb, kot so opredeljene v tej uredbi, predhodno deponiranje pravic, ki se prodajajo na dražbi, na depozitni račun, ki ga v registru Unije vodita klirinški sistem ali poravnalni sistem v vlogi skrbnika.

(40)

Vendar pa mora dražbeni sistem skupaj s kakršnim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njim povezana, izvajati ustrezne postopke v zvezi z zavarovanjem s premoženjem in vse ostale postopke za obvladovanje tveganja, potrebne za zagotovitev, da uradni dražitelji prejmejo celotno plačilo za pravice, prodane na dražbi po končni ceni na dražbi, ne glede na kakršne koli pomanjkljivosti pri plačilu, ki ga izvede uspešni ponudnik ali njegov pravni naslednik.

(41)

Za namene stroškovne učinkovitosti bi morali uspešnim ponudnikom omogočiti, da trgujejo s pravicami, ki so jim bile dodeljene na dražbi, še preden so te pravice dobavljene. Izjema od te zahteve po tržnosti se lahko uporabi le takrat, ko so pravice dobavljene v roku dveh trgovalnih dni po dražbi. Kot posledica te zahteve ta uredba omogoča, da plačila sprejmejo in dobavo izvršijo pravni nasledniki uspešnih ponudnikov namesto uspešnih ponudnikov samih. Vendar ta možnost ne bi smela dovoljevati izogibanja zahtevam za upravičenost do licitiranja na dražbah.

(42)

Primerno je, da sta sestava in višina pristojbin, ki jih uporabljajo dražbeni sistem ter klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki sta z njim povezana, enako ugodni kot primerljive pristojbine in pogoji, ki se uporabljajo za transakcije na sekundarnem trgu. Zaradi preglednosti bi morali biti vse pristojbine in vsi pogoji razumljivi, razčlenjeni in javno dostopni. Splošno pravilo bi moralo biti, da se stroški dražbenega postopka krijejo s pristojbinami, ki jih plačujejo ponudniki, kot določa pogodba o imenovanju dražbenega sistema. Vendar pa je za zagotovitev stroškovno učinkovitega skupnega dražbenega sistema pomembno, da države članice pri skupnem ukrepu sodelujejo od samega začetka. Zato je primerno, da se od držav članic, ki se skupnemu ukrepu pridružijo pozneje, zahteva, da same krijejo svoje stroške in da se ti zneski odštejejo od stroškov, ki jih sicer krijejo ponudniki. Vendar pa takšne določbe ne bi smele postaviti v neugoden položaj držav članic, ki se želijo pridružiti skupnemu ukrepu po izteku imenovanja samostojnih sistemov. Prav tako države članice ne bi smele biti v neugodnem položaju, kadar začasno sodelujejo pri skupnemu ukrepu, ker priglašeni samostojni sistem ni vključen na seznam. Uradni dražitelj bi moral plačati le za dostop do dražbenega sistema, ali celo tega ne, medtem ko bi morali morebitne stroške klirinškega in poravnalnega sistema kriti ponudniki, kot to določa splošno pravilo.

(43)

Vsekakor je primerno, da stroške za nadzornika dražbe krijejo države članice in da se ti stroški odštejejo od prihodkov od prodaje na dražbi. Poleg tega je primerno, da pogodba o imenovanju nadzornika dražbe razlikuje med stroški nadzornika dražbe, ki se spreminjajo predvsem glede na število dražb, in vsemi ostalimi stroški. Natančno razločevanje med temi stroški bi moralo biti prepuščeno odločanju v skupnem postopku za oddajo naročil.

(44)

Imenovati bi bilo treba nepristranskega nadzornika dražbe, ki bi spremljal postopek dražbe in poročal o njegovi skladnosti s cilji člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, o skladnosti z določbami te uredbe in o vseh primerih protikonkurenčnega obnašanja ali zlorabe trga. Za spremljanje dražb je potrebno skupno ukrepanje držav članic in Komisije, podobno kot v primeru dražb, zato je primeren skupni postopek za oddajo naročil. Zahtevati bi bilo treba, da dražbeni sistemi, uradni dražitelji in pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzorovanje dražbenega sistema, investicijska podjetja ali kreditne institucije ali druge osebe, pooblaščene za licitiranje v imenu drugih, ki sodelujejo na dražbah, ali za preiskave in pregon zlorab trga, sodelujejo z nadzornikom dražb pri opravljanju njegovih nalog.

(45)

Za zagotovitev nepristranskosti nadzornika dražb bi morali glede zahtev za imenovanje nadzornika dražb upoštevati kandidate z najmanjšim tveganjem za navzkrižje interesov ali zlorabo trga, zlasti ob upoštevanju njihovih morebitnih dejavnosti na sekundarnem trgu ter njihovih notranjih postopkov in ukrepov za ublažitev tveganja za navzkrižje interesov ali zlorabo trga, brez vplivanja na njihovo sposobnost, da svoje naloge opravljajo pravočasno ter v skladu z najvišjimi poklicnimi in kakovostnimi standardi.

(46)

Protikonkurenčno obnašanje in zloraba trga sta nezdružljiva z načeli odprtosti, preglednosti, usklajenosti in nediskriminacije, na katerih temelji ta uredba. Ta uredba bi morala zato vsebovati ustrezne določbe za ublažitev tveganja za takšno obnašanje na dražbah. Glavni dejavniki, ki pomagajo ublažiti tveganje za zlorabo trga, so skupni dražbeni sistem, preprosta zasnova dražb, razmeroma velika pogostost dražb, naključno razreševanje izenačenih ponudb, ustrezen dostop do dražb, enakopravno razkrivanje informacij in preglednost pravil. Finančni instrument kot sredstvo za prodajo pravic na dražbi tako uradnemu dražitelju kot ponudnikom omogoča, da koristijo zaščitne ukrepe, ki so jim na voljo znotraj zakonodajnega okvira, ki velja za finančne trge. Ta uredba bi morala določiti pravila, podobna tistim, ki veljajo za finančne instrumente, tako da se zmanjša tveganje za zlorabe trga v primerih, ko finančni produkt na dražbi ni finančni instrument. Nepristranski nadzornik dražbe bi moral oceniti celoten postopek dražbe in dražbe same ter upoštevanje pravil, ki veljajo zanje.

(47)

Poleg tega je nujno zagotoviti integriteto uradnega dražitelja. Države članice bi torej morale pri imenovanju uradnega dražitelja upoštevati kandidate z najmanjšim tveganjem za navzkrižje interesov ali zlorabo trga, zlasti ob upoštevanju njihovih morebitnih dejavnosti na sekundarnem trgu ter njihovih notranjih postopkov in ukrepov za ublažitev tveganja za navzkrižje interesov ali zlorabo trga, brez vplivanja na njihovo sposobnost, da svoje naloge opravljajo pravočasno ter v skladu z najvišjimi poklicnimi in kakovostnimi standardi. Posledica te zahteve je, da se državam članicam izrecno prepove izmenjava kakršnih koli notranjih informacij o dražbah z njihovim uradnim dražiteljem. Kršitev te prepovedi se kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami.

(48)

Poleg tega bi bilo zaželeno omogočiti, da dražbeni sistem spremlja obnašanje ponudnikov in v primeru zlorabe trga, pranja denarja in financiranja terorizma o tem obvesti pristojne nacionalne organe, v skladu z obveznostmi poročanja, določenimi v Direktivi 2003/6/ES, ter ob izvajanju obveznosti poročanja, določenih v Direktivi 2005/60/ES.

(49)	Pri uporabi nacionalnih predpisov, s katerimi se v ustreznem obsegu prenašata naslova III in IV direktiv 2004/39/ES in 2003/6/ES, bi morali pristojni organi zadevnih držav članic primerno upoštevati ustrezne določbe ukrepov Unije, s katerimi se izvajata ti direktivi.

(50)

Zaželeno je tudi, da ta uredba določa možnost uvedbe zgornje meje za količino pravic, ki jo lahko ponudi posamezni ponudnik, kot delež skupne količine pravic, ki se prodajajo na posameznih dražbah ali v celem danem koledarskem letu, ali katerih koli drugih ustreznih popravnih ukrepov. Glede na možno upravno obremenitev, ki bi jo lahko sprožila ta možnost, bi jo bilo treba aktivirati le v primerih, ko so pristojni nacionalni organi prejeli uradno obvestilo o zlorabi trga, pranju denarja ali financiranju terorizma in se nanj niso odločili odzvati, pod pogojem da se dokažeta potreba po njeni aktivaciji in njena učinkovitost. Za aktivacijo te možnosti bi bilo treba pridobiti predhodno mnenje Komisije o tej zadevi. Preden poda svoje mnenje, bi se morala Komisija posvetovati z državami članicami in nadzornikom dražbe o predlogu, ki ga predstavi dražbeni sistem. Za to mnenje bo pomembna tudi lastna preučitev Komisije, ali je trg s pravicami do emisije dovolj zaščiten pred zlorabo trga v skladu s členom 12(1a) Direktive 2003/87/ES.

(51)	Primerno je tudi, da druge osebe, ki jih države članice pooblastijo za licitiranje v imenu strank svojega glavnega podjetja, upoštevajo kodeks ravnanja, določen v tej uredbi, tako da zagotovijo primerno zaščito za svoje stranke.

(52)

Ta uredba mora določiti jezikovno ureditev, ki velja za vsak dražbeni sistem, na način, ki zagotavlja preglednost in uravnoteženo izpolnjevanje cilja glede nediskriminatornega dostopa do dražb in zagotavljanja stroškovno najbolj učinkovite jezikovne ureditve. Dokumentacija, ki ni objavljena v Uradnem listu Evropske unije, mora biti objavljena v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, in sicer v angleščini. Uporaba jezika, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, je bila že določena z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES ( 9 ).

(53)

Države članice lahko na lastne stroške poskrbijo za prevod vse dokumentacije v svoje uradne nacionalne jezike. Kadar se država članica odloči za slednje, bi morali tudi samostojni dražbeni sistemi na stroške tiste države članice, ki je zadevni samostojni dražbeni sistem imenovala, prevesti vso dokumentacijo v zvezi s svojim lastnim dražbenim sistemom v jezik zadevne države članice. Posledično bi morali biti dražbeni sistemi torej sposobni obvladovati vse ustno in pisno sporazumevanje s prosilci za dostop do licitiranja, osebami, ki imajo dostop do licitiranja, ali ponudniki, ki sodelujejo na dražbi, v katerem koli jeziku, kadar država članica poskrbi za prevod na lastne stroške, če jo takšne osebe za to zaprosijo. Dražbeni sistemi takšnim osebam za to storitev ne smejo zaračunati dodatnih stroškov. Takšne stroške bi morali enakomerno kriti vsi ponudniki v zadevnem dražbenem sistemu, da se zagotovi enakopraven dostop do dražb po vsej Uniji.

(54)

Zaradi pravne varnosti in preglednosti bi morala ta uredba vsebovati podrobne določbe o drugih vidikih prodaje na dražbah, kot so objavljanje, razglasitev in obveščanje o izidih dražb, zaščita zaupnih informacij, popravljanje napak pri opravljenih plačilih ali prenosih pravic ali pri zavarovanju s premoženjem, danem ali sproščenem v skladu s to uredbo, pravica do pritožbe na odločitve dražbenega sistema in začetek veljavnosti.

(55)	Za namene te uredbe se šteje, da investicijska podjetja, ki oddajajo ponudbe za finančne instrumente v svojem imenu ali v imenu strank, opravljajo investicijsko storitev ali dejavnost.

(56)

Ta uredba ne posega v preučitev, ki jo opravi Komisija v skladu s členom 12(1a) Direktive 2003/87/ES, ali je trg s pravicami do emisij dovolj zaščiten pred zlorabo trga, niti na morebitne predloge, ki jih lahko Komisija oblikuje za zagotovitev takšne zaščite. Ta uredba namerava zagotoviti, da so med čakanjem na izid preučitve Komisije trgovalni pogoji pošteni in urejeni.

(57)	Ta uredba ne vpliva na izvajanje členov 107 in 108 Pogodbe, na primer kar zadeva ureditve za zagotovitev poštenega, polnega in enakovrednega dostopa za mala in srednja podjetja, vključena v shemo Unije o trgovanju z emisijami, ter dostopa za male onesnaževalce.

(58)	Ta uredba ne vpliva na uporabo katerih koli veljavnih pravil notranjega trga EU.

(59)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznavata zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člen 11 Listine, ter člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah. V tem smislu ta uredba na noben način ne preprečuje državam članicam, da bi uporabljale svoja ustavna pravila glede svobode tiska in svobode izražanja v medijih.

(60)	Za zagotovitev predvidljivih in pravočasnih dražb mora ta uredba začeti veljati kar najhitreje.

(61)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 23(1) Direktive 2003/87/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Ta uredba določa pravila o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije na podlagi Direktive 2003/87/ES.

Ta uredba se uporablja za dodelitev prek dražbe za pravice iz poglavja II (letalstvo) Direktive 2003/87/ES in za dodelitev prek dražbe za pravice iz poglavja III (nepremične naprave) navedene direktive, ki veljajo za predajo v trgovalnih obdobjih od 1. januarja 2013 dalje.

1. Pravice se dajo v prodajo v dražbenem sistemu v obliki standardiziranih elektronskih pogodb („finančni produkt na dražbi“).

2. Vsaka država članica na dražbi prodaja pravice v obliki dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb.

Dražbe se izvajajo v obliki, ki ponudnikom omogoča, da ponudbe oddajajo v danem licitacijskem obdobju, ne da bi videli ponudbe, ki so jih oddali drugi ponudniki. Vsak uspešen ponudnik za vsako pravico plača isto končno ceno na dražbi, določeno v členu 7, ne glede na ponujeno ceno.

En lot, ki ga na dražbi prodaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), šteje 500 pravic.

En lot, ki ga na dražbi prodaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(2) ali 30(2), šteje 500 ali 1 000 pravic.

3. Vsaka ponudba se lahko odda, spremeni ali umakne zgolj v danem licitacijskem obdobju.

Oddane ponudbe se lahko spremenijo ali umaknejo do danega roka pred zaključkom licitacijskega obdobja. Ta rok določi zadevni dražbeni sistem in ga objavi na svoji spletni strani vsaj pet trgovalnih dni pred začetkom licitacijskega obdobja.

Vsako ponudbo lahko odda, spremeni ali umakne samo fizična oseba s sedežem v Uniji, ki je imenovana v skladu s členom 19(2)(d) in pooblaščena, da najde ponudnika za vse namene, povezane z dražbami, vključno z oddajanjem ponudb („zastopnik ponudnika“).

Vsaka ponudba postane zavezujoča takoj, ko je oddana, razen če se umakne ali spremeni v skladu s tem odstavkom ali umakne v skladu z odstavkom 4.

4. Če je zadevni dražbeni sistem prepričan, da je bila pri oddaji ponudbe storjena resnična napaka, lahko na zahtevo zastopnika ponudnika napačno oddano ponudbo obravnava kot umaknjeno po zaključku licitacijskega obdobja, vendar preden je bila določena končna cena na dražbi.

5. Prejem, prenos ali oddaja ponudbe s strani investicijskega podjetja ali kreditne institucije pri katerem koli dražbenem sistemu se šteje za investicijsko storitev v smislu točke 2 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, kadar je finančni produkt na dražbi finančni instrument.

2. Dražbeni sistem razvrsti prejete ponudbe po vrstnem redu glede na višino ponudbe. Kadar je vrednost več ponudb enaka, se te ponudbe razporedijo z naključnim izborom, skladnim z algoritmom, ki ga dražbeni sistem določi pred dražbo.

Količine, za katere so oddane ponudbe, se seštejejo z začetkom pri najvišji ponujeni ceni. Vrednost ponudbe, pri kateri vsota količin, za katere so oddane ponudbe, ustreza količini pravic za prodajo na dražbi ali jo presega, postane končna cena na dražbi.

3. Vsem ponudbam, ki sestavljajo vsoto količin, za katere so oddane ponudbe, določeno na podlagi odstavka 2, se dodelijo pravice po končni ceni na dražbi.

4. Kadar skupna količina uspešnih ponudb, določena v skladu z odstavkom 2, presega količino pravic, ki se prodajajo na dražbi, se zadnji ponudbi, ki sestavlja vsoto količin, za katere so oddane ponudbe, dodeli preostala količina pravic, ki se prodajajo na dražbi.

5. Kadar skupna količina ponudb, razvrščenih v skladu z odstavkom 2, ne dosega količine pravic, ki se prodajajo na dražbi, dražbeni sistem dražbo prekliče.

6. Kadar je končna cena na dražbi znatno nižja od cene na sekundarnem trgu, ki prevladuje med licitacijskim obdobjem in tik pred njim ob upoštevanju kratkoročne nestanovitnosti cen pravic v določenem obdobju pred dražbo, dražbeni sistem dražbo prekliče.

7. Dražbeni sistem pred začetkom dražbe določi metodologijo za uporabo odstavka 6, potem ko se je posvetoval z nadzornikom dražbe, če je imenovan, in obvestil pristojne nacionalne organe iz člena 56.

V času med dvema licitacijskima obdobjema v istem dražbenemu sistemu lahko zadevni dražbeni sistem metodologijo spremeni. O tem nemudoma obvesti nadzornika dražbe, če je imenovan, in pristojne organe iz člena 56.

Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva morebitno mnenje nadzornika dražbe.

8. Kadar je ena ali več dražb zaporedoma preklicanih na podlagi odstavka 5 ali 6, se skupna količina pravic za prodajo na navedenih dražbah enakomerno razporedi med naslednje dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem.

V primeru pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako štirikratniku števila preklicanih dražb.

V primeru pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako dvakratniku števila preklicanih dražb.

1. Vsak dražbeni sistem ločeno izvaja dražbe v lastnih rednih ponavljajočih se licitacijskih obdobjih. Licitacijsko obdobje se začne in konča na isti trgovalni dan. Licitacijsko obdobje traja najmanj dve uri. Licitacijska obdobja dveh ali več dražbenih sistemov se ne smejo prekrivati in med dvema zaporednima licitacijskima obdobjema mora biti razmak vsaj dveh ur.

2. Dražbeni sistem določi datum in čas dražb ob upoštevanju državnih praznikov, ki vplivajo na mednarodne finančne trge, in vseh drugih ustreznih dogodkov ali okoliščin, ki bi po mnenju dražbenega sistema lahko vplivali na ustrezen potek dražb, tako da bi bile potrebne spremembe. V dveh tednih vsakega leta v času božiča in novega leta se dražbe ne izvajajo.

3. V izjemnih okoliščinah lahko vsak dražbeni sistem po posvetovanju z nadzornikom dražbe, če je imenovan, spremeni čas katerega koli licitacijskega obdobja, tako da o tem obvesti vse osebe, ki bi jih to lahko zadevalo. Zadevni dražbeni sistem kar najbolj upošteva mnenje nadzornika dražbe, če ga ta poda.

4. Od šeste dražbe dalje ali prej dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2), izvaja dražbe pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES najmanj enkrat tedensko in dražbe pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES najmanj enkrat na dva meseca, razen v letu 2012, ko navedeni dražbeni sistemi izvajajo dražbe pravic iz poglavja III navedene Direktive najmanj enkrat na mesec.

Na nobenega od največ dveh dni v tednu, ko dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2), izvaja dražbo, noben drug dražbeni sistem ne sme izvajati dražb. Kadar dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2), izvaja dražbe pogosteje kot dva dneva v tednu, določi in objavi, na katera dva dneva ne smejo potekati druge dražbe. To stori najpozneje ob določitvi in objavi, ki sta navedeni v členu 11(1).

5. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2), se enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem letu, le da so količine, ki se prodajajo na dražbah vsako leto avgusta, za polovico manjše od količin, ki se prodajajo na dražbah v preostalih mesecih leta.

Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2), se načeloma enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem letu, le da so količine, ki se prodajajo na dražbah vsako leto avgusta, za polovico manjše od količin, ki se prodajajo na dražbah v preostalih mesecih leta.

6. Dodatne določbe o časovnem načrtu in pogostosti dražb, ki jih izvaja kateri koli dražbeni sistem razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2), so navedene v členu 32.

Brez poseganja v uporabo pravil iz člena 58, kjer je to primerno, lahko dražbeni sistem prekliče dražbo, kadar je pravilen potek zadevne dražbe moten ali se pričakuje, da bo moten. Kadar je ena ali več dražb zaporedoma preklicanih, se skupna količina pravic za prodajo na navedenih dražbah enakomerno razporedi med naslednje dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem.

V primeru pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako štirikratniku števila dražb, ki so bile zaporedoma preklicane.

V primeru pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako dvakratniku števila dražb, ki so bile zaporedoma preklicane.

Letne količine pravic za prodajo na dražbi iz poglavja III Direktive 2003/87/ES

1. V Prilogi I k tej uredbi se za vsako državo članico določi količina vseh pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo na dražbi prodane v letu 2012.

2. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi v letih 2013 in 2014, je enaka količini pravic, določeni v skladu s členoma 9 in 9a navedene direktive za zadevno koledarsko leto, od katere se odštejejo brezplačno dodeljene pravice iz členov 10a(7) in 11(2) navedene direktive ter polovica skupne količine vseh pravic za prodajo na dražbi v letih 2011 in 2012.

Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi vsako koledarsko leto od leta 2015 dalje, je enaka količini pravic, določeni v skladu s členoma 9 in 9a navedene direktive za zadevno koledarsko leto, od katere se odštejejo brezplačno dodeljene pravice iz členov 10a(7) in 11(2) navedene direktive.

Vse količine, ki bodo prodane na dražbi v skladu s členom 24 Direktive 2003/87/ES, se prištejejo h količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v danem koledarskem letu, določeni v skladu s prvim ali drugim pododstavkom tega odstavka.

Pri količini pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na dražbi v zadnjem letu vsakega trgovalnega obdobja, se bosta upoštevala vsako prenehanje opravljanja dejavnosti naprave v skladu s členom 10a(19) navedene direktive ter vsaka prilagoditev stopnje brezplačnih dodelitev v skladu s členom 10a(20) navedene direktive in pravic, ki ostanejo v rezervi za nove udeležence v skladu s členom 10a(7) navedene direktive.

3. Količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi vsako koledarsko leto od leta 2013 dalje, temelji na Prilogi I in na ocenjeni količini pravic, ki bodo prodane na dražbi, ki jo Komisija določi in objavi v skladu s členom 10(1) navedene direktive, ali na najnovejši prilagoditvi prve ocene Komisije, kot je objavljena do 31. januarja predhodnega leta, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo morebitne prehodne brezplačne dodelitve pravic, ki so se ali se bodo odštele od količine pravic, ki bi jih zadevna država članica drugače prodala na dražbi v skladu s členom 10(2) Direktive 2003/87/ES, kot je določeno v členu 10c(2) navedene direktive.

Vse nadaljnje spremembe količine pravic, ki bodo prodane na dražbi v danem koledarskem letu, se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

4. Brez poseganja v člen 10a(7) Direktive 2003/87/ES je v vsakem danem koledarskem letu delež pravic vsake države članice iz poglavja III navedene direktive, ki bodo prodane na dražbi, enak deležu, določenemu v skladu s členom 10(2) iste direktive, od katerega se odšteje morebitna prehodna brezplačna dodelitev, ki jo navedena država članica izvede v skladu s členom 10c Direktive 2003/87/ES v navedenem koledarskem letu, prištejejo pa se mu vse morebitne pravice, ki jih bo navedena država članica prodala na dražbi v istem koledarskem letu v skladu s členom 24 navedene direktive.

Časovni razpored posameznih dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na dražbi prek dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe

1. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb ter finančni produkt na dražbi in datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah v vsakem koledarskem letu, do 30. septembra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo in pridobili njeno mnenje. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.

2. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, določajo in objavljajo časovni razpored dražb, kot je določeno v odstavku 1 tega člena ter v skladu s Prilogo I in ocenjeno količino pravic, ki bodo prodane na dražbi, kot jo je določila in objavila Komisija, ali najnovejšo prilagoditvijo prve ocene Komisije, vključno z vsemi spremembami, na podlagi člena 10(3).

3. Zadevni dražbeni sistem lahko spremeni licitacijska obdobja, posamezne količine in datume dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na posameznih dražbah v zadnjem letu vsakega trgovalnega obdobja, tako da se upoštevata vsako prenehanje opravljanja dejavnosti naprave v skladu s členom 10a(19) navedene direktive in vsaka prilagoditev stopnje brezplačnih dodelitev v skladu s členom 10a(20) navedene direktive ali pravic, ki ostanejo v rezervi za nove udeležence v skladu s členom 10a(7) navedene direktive.

4. Časovni razpored posameznih dražb pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki jih izvaja dražbeni sistem, ki ni eden od dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, je določen in objavljen v skladu s členom 32 te uredbe.

Člen 32 se uporablja tudi za dražbe, ki jih v skladu z drugim pododstavkom člena 30(7) izvede dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2).

Letne količine pravic, ki se prodajajo na dražbi, iz poglavja II Direktive 2003/87/ES

1. Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki se vsako leto prodaja na dražbi, znaša 15 % pričakovane količine navedenih pravic, ki so v obtoku za zadevno leto. Kadar je količina, prodana na dražbi v danem letu, večja ali manjša od 15 % količine, ki je za zadevno leto dejansko dana v obtok, se razlika izravna s količinami, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem letu. Vse pravice, ki jih je še treba prodati na dražbi po zadnjem letu vsakega trgovalnega obdobja, se prodajo na dražbi v prvih štirih mesecih naslednjega leta.

Pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v končnem letu vsakega trgovalnega obdobja, se upoštevajo pravice, zadržane v posebni rezervi iz člena 3f Direktive 2003/87/ES.

2. Za vsako koledarsko leto v danem trgovalnem obdobju se delež pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, za vsako državo članico določi v skladu s členom 3d(3) navedene direktive.

Časovni razpored posameznih dražb pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki se prodajajo na dražbi prek dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe

1. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb ter datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah leta 2012, do 30. septembra 2011 ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo in pridobili njeno mnenje. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.

2. Od leta 2013 dalje dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, načeloma določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb ter finančni produkt na dražbi in datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah, za vsako koledarsko leto do 30. septembra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, potem ko so se o tem posvetovali s Komisijo in pridobili njeno mnenje. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.

Zadevni dražbeni sistem lahko prilagodi licitacijska obdobja, posamezne količine in datume dražb ter finančni produkt na dražbi in datume plačila in dobave pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah v končnem letu vsakega trgovalnega obdobja, tako da se upoštevajo pravice, zadržane v posebni rezervi iz člena 3f navedene direktive.

3. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, svoje določitve in objave iz odstavkov 1 in 2 utemeljijo na odločitvi, ki jo Komisija sprejme v skladu s členom 3e(3) Direktive 2003/87/ES.

4. Določbe o časovnem razporedu posameznih dražb pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki jih izvaja dražbeni sistem, ki ni eden od dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, je določen in objavljen v skladu s členom 32 te uredbe.

Člen 32 se uporablja tudi za dražbe, ki jih v skladu z drugim pododstavkom člena 30(7) izvede dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2).

1. Določitve in objave letnih količin pravic, ki bodo prodane na dražbi, ter licitacijskih obdobij, količin, datumov, finančnega produkta na dražbi in datumov plačila in dobave v zvezi s posameznimi dražbami v skladu s členi 10 do 13 in 32(4) se ne spreminjajo, razen za prilagoditve, ki so posledica katere koli od naslednjih okoliščin:

2. Kadar način, na katerega je treba izvesti določeno spremembo, ni določen v tej uredbi, zadevni dražbeni sistem navedene spremembe ne izvede, dokler se predhodno ne posvetuje s Komisijo in pridobi njenega mnenja o tem. Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje Komisije.

Brez poseganja v člen 28(3) lahko na dražbi neposredno oddaja ponudbe samo oseba, ki je upravičena do predložitve vloge za dostop do licitiranja v skladu s členom 18 in ima dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20.

1. Dražbeni sistem omogoči sredstva za dostop do svojih dražb na nediskriminatorni osnovi.

1a. Dostop do dražb ni odvisen od članstva ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, ali katerem koli drugem mestu trgovanja, ki ga upravlja dražbeni sistem ali katera koli tretja oseba.

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zagotovi, da se do dražb lahko dostopa na daljavo s pomočjo elektronskega vmesnika, ki je varno in zanesljivo dostopen prek interneta.

Poleg tega dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ponudnikom omogoči možnost dostopa do svojih dražb prek temu namenjenih povezav z elektronskim vmesnikom.

3. Dražbeni sistem lahko ponudi – države članice pa lahko to od njega tudi zahtevajo – enega ali več alternativnih načinov dostopa do svojih dražb za primere, ko glavni način dostopa iz katerega koli razloga ne bi bil dostopen, pod pogojem, da so takšni alternativni načini dostopa varni in zanesljivi ter njihova uporaba ne vodi v kakršno koli diskriminacijo med ponudniki.

Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), pripravi praktičen spletni modul za usposabljanje o dražbenem postopku, ki ga izvaja, vključno z navodili o tem, kako izpolniti in oddati obrazce, ter simulacijo o tem, kako licitirati na dražbi. Na voljo da tudi linijo za pomoč uporabnikom, ki je dostopna prek telefona, telefaksa in elektronske pošte vsaj v delovnem času vsakega trgovalnega dne.

1. Do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah so upravičene naslednje osebe:

2. Brez poseganja v izjemo iz člena 2(1)(i) Direktive 2004/39/ES, so osebe, za katere velja ta izjema in so pooblaščene v skladu s členom 59 te uredbe, upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah v svojem imenu ali v imenu strank svojega glavnega podjetja, če je država članica, v kateri imajo sedež, vzpostavila zakonodajo, ki ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu v tej državi članici omogoča, da takšne osebe pooblasti za licitiranje v njihovem imenu ali v imenu strank njihovega glavnega podjetja.

3. Osebe iz odstavka 1(b) ali (c) so upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah v imenu svojih strank, kadar licitirajo finančne produkte na dražbi, ki niso finančni instrumenti, če je država članica, v kateri imajo sedež, vzpostavila zakonodajo, ki ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu v tej državi članici omogoča, da takšne osebe pooblasti za licitiranje v imenu njihovih strank.

4. Kadar osebe iz odstavka 1(b) in (c) in odstavka 2 licitirajo v imenu svojih strank, zagotovijo, da so takšne stranke tudi same upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na podlagi odstavka 1 ali 2.

Kadar stranke oseb iz prvega pododstavka same licitirajo v imenu svojih strank, zagotovijo, da so tudi takšne stranke upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na podlagi odstavka 1 ali 2. Isto velja za vse nadaljnje stranke nižje v verigi, ki posredno licitirajo na dražbah.

5. Naslednje osebe niso upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah niti ne smejo sodelovati na dražbah prek ene ali več oseb, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20, bodisi v svojem imenu ali v imenu katerih koli drugih oseb, če na zadevnih dražbah sodelujejo v eni od naslednjih vlog:

6. Nadzornik dražbe na dražbi ne sme neposredno ali posredno sodelovati prek ene ali več oseb, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20, ne v svojem imenu ne v imenu katerih koli drugih oseb.

Osebe na položaju, s katerega lahko neposredno ali posredno znatno vplivajo na upravljanje nadzornika dražbe, ne smejo na nobeni dražbi neposredno ali posredno sodelovati preko ene ali več oseb, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20, ne v svojem imenu ne v imenu katerih koli drugih oseb.

Osebe, ki delajo za nadzornika dražbe v zvezi z dražbami, ne smejo neposredno ali posredno sodelovati na dražbah prek ene ali več oseb, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20, ne v svojem imenu ne v imenu katerih koli drugih oseb.

7. Možnost, ki jo ima dražbeni sistem, vključno s katerim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njim povezana, na podlagi členov 44 do 50, da sprejme plačilo, izvrši dobavo ali prevzame zavarovanje s premoženjem od pravnega naslednika uspešnega ponudnika, velja, da ne sme ogroziti uporabe členov 17 do 20.

1. Kadar dražbeni sistem organizira sekundarni trg, imajo člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ki so upravičene osebe v skladu s členom 18(1) ali (2), dostop do neposrednega licitiranja na dražbah, ki jih izvaja navedeni dražbeni sistem, brez dodatnih zahtev za dostop, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

2. Osebe, ki niso člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ter so upravičene osebe v skladu s členom 18(1) ali (2), imajo dostop do neposrednega licitiranja na dražbah, ki jih izvaja navedeni dražbeni sistem, pod pogojem, da:

Kadar dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ne organizira sekundarnega trga, imajo osebe, ki so upravičene osebe v skladu s členom 18(1) ali (2), dostop do neposrednega licitiranja na dražbah, ki jih izvaja navedeni dražbeni sistem, če izpolnjujejo pogoje, določene v pododstavkih (a) do (h) tega odstavka.

3. Osebe, ki spadajo na področje uporabe člena 18(1)(b) in (c) ali člena 18(2) in oddajajo ponudbe v imenu svojih strank, so dolžne dokazati, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1. Preden oddajo svojo prvo ponudbo neposredno pri katerem koli dražbenem sistemu, imenovanem v skladu s členom 26(1) ali 30(1), osebe, upravičene na podlagi člena 18(1) ali (2), zadevnemu dražbenemu sistemu predložijo vlogo za dostop do licitiranja.

Kadar dražbeni sistem organizira sekundarni trg, imajo člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira zadevni dražbeni sistem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 19(1), dostop do licitiranja brez predložitve vloge v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

2. Vloga za dostop do licitiranja na podlagi odstavka 1 se vloži s predložitvijo izpolnjenega obrazca dražbenemu sistemu. Obrazec in njegovo dostopnost prek interneta pripravi in vzdržuje zadevni dražbeni sistem.

3. Vloga za dostop do licitiranja mora biti podprta z overjenimi kopijami vseh dokazil, ki jih dražbeni sistem zahteva kot dokaz, da prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 19(2) in (3). Vloga za dostop do licitiranja vključuje vsaj elemente, navedene v Prilogi II.

4. Vloga za dostop do licitiranja, vključno z vsemi dokazili, mora biti na zahtevo dana na voljo za pregled, ki ga izvedejo nadzornik dražbe, pristojni nacionalni organi kazenskega pregona iz države članice, ki vodi preiskavo iz člena 62(3)(e) ali kateri koli pristojni organi Unije, vključeni v preiskave, ki potekajo na čezmejni osnovi.

5. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), lahko zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah, če prosilec zavrne kar koli od naslednjega:

6. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), uporablja ukrepe iz člena 13(4) Direktive 2005/60/ES za transakcije in poslovne odnose s politično izpostavljenimi osebami, ne glede na to, katera je njihova država prebivališča.

7. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), od prosilca za dostop do licitiranja na njegovih dražbah zahteva zagotovitev, da stranke prosilca ugodijo kakršnim koli zahtevam v skladu z odstavkom 5 in da isto velja tudi za vsako njihovo stranko v skladu s členom 18(4).

8. Vloga za dostop se šteje za umaknjeno, če prosilec ne predloži informacij, ki jih zahteva dražbeni sistem, v razumnem roku, določenem v zahtevi za informacije, ki jo zadevni dražbeni sistem pripravi v skladu s točko (a), (d) ali (e) odstavka 5, pri čemer rok ne sme biti krajši od petih trgovalnih dni od datuma zahteve za informacije, oziroma če se ne odzove na vabilo na razgovor ali ne sodeluje na razgovoru ali kakršnih koli preiskavah ali preverjanjih na podlagi točke (b) ali (c) odstavka 5.

9. Prosilec dražbenemu sistemu, imenovanemu v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ne sme dajati lažnih ali zavajajočih informacij. Prosilec zadevni dražbeni sistem v celoti, odkrito in nemudoma obvesti o vseh spremembah okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo vlogo za dostop do licitiranja na dražbah, ki jih izvaja navedeni dražbeni sistem, ali na kateri koli dostop do licitiranja, ki mu je že bil odobren.

10. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), sprejme odločitev o vlogi, ki ji je bila predložena, in svojo odločitev sporoči prosilcu.

1. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah, prekliče ali začasno odpove že odobreni dostop do licitiranja vsaki osebi, ki:

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah oziroma prekliče ali začasno odpove že odobren dostop do licitiranja, če sumi, da je prosilec povezan s pranjem denarja, financiranjem terorizma, kriminalno dejavnostjo ali zlorabo trga, če takšna zavrnitev, preklic ali začasna odpoved verjetno ne bi onemogočila prizadevanj pristojnih nacionalnih organov, da preganjajo ali primejo storilce takšnih dejanj.

V takšnem primeru zadevni dražbeni sistem pripravi poročilo za finančno obveščevalno enoto (FIU), navedeno v členu 21 Direktive 2005/60/ES, v skladu s členom 55(2) te uredbe.

3. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), lahko zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah, prekliče ali začasno odpove že odobreni dostop do licitiranja vsaki osebi, ki:

4. Osebe iz odstavka 3 se obvestijo o zavrnitvi dostopa oziroma preklicu ali začasni odpovedi dostopa ter dobijo možnost, da pisno odgovorijo v razumnem roku, navedenem v odločitvi o zavrnitvi dostopa, preklicu ali začasni odpovedi dostopa.

Po preučitvi pisnega odgovora osebe zadevni dražbeni sistem, če je to upravičeno:

5. Osebe, ki jim je bil dostop do licitiranja preklican ali začasno odpovedan v skladu z odstavkom 1, 2 ali 3, sprejmejo primerne ukrepe za zagotovitev, da njihova odstranitev z dražb:

V zavrnitvi dostopa, preklicu ali začasni odpovedi dostopa, kot so navedeni v odstavkih 1, 2 in 3, so opredeljeni vsi ukrepi, potrebni za skladnost s tem odstavkom, dražbeni sistem pa preveri upoštevanje teh ukrepov.

1. Vsaka država članica imenuje uradnega dražitelja. Nobena država članica ne prodaja pravic na dražbi, ne da bi imenovala uradnega dražitelja. Istega uradnega dražitelja lahko imenuje več kot ena država članica.

2. Država članica, ki imenuje uradnega dražitelja, to stori pravočasno pred začetkom dražb, tako da sklene in izvede potrebne ureditve z dražbenim sistemom, ki ga imenuje ali namerava imenovati ista država članica, vključno s katerim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njim povezana, in uradnemu dražitelju omogoči, da na dražbi prodaja pravice v imenu države članice, ki ga imenuje, v skladu s skupno dogovorjenimi pogoji.

3. Za države članice, ki ne sodelujejo v skupnih ukrepih iz člena 26(1) in (2), uradnega dražitelja imenuje ustrezna država članica, tako da se sklenejo in izvedejo potrebne ureditve z dražbenimi sistemi, imenovanimi v skladu s členom 26(1) in (2), vključno s katerim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njimi povezana, s čimer se uradnemu dražitelju omogoči prodajanje pravic na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje, v takšnih dražbenih sistemih v skladu s skupno dogovorjenimi pogoji, kot določata drugi pododstavek člena 30(7) in prvi pododstavek člena 30(8).

4. Države članice nobeni osebi, ki dela za uradnega dražitelja, ne smejo razkrivati notranjih informacij, razen če oseba, ki dela za državo članico ali jo zastopa, te informacije razkrije na podlagi potrebe po seznanitvi z informacijami, in sicer med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti in je zadevna država članica prepričana, da je uradni dražitelj poleg ukrepov, predvidenih v členu 42(1) in (2), uvedel ustrezne ukrepe za preprečitev trgovanja na podlagi notranjih informacij v smislu člena 3(28) ali v skladu s prepovedjo iz člena 38 s strani oseb, ki delajo za uradnega dražitelja.

5. Pravice, ki bodo prodane na dražbi v imenu države članice, se ne dajo na dražbe, če zadevna država članica nima ustrezno imenovanega uradnega dražitelja ali če ureditve iz odstavka 2 niso sklenjene ali veljavne.

6. Odstavek 5 ne posega v nobene pravne posledice, ki v skladu z zakonodajo Unije nastanejo za državo članico, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti iz odstavkov 1 do 4.

7. Države članice Komisiji sporočijo identiteto uradnega dražitelja in njegove kontaktne podatke.

Identiteta in kontaktni podatki uradnega dražitelja se objavijo na spletni strani Komisije.

Ne glede na tretji pododstavek se pravice, ki bodo prodane na dražbi v imenu države članice, ne dajo na dražbe, če zadevna država članica nima ustrezno imenovanega nadzornika dražbe ali če pogodbene ureditve z nadzornikom dražbe niso sklenjene ali veljavne.

Kadar nadzorniku dražbe višja sila delno ali popolnoma onemogoči, da bi pri določeni dražbi opravil svoje delo, se lahko zadevni dražbeni sistem odloči, da bo zadevno dražbo izvedel sam, če sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev primernega nadzora nad samo dražbo. Navedeno velja tudi do trenutka, ko prvi nadzornik dražbe, imenovan v skladu z odstavkom 2, začne nadzorovati zadevne dražbe, kot je natančneje opredeljeno v pogodbi o njegovem imenovanju.

2. Vse države članice imenujejo nadzornika dražbe po skupnem postopku za oddajo naročil, ki ga izvedejo Komisija in države članice v skladu s tretjim pododstavkom člena 91(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in členom 125c Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Najmanj tri mesece pred iztekom ali prenehanjem mandata nadzornika dražbe se imenuje njegov naslednik v skladu z odstavkom 2.

4. Identiteta in kontaktni podatki nadzornika dražbe se objavijo na spletni strani Komisije.

5. Vsaka država članica, ki se skupnemu ukrepu iz odstavka 2 pridruži po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil, ki ga sklenejo države članice in Komisija, sprejme pogoje, o katerih se države članice in Komisija dogovorijo v sporazumu o skupni oddaji naročil, ter vse odločitve, ki so že bile sprejete v skladu z navedenim sporazumom.

Država članica lahko po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil in dokler se ne pridruži skupnemu ukrepu iz odstavka 2, dobi status opazovalke v skladu s pogoji, o katerih se v sporazumu o skupni oddaji naročil dogovorijo države članice in Komisija, pri čemer je treba upoštevati vsa veljavna pravila o oddaji javnih naročil.

1. Nadzornik dražbe nadzoruje vsako dražbo in o ustreznem izvajanju dražb, izvedenih v predhodnem mesecu, v imenu držav članic poroča Komisiji ter zadevnim državam članicam v roku, določenem v četrtem pododstavku člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, v skladu z navedenim pododstavkom zlasti kar zadeva:

2. Nadzornik dražbe za države članice in Komisijo pripravi letno konsolidirano poročilo, ki vključuje:

3. Nadzornik dražbe lahko na zahtevo Komisije in ene ali več držav članic, ali kadar je to potrebno na podlagi odstavka 5, občasno poroča o katerih koli posebnih vprašanjih, povezanih s katerim koli dražbenim postopkom, kadar je treba zadevno vprašanje izpostaviti pred oddajo poročil iz odstavka 1 ali 2. Sicer pa lahko nadzornik dražbe o tem poroča v poročilih, navedenih v odstavku 1 ali 2.

4. Država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določeno v členu 26(1) in (2) te uredbe, temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu s členom 30(1) in (2) te uredbe, lahko nadzornika dražbe zaprosi, da državam članicam, Komisiji in zadevnemu dražbenemu sistemu predloži tehnično poročilo o sposobnosti dražbenega sistema, ki ga država predlaga ali namerava predlagati, za izvajanje dražbenega postopka v skladu z zahtevami te uredbe in v skladu s cilji, določenimi v členu 10(4) Direktive 2003/87/ES.

V takšnih poročilih nadzornik dražbe jasno navede, v čem dražbeni postopek izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka in v čem jih ne. Navede tudi jasna priporočila za nadaljnji razvoj ali izboljšanje dražbenega postopka, kadar koli je to primerno, in predlaga natančen časovni načrt njihovega izvajanja.

5. V primeru, da dražbeni postopek, ki ga izvaja dražbeni sistem, kakor koli krši to uredbo ali ni skladen s cilji člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, ali na zahtevo Komisije v primeru, da sumi takšne kršitve, nadzornik dražbe o tem poroča državam članicam, Komisiji in zadevnemu dražbenemu sistemu.

V poročilu je jasno navedena vrsta kršitve ali neskladnosti. Nadzornik dražbe navede jasna priporočila za izboljšanje stanja in predlaga natančen časovni načrt njihovega izvajanja. Kadar je to primerno, lahko priporoči začasno ukinitev zadevnega dražbenega sistema. Nadzornik dražbe svoje poročilo v skladu s tem členom stalno pregleduje in o njegovem pregledu vsako četrtletje poroča državam članicam, Komisiji in zadevnemu dražbenemu sistemu.

6. Nadzornik dražbe podaja mnenja v skladu s členom 7(7), členom 8(3), členom 27(3) in členom 31(1) ter kot je določeno v Prilogi III. Mnenja poda v razumnem času.

7. Poročila in mnenja, navedena v tem členu, se predstavijo v razumljivi, standardizirani, lahko dostopni obliki, določeni v pogodbi o imenovanju nadzornika dražbe.

IMENOVANJE DRAŽBENEGA SISTEMA S STRANI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO V SKUPNEM UKREPU S KOMISIJO, IN NJEGOVE NALOGE

1. Ne glede na člen 30 države članice imenujejo dražbeni sistem za dražbe pravic v skladu s členom 27 po skupnem postopku za oddajo naročil, ki ga izvedejo Komisija in države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s tem členom.

2. Ne glede na člen 30 države članice imenujejo dražbeni sistem za dražbe pravic v skladu s členom 28 po skupnem postopku za oddajo naročil, ki ga izvedejo Komisija in države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s tem členom.

Dražbeni sistem, imenovan v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, na dražbi prodaja pravice v skladu s členom 28, dokler ne začne dražb izvajati dražbeni sistem, imenovan v skladu z odstavkom 1.

3. Skupni postopek za oddajo naročil iz odstavkov 1 in 2 se izvede v skladu s tretjim pododstavkom člena 91(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in členom 125c Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

4. Vsako obdobje, za katerega se imenujejo dražbeni sistemi iz odstavkov 1 in 2, ne sme biti daljše od petih let.

5. Identiteta in kontaktni podatki dražbenih sistemov iz odstavkov 1 in 2 se objavijo na spletni strani Komisije.

6. Vsaka država članica, ki se skupnemu ukrepu, kot je določen v odstavkih 1 in 2, pridruži po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil, ki ga sklenejo Komisija in države članice, ki v navedenem ukrepu sodelujejo, sprejme pogoje, o katerih so se dogovorile Komisija in države članice, ki so se skupnemu ukrepu pridružile pred začetkom veljavnosti navedenega sporazuma, ter vse odločitve, ki so že bile sprejete v skladu z navedenim sporazumom.

Vsaka država članica, ki se v skladu s členom 30(4) odloči, da ne bo sodelovala v skupnem ukrepu, kot je določen v odstavkih 1 in 2, temveč bo imenovala svoj lasten dražbeni sistem, lahko dobi status opazovalke v skladu s pogoji, o katerih se v sporazumu o skupni oddaji naročil dogovorijo države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu, kot je določen v odstavkih 1 in 2, in Komisija, pri čemer je treba upoštevati vsa veljavna pravila o oddaji javnih naročil.

1. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), državam članicam nudi naslednje storitve, kot so podrobneje opredeljene v pogodbi o njegovem imenovanju:

2. Vsaj 20 trgovalnih dni pred začetkom prvega trgovalnega obdobja, ki ga vodi dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), se dražbeni sistem poveže z najmanj enim klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom.

3. Dražbeni sistem v treh mesecih od imenovanja predloži podrobno strategijo izstopa Komisiji, ta pa se o njej posvetuje z nadzornikom dražbe. Dražbeni sistem v dveh mesecih od prejetja mnenja nadzornika dražbe v skladu s členom 25(6) pregleda svojo strategijo izstopa in jo po potrebi spremeni, pri čemer v največji možni meri upošteva navedeno mnenje.

1. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(2), državam članicam nudi naslednje storitve:

2. Vsaj 20 trgovalnih dni pred začetkom prvega trgovalnega obdobja, ki ga vodi dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(2), se zadevni dražbeni sistem poveže z najmanj enim klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom.

3. Ne glede na odstavka 4 in 5 člen 16(2) in (3), členi 17 in 19 do 21, členi 36 do 43, členi 54 do 56, člena 60(3) in 63(4) ter člen 64 ne veljajo za dražbe, ki jih izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(2) ali 30(2).

4. Odstavek 3 ne izključuje uporabe člena 36(1) v zvezi z dražbami pravic v obliki dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb, ki so finančni instrumenti v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES, katere izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členoma 26(2) ali 30(2), če država članica, v kateri ima dražbeni sistem sedež, izvaja člen 36(1) te uredbe ali če tako izvajanje za uporabo člena 36(1) te uredbe ni potrebno.

5. Odstavek 3 ne izključuje uporabe členov 36(2) in 37 do 43 v zvezi z dražbami pravic v obliki dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb, ki niso finančni instrumenti v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES, katere izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členoma 26(2) ali 30(2), če država članica, v kateri ima dražbeni sistem sedež, izvaja člen 43 te uredbe ali če tako izvajanje za uporabo člena 43 te uredbe ni potrebno.

Storitve, ki jih dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2), zagotavljajo Komisiji

Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2), Komisiji zagotovijo storitve tehnične podpore za delo Komisije, povezano z naslednjim:

IMENOVANJE DRAŽBENIH SISTEMOV S STRANI DRŽAV ČLANIC, KI SE ODLOČIJO IMETI SVOJ LASTEN DRAŽBENI SISTEM, IN NJIHOVE NALOGE

Imenovanje vseh dražbenih sistemov razen dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1) ali (2)

1. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), lahko imenuje svoj lasten dražbeni sistem za dražbo svojega deleža količine pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, kot je določeno v členu 31(1) te uredbe.

2. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), lahko imenuje svoj lasten dražbeni sistem za dražbo svojega deleža količine pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, kot je določeno v členu 31(2) te uredbe.

3. Države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), lahko imenujejo isti dražbeni sistem ali različne dražbene sisteme za dražbo v skladu s členom 31(1) oziroma (2).

4. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da ne bo sodelovala v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), temveč bo imenovala svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

5. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), izbere svoj lasten dražbeni sistem, imenovan v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, na osnovi izbirnega postopka, skladnega z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo o javnih naročilih, kadar se postopek oddaje naročil zahteva na podlagi zakonodaje Unije oziroma nacionalne zakonodaje. Za izbirni postopek veljajo vsi popravni ukrepi in postopki izvršbe iz zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje.

Vsako obdobje, za katero se imenuje dražbeni sistem iz odstavkov 1 in 2, traja največ tri leta in ga je mogoče podaljšati največ za dodatni dve leti. Vendar se obdobje, za katero se imenuje dražbeni sistem iz odstavka 2, izteče tri mesece po vključitvi dražbenega sistema iz odstavka 1 na seznam v skladu z odstavkom 7, štiri mesece po zavrnitvi uvrstitve v navedeni seznam ali šest mesecev po začetku dražb prek dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1), če država članica do začetka dražb v dražbenem sistemu, imenovanem v skladu s členom 26(1), ni v skladu s členom 30(6) priglasila dražbenega sistema iz člena 30(1), kar koli je prej.

Pogoj za imenovanje dražbenih sistemov iz odstavkov 1 in 2 je vključitev zadevnega dražbenega sistema na seznam v Prilogi III v skladu z odstavkom 7. Imenovanje se ne izvede, dokler za zadevni dražbeni sistem ne začne veljati vključitev na seznam v Prilogi III, kot določa odstavek 7.

6. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, Komisiji pošlje popolno priglasitev, ki vsebuje vse naslednje:

7. Dražbeni sistemi, razen tistih, ki so imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2), države članice, ki jih imenujejo, njihovi mandati in vsi veljavni pogoji ali obveznosti se navedejo v Prilogi III, ko so izpolnjeni zahteve te uredbe in cilji člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Komisija in odbor iz člena 23(1) Direktive 2003/87/ES ukrepata izključno na podlagi teh zahtev in ciljev ter imata popoln vpogled v kakršna koli poročila, ki jih pripravi nadzornik dražbe v skladu s členom 25(4) te uredbe.

V odsotnosti kakršnega koli seznama, navedenega v prvem pododstavku, država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, uporablja dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 26(1) ali (2), za dražbo svojega deleža pravic, ki bi bile sicer prodane na dražbi prek dražbenega sistema, ki se imenuje v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, v obdobju do izteka treh mesecev po začetku veljavnosti vključitve na seznam, določene v prvem pododstavku.

Ne glede na odstavek 8 lahko država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, vseeno sodeluje v skupnem ukrepu izključno zaradi uporabe dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) in (2), kot je določeno v drugem pododstavku. Tako sodelovanje poteka v skladu z določbami drugega pododstavka člena 26(6) in ob upoštevanju pogojev iz sporazuma o skupni oddaji naročil.

8. Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), temveč se odloči imenovati svoj lasten dražbeni sistem v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, se lahko kadar koli vključi v skupni ukrep iz člena 26, kot določa člen 26(6).

Količina pravic, ki so bile pripravljene za prodajo na dražbi prek dražbenega sistema, ki ni eden od dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2), se enakomerno razporedi med dražbe, ki jih izvaja ustrezni dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2).

Naloge dražbenih sistemov razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2)

1. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), izvaja iste naloge kot dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), kot določa člen 27.

Določbe člena 27(1)(c) pa ne veljajo za dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), ki strategijo izstopa iz člena 27(3) predloži državi članici, ki ga je imenovala, ta pa se mora o njej posvetovati z nadzornikom dražbe.

2. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(2), izvaja iste naloge kot dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(2), kot določa člen 28, razen člena 28(1)(c) o časovnem razporedu dražb, ki se ne uporablja.

3. Določbe o časovnem razporedu dražb iz člena 8(1), (2) in (3) ter členov 9, 10, 12, 14 in 32 se uporabljajo za dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 30(1) ali (2).

Časovni razpored za vse dražbene sisteme razen dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 26(1) ali (2)

1. Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah, ki jih izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, bo največ 20 milijonov pravic in najmanj 3,5 milijona pravic, razen v primeru, ko bo skupna količina pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, ki imenuje dražbeni sistem, v danem koledarskem letu manjša od 3,5 milijona; v tem primeru se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto. Vendar se v letu 2012 na posamezni dražbi, ki jo izvaja ta dražbeni sistem, lahko proda največ 6,5 milijona in najmanj 1 milijon pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES.

2. Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah, ki jih izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, bo največ 5 milijonov pravic in najmanj 2,5 milijona pravic, razen v primeru, ko bo skupna količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, ki imenuje dražbeni sistem, v danem koledarskem letu manjša od 2,5 milijona; v tem primeru se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto.

3. Skupna količina pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo skupno prodane na dražbi prek vseh dražbenih sistemov, imenovanih v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, se enakomerno razporedi po vsakem danem koledarskem letu, le da so količine, ki bodo prodane na dražbah avgusta vsako leto, za polovico manjše od količin, ki bodo prodane na dražbah v ostalih mesecih istega leta. ►M1 Šteje se, da so te zahteve izpolnjene, ko vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) ali (2), posamezno izpolnjuje te zahteve. V letu 2012 se navedeno uporablja po prvem mesecu od začetka dražb, ki jih je izvedel kateri koli izmed teh dražbenih sistemov. ◄

4. Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb, finančni produkt na dražbi ter datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah vsako leto, do 31. oktobra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo. Zadevni dražbeni sistemi jih določijo in objavijo šele po tem, ko jih v skladu s členom 11(1) in členom 13(1) te uredbe določijo in objavijo dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, razen če tak dražbeni sistem še ni bil imenovan. Zadevni dražbeni sistemi zgoraj navedeno določajo in objavljajo po posvetovanju s Komisijo in pridobitvi njenega mnenja. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.

Objavljeni časovni razporedi iz prvega pododstavka so skladni z vsemi ustreznimi pogoji ali obveznostmi, navedenimi v Prilogi III.

Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 30(1) ali (2), zgoraj navedeno določajo in objavljajo, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka ter v skladu s količinami, dodeljenimi državi članici, ki imenuje zadevni dražbeni sistem, kot je določeno v Prilogi I, in ocenjeno količino pravic, ki bodo prodane na dražbi, kot jo je nazadnje določila in objavila Komisija na podlagi člena 10(1) Direktive 2003/87/ES, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo morebitne prehodne brezplačne dodelitve pravic, ki so se ali se bodo odštele od količine pravic, ki bi jih določena država članica drugače prodala na dražbi v skladu s členom 10(2) Direktive 2003/87/ES, kot je določeno v členu 10c(2) navedene direktive.

5. Kadar dražbo, ki jo izvaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, dražbeni sistem prekliče v skladu s členom 7(5) ali (6) ali členom 9, se količine, namenjene prodaji na dražbi, enakomerno razporedijo bodisi med naslednje štiri dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem, bodisi med naslednji dve dražbi, ki ju načrtuje isti dražbeni sistem, če zadevni dražbeni sistem v danem koledarskem letu izvede manj kot štiri dražbe.

Po prejetju letnega konsolidiranega poročila o dražbah, izvedenih v letu 2014, ki ga pripravi nadzornik dražbe, Komisija pregleda ureditve iz te uredbe, vključno z delovanjem vseh dražbenih postopkov.

Pri pregledu se preučijo pridobljene izkušnje glede medsebojnega vpliva med dražbenimi sistemi, imenovanimi v skladu s členom 30(1) ali (2), ter dražbenimi sistemi, imenovanimi v skladu s členom 26(1) ali (2), pa tudi glede medsebojnega vpliva med dražbami in sekundarnim trgom.

Pregled se izvede ob posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

Komisija lahko ob upoštevanju rezultatov pregleda predlaga kakršne koli ukrepe, ki se ji zdijo primerni za odpravo izkrivljanja ali slabega delovanja notranjega trga ali trga ogljika, ki izvira iz ureditev na podlagi te uredbe, tako da lahko ti ukrepi začnejo veljati do 31. decembra 2016.

ZAHTEVE GLEDE IMENOVANJA, KI SE UPORABLJAJO ZA URADNEGA DRAŽITELJA, NADZORNIKA DRAŽBE IN VSE DRAŽBENE SISTEME

Zahteve glede imenovanja, ki veljajo za uradnega dražitelja in nadzornika dražbe

1. Pri imenovanju uradnih dražiteljev in nadzornika dražbe države članice upoštevajo, do kakšne mere kandidati:

2. Pogoj za imenovanje uradnega dražitelja je, da se uradni dražitelj z zadevnim dražbenim sistemom dogovori o ureditvah iz člena 22(2) in (3).

1. Dražbe se izvajajo le v dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg, katerega upravljavec organizira trgovanje s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami.

2. Dražbeni sistem, ki je v skladu s to uredbo imenovan za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb, lahko brez dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev držav članic vzpostavi ustrezne ureditve za olajšanje dostopa in sodelovanja na dražbah ponudnikom, navedenim v členu 18(1) in (2).

3. Pri imenovanju katerega koli dražbenega sistema države članice upoštevajo, do kakšne mere kandidati kažejo izpolnjevanje vseh naslednjih zahtev:

4. Dražbeni sistem je lahko v skladu s členom 26(1) ali 30(1) imenovan samo, če država članica, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec, zagotovi, da se za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb v ustrezni meri uporabljajo nacionalni ukrepi, s katerimi se prenaša naslov III Direktive 2004/39/ES.

Dražbeni sistem je v skladu s členoma 26(1) in 30(1) imenovan samo, če država članica, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec, zagotovi, da so ju pristojni organi navedene države članice sposobni pooblastiti in nadzorovati v skladu z nacionalnimi ukrepi, s katerimi se v ustrezni meri prenaša naslov IV Direktive 2004/39/ES.

Kadar regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec trga nimata sedeža v isti državi članici, se prvi in drugi pododstavek uporabljata tako za državo članico, kjer ima sedež regulirani trg, ki kandidira, kot za državo članico, kjer ima sedež njegov upravljavec trga.

5. Pristojni nacionalni organi države članice iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena, imenovani v skladu s členom 48(1) Direktive 2004/39/ES, odločijo o pooblastitvi reguliranega trga, ki je bil ali bo imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1) te uredbe, če regulirani trg in njegov upravljavec izpolnjujeta določbe naslova III Direktive 2004/39/ES, kot so bile prenesene v nacionalni pravni red države članice, v kateri imata sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena. Odločitev o pooblastitvi se sprejme v skladu z naslovom IV Direktive 2004/39/ES, kot je bila prenesena v nacionalni pravni red države članice, v kateri imata sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena.

6. Pristojni nacionalni organi iz odstavka 5 tega člena skrbijo za učinkovit pregled nad trgom in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja zahtev iz navedenega odstavka. V ta namen jim je omogočeno, da neposredno ali s pomočjo drugih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu s členom 48(1) Direktive 2004/39/ES, uporabijo pristojnosti, ki jih imajo na podlagi nacionalnih ukrepov za izvajanje člena 50 navedene direktive, v zvezi z reguliranim trgom in njegovim upravljavcem trga, navedenima v odstavku 4 tega člena.

Država članica vsakega pristojnega nacionalnega organa iz odstavka 5 zagotovi, da se nacionalni ukrepi za izvajanje členov 51 in 52 Direktive 2004/39/ES izvajajo v zvezi z osebami, odgovornimi za neizpolnjevanje svojih obveznosti iz naslova III Direktive 2004/39/ES, kot so bile prenesene v nacionalni pravni red države članice, v kateri imajo sedež, v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Za namene tega odstavka se nacionalni ukrepi za izvajanje členov 56 do 62 Direktive 2004/39/ES uporabljajo za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi različnih držav članic.

Režim glede zlorab trga, ki velja za finančne instrumente v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES

1. Za namene te uredbe, kadar so dvodnevne promptne pogodbe ali petdnevne standardizirane terminske pogodbe finančni instrumenti v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES, navedena direktiva velja za dražbe navedenih finančnih produktov na dražbi. ►M1 Navedeno ne posega v uporabo členov 38 do 40 te uredbe glede uporabe notranjih informacij za umik ponudbe. ◄

2. Kadar dvodnevne promptne pogodbe ali petdnevne standardizirane terminske pogodbe niso finančni instrumenti v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES, veljajo določbe členov 37 do 43 te uredbe.

Opredelitve za režim glede zlorab trga, ki velja za finančne produkte na dražbi razen finančnih instrumentov v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES

Za namene členov 38 do 43, ki veljajo za finančne produkte na dražbi, ki niso finančni instrumenti v smislu člena 1(3) Direktive 2003/6/ES, se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

Iz osnovne opredelitve v točki (b) prvega odstavka izhajajo zlasti naslednji primeri:

1. Nobena oseba iz drugega pododstavka, ki ima notranje informacije, ne sme uporabiti teh informacij za neposredno ali posredno oddajo, spreminjanje ali umik ponudbe zase ali za tretjo stran za finančni produkt na dražbi, na katerega se nanašajo navedene informacije.

2. Kadar je oseba iz odstavka 1 pravna oseba, velja prepoved iz navedenega odstavka tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločitvi o oddaji, spremembi ali umiku ponudbe v imenu zadevne pravne osebe.

3. Ta člen ne velja za oddajo, spremembo ali umik ponudbe za finančni produkt na dražbi, ki se izvede kot del opravljanja obveznosti, ki je postala zavezujoča, kadar ta obveznost izhaja iz dogovora, sklenjenega preden je zadevna oseba posedovala notranje informacije.

Člena 38 in 39 veljata tudi za katero koli osebo poleg oseb iz navedenih členov, ki ima notranje informacije in pri tem ve ali bi morala vedeti, da so to notranje informacije.

1. Dražbeni sistem, uradni dražitelj in nadzornik dražbe vsak posebej sestavijo seznam navedenih oseb, ki delajo zanje, prek pogodbe o zaposlitvi ali drugače, in imajo dostop do notranjih informacij. Dražbeni sistem redno posodablja svoj seznam in ga posreduje pristojnemu nacionalnemu organu v državi članici, v kateri ima sedež, kadar koli se to zahteva. Uradni dražitelj in nadzornik dražbe oba redno posodabljata svoja seznama in ju posredujeta pristojnemu nacionalnemu organu države članice, v kateri ima sedež dražbeni sistem, ter države članice, v kateri imata sedež uradni dražitelj ali nadzornik dražbe, kot je določeno v pogodbi(-ah) o njunem imenovanju, kadar koli to zahteva pristojni nacionalni organ.

2. Osebe, ki imajo v dražbenem sistemu vodstvene odgovornosti, uradni dražitelj ali nadzornik dražbe ter, kadar je to mogoče, osebe, ki so z njimi tesno povezane, pristojnemu nacionalnemu organu iz odstavka 1 najmanj priglasijo obstoj v njihovem imenu oddanih, spremenjenih ali umaknjenih ponudb za finančne produkte na dražbi ali iz njih izvedene finančne instrumente ali z njimi povezane druge finančne instrumente.

3. Osebe, ki izvajajo raziskave ali objavljajo podatke o raziskavah v zvezi s finančnimi produkti na dražbi, ter osebe, ki ustvarjajo ali razširjajo druge informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbene strategije, namenjene distribucijskim potem ali javnosti, primerno poskrbijo za zagotovitev, da so takšne informacije pošteno predstavljene ter razkrijejo svoje interese ali navedejo navzkrižja interesov v zvezi s finančnimi produkti na dražbi.

4. Dražbeni sistem sprejme strukturne določbe, namenjene preprečevanju in odkrivanju praks tržne manipulacije.

5. Vsaka oseba iz člena 59(1), ki utemeljeno sumi, da bi neka transakcija lahko vključevala trgovanje na podlagi notranjih informacij ali manipulacijo trga, nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ države članice, v kateri ima sedež.

1. Pristojni nacionalni organi iz člena 11 Direktive 2003/6/ES opravljajo učinkovit nadzor nad trgom in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so določbe členov 37 do 42 te uredbe upoštevane.

2. Pristojni nacionalni organi iz odstavka 1 tega člena imajo pristojnosti, ki jim pripadajo na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 12 Direktive 2003/6/ES.

3. Države članice zagotovijo, da se nacionalni ukrepi za prenos členov 14 in 15 Direktive 2003/6/ES uporabljajo v zvezi z osebami, odgovornimi za neskladnost s členi 37 do 42 te uredbe v zvezi z dražbami, izvedenimi na njihovem ozemlju ali v tujini.

4. Za namene uporabe členov 37 do 42 te uredbe ter odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se nacionalni ukrepi za prenos člena 16 Direktive 2003/6/ES uporabljajo za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, navedenimi v odstavku 1 tega člena.

Plačilo s strani uspešnih ponudnikov in posredovanje prihodkov državam članicam

1. Vsak uspešen ponudnik ali njegov(-i) pravni naslednik(-i), vključno z vsemi posredniki, ki ju zastopajo, plača dolgovani znesek, o katerem je obveščen v skladu s členom 61(3)(c), za pravice, ki jih je pridobil, kot je bil obveščen v skladu s členom 61(3)(a), tako da prenese ali poskrbi za prenos dolgovanega zneska prek klirinškega sistema ali poravnalnega sistema na imenovani bančni račun uradnega dražitelja v denarnih obveznostih bodisi pred dobavo pravic ali najpozneje ob njihovi dobavi na imenovani lastniški račun ponudnika ali imenovani lastniški račun njegovega pravnega naslednika.

2. Dražbeni sistem, vključno s klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki je z njim povezan, prenese plačila, ki so jih izvedli ponudniki ali pravni nasledniki in so rezultat dražbe pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, uradnim dražiteljem, ki so zadevne pravice prodajali na dražbi, razen za zneske, v zvezi s katerimi mora delovati kot plačilni zastopnik, kar zadeva nadzornika dražbe.

3. Plačila uradnim dražiteljem se izvedejo v eurih ali v valuti države članice, ki jih imenuje, kadar navedena država članica ni članica euroobmočja, kar koli izbere zadevna država članica, ne glede na to, v kateri valuti plačila izvedejo ponudniki, pod pogojem da je zadevni klirinški sistem ali poravnalni sistem sposoben poslovati v zadevni nacionalni valuti.

Menjalni tečaj je tečaj, objavljen prek priznane finančne tiskovne agencije, določene v pogodbi o imenovanju zadevnega dražbenega sistema, nemudoma po koncu licitacijskega obdobja.

1. Uspešni ponudnik ali njegovi pravni nasledniki bodo pravice, o katerih se uspešnega ponudnika obvesti v skladu s členom 61(3)(a), prejeli, samo če je celotni dolgovani znesek, o katerem se uspešnega ponudnika obvesti v skladu s členom 61(3)(c), plačan uradnemu dražitelju v skladu s členom 44(1).

2. Uspešni ponudnik ali njegovi pravni nasledniki, ki ne izpolnijo svojih obveznosti iz odstavka 1 tega člena v celoti do roka, o katerem je uspešni ponudnik obveščen v skladu s členom 61(3)(d), zamujajo pri plačilu.

3. Ponudniku, ki zamuja pri plačilu, se lahko zaračuna eno ali oboje od naslednjega:

4. Kadar uspešni ponudnik zamuja pri plačilu, se brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 zgodi kar koli od naslednjega:

5. Kadar poravnava ni izvršena, se pravice ponudijo v prodajo na naslednjih dveh dražbah, ki jih načrtuje zadevni dražbeni sistem.

Pravice, ki jih dražbeni sistem proda na dražbi, register Unije pred začetkom licitacijskega obdobja prenese na imenovani lastniški račun, kjer jih hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi varuha, dokler se pravice ne dobavijo uspešnim ponudnikom ali njihovim pravnim naslednikom v skladu z izidi dražbe, kot določa veljavna uredba Komisije, sprejeta v skladu s členom 19(3) Direktive 2003/87/ES.

1. Klirinški sistem ali poravnalni sistem vsako pravico, ki jo na dražbi proda država članica, dodeli uspešnemu kupcu, dokler skupna količina dodeljenih pravic ne ustreza količini pravic, o kateri je ponudnik obveščen v skladu s členom 61(3)(a).

Ponudniku se lahko dodelijo pravice iz več kot ene države članice, ki sodeluje na isti dražbi, če je to potrebno za dosego količine pravic, o kateri je ponudnik obveščen v skladu s členom 61(3)(a).

2. Po plačilu dolgovanega zneska se v skladu s členom 44(1) vsakemu uspešnemu ponudniku ali njegovim pravnim naslednikom dobavijo pravice, dodeljene navedenemu ponudniku, takoj ko je to izvedljivo in v vsakem primeru najpozneje do roka njihove dobave, tako da se pravice, o katerih je bil ponudnik obveščen v skladu s členom 61(3)(a), v celoti ali delno prenesejo z določenega imetniškega računa, ki ga hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi varuha, na določeni imetniški račun uspešnega ponudnika ali njegovih pravnih naslednikov ali na določeni imetniški račun, ki ga klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi varuha, hrani za uspešnega ponudnika ali njegove pravne naslednike.

1. Kadar klirinški sistem ali poravnalni sistem ne uspe dobaviti vseh ali dela pravic, prodanih na dražbi, zaradi okoliščin, nad katerimi nima nadzora, pravice dobavi klirinški sistem ali poravnalni sistem ob prvi možni priložnosti, uspešni ponudniki ali njihovi pravni nasledniki pa sprejmejo dobavo na poznejši datum.

2. Popravni ukrep iz odstavka 1 je edini popravni ukrep, do katerega so upravičeni uspešni ponudnik ali njegovi pravni nasledniki v primeru kakršne koli neuspešne dobave pravic, prodanih na dražbi, zaradi okoliščin, nad katerimi zadevni klirinški sistemi ali poravnalni sistemi nimajo nadzora.

1. Pred začetkom licitacijskega obdobja za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb se od ponudnikov ali posrednikov, ki jih zastopajo, zahteva, da dajo zavarovanje s premoženjem.

2. Če se tako zahteva, se vse neporabljeno zavarovanje s premoženjem, ki ga je dal neuspešen ponudnik, skupaj z vsemi obrestmi, nakopičenimi na denarnem kritju, sprosti takoj, ko je to mogoče, po zaključku licitacijskega obdobja.

3. Če se tako zahteva, se vse zavarovanje s premoženjem, ki ga je dal neuspešen ponudnik in ni bilo porabljeno za poravnavo, skupaj z vsemi obrestmi, obračunanimi na denarnem kritju, sprosti takoj, ko je to mogoče, po poravnavi.

1. Pred začetkom licitacijskega obdobja za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb ali petdnevnih standardiziranih terminskih pogodb se od uradnega dražitelja zahteva le, da pravice do njihove dobave deponira kot zavarovanje s premoženjem, ki jih klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi varuha, hrani na depozitnem računu.

3. Kadar se pravice, dane kot zavarovanje s premoženjem v skladu z ►M1 odstavkom 1 ◄ , ne porabijo, jih lahko klirinški sistem ali poravnalni sistem do njihove dobave zadrži, če se tako odloči država članica, na določenem imetniškem računu, ki ga hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki opravlja nalogo varuha.

1. Struktura in višina pristojbin ter kakršni koli s tem povezani pogoji, ki jih uporablja kateri koli dražbeni sistem in njegovi klirinški sistemi ali poravnalni sistemi, ne smejo biti manj ugodni kot primerljive standardne pristojbine in pogoji, ki se uporabljajo na sekundarnem trgu.

2. Vsak dražbeni sistem in njegovi klirinški sistemi ali poravnalni sistemi lahko uporabljajo samo pristojbine, odbitke ali pogoje, ki so izrecno navedeni v pogodbi o njihovem imenovanju.

3. Vse pristojbine in pogoji, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti jasno navedeni, lahko razumljivi in javno dostopni. Naštejejo se na seznamu, na katerem se navedejo vsi stroški za vsako vrsto storitve.

1. Brez poseganja v odstavek 2 se stroški storitev, navedenih v členu 27(1), členu 28(1) in členu 31, krijejo s pristojbinami, ki jih plačajo ponudniki, le da kakršne koli stroške ureditev med uradnim dražiteljem in dražbenim sistemom, navedenih v členu 22(2) in (3), ki uradnemu dražitelju omogočajo, da pravice prodaja na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje, vendar brez stroškov katerega koli klirinškega sistema ali poravnalnega sistema, povezanega z zadevnim dražbenim sistemom, krije država članica, ki organizira dražbo.

Stroški iz prvega pododstavka se odštejejo od prihodkov od prodaje na dražbi, ki se plačajo uradnim dražiteljem skladno s členom 44(2) in (3).

2. Ne glede na tretji pododstavek lahko pogoji sporazuma o skupni oddaji naročil iz prvega pododstavka člena 26(6) ali pogodbe o imenovanju dražbenega sistema v skladu s členom 26(1) ali (2) odstopajo od odstavka 1 tega člena, tako da se od držav članic, ki so Komisijo v skladu s členom 30(4) obvestile, da ne bodo sodelovale v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1) ali (2), vendar naknadno uporabijo dražbene sisteme, imenovane v skladu s členom 26(1) ali (2), lahko zahteva, da zadevnemu dražbenemu sistemu, vključno s klirinškimi sistemi ali poravnalnimi sistemi, ki so z njim povezani, plačajo stroške storitev iz členov 27(1) in 28(1), povezane z deležem pravic, ki jih navedena država članica da na dražbo, od datuma, ko navedena država članica začne sodelovati na dražbah dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1) ali (2), do prekinitve ali izteka imenovanja navedenega dražbenega sistema.

Navedeno velja tudi za države članice, ki se skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1) in (2), niso pridružile v šestih mesecih po začetku veljavnosti sporazuma o skupni oddaji naročil iz prvega pododstavka člena 26(6).

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se država članica pridruži skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1) ali (2), po izteku obdobja imenovanja iz drugega pododstavka člena 30(5) ali če zaradi tega, ker dražbeni sistem, ki je bil priglašen v skladu s členom 30(6), ni naveden na seznamu v skladu s členom 30(7), za dražbo svojega deleža pravic uporablja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali (2).

Stroški, ki jih krijejo ponudniki na podlagi odstavka 1, se zmanjšajo za količino stroškov, ki jih krije država članica na podlagi tega odstavka.

3. Delež stroškov za nadzornika dražbe, ki se spreminja glede na število dražb, kot je določeno v pogodbi o imenovanju nadzornika dražbe, se enakomerno porazdeli po številu dražb. Vsi ostali stroški nadzornika dražbe, kot je določeno v pogodbi o imenovanju nadzornika dražbe, razen stroškov, ki jih je mogoče pripisati storitvam, ki jih je zagotovila Komisija, in stroškov, povezanih s kakršnimi koli poročili, pripravljenimi v skladu s členom 25(4), se enakomerno porazdelijo po številu dražbenih sistemov, razen če ni drugače določeno v pogodbi o imenovanju nadzornika dražbe.

Delež stroškov nadzornika dražbe, povezan z dražbenim sistemom, imenovanim v skladu s členom 30(1) ali (2), vključno s stroškom kakršnih koli poročil, zahtevanih v skladu s členom 25(4), krije država članica, ki imenuje dražbeni sistem.

Delež stroškov nadzornika dražbe, povezan z dražbenim sistemom, imenovanim v skladu s členom 26(1) ali (2), se porazdeli med države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu, v skladu z njihovimi deleži v skupni količini pravic, prodanih na dražbah prek zadevnega dražbenega sistema.

Stroški nadzornika dražbe, ki jih krijejo države članice, se odštejejo od prihodkov od prodaje na dražbi, ki jih uradni dražitelji plačajo državi članici, ki jih imenuje, skladno s točko (c) člena 23.

1. Uradni dražitelji, dražbeni sistemi in pristojni nacionalni organi, ki jih nadzorujejo, na zahtevo nadzorniku dražbe priskrbijo vse informacije v zvezi z dražbami, kot je razumno potrebno za izvajanje nalog nadzornika dražbe.

3. Uradni dražitelji, dražbeni sistemi in pristojni nacionalni organi, ki jih nadzorujejo, pomagajo nadzorniku dražbe pri opravljanju njegovih nalog, tako da aktivno sodelujejo z nadzornikom dražbe vsak na svojem področju.

4. Pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo kreditne institucije in investicijska podjetja, ter pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo osebe, pooblaščene za oddajanje ponudb v imenu drugih oseb v skladu s členom 18(2), pomagajo nadzorniku dražbe pri opravljanju njegovih nalog, tako da aktivno sodelujejo z nadzornikom dražbe v okviru svojih pristojnosti.

5. Za obveznosti, ki so pristojnim nacionalnim organom naložene v odstavkih 1, 3 in 4, veljajo določbe o poklicni skrivnosti, ki jih morajo izpolnjevati v skladu s pravom Unije.

1. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), spremlja odnos s ponudniki, ki imajo dostop do licitiranja na njegovih dražbah, v celotnem trajanju tega odnosa, tako da stori naslednje:

Pri preučevanju ponudb v skladu s točko (a) prvega pododstavka je zadevni dražbeni sistem posebno pozoren na kakršno koli dejavnost, ki se mu zdi po naravi zelo verjetno povezana s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali kriminalno dejavnostjo.

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zagotovi, da se dokumenti, podatki ali informacije, ki jih ima o posameznem ponudniku, redno posodabljajo. V ta namen lahko dražbeni sistem:

3. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), hrani evidenco:

4. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), hrani evidenco iz odstavka 3 tako dolgo, dokler je ponudniku dovoljeno licitiranje na njegovih dražbah, in vsaj pet let po zaključku odnosa z navedenim ponudnikom.

1. Pristojni nacionalni organi iz člena 37(1) Direktive 2005/60/ES spremljajo in sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti dražbenega sistema, imenovanega v skladu s členom 26(1) ali 30(1), z zahtevami glede dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke iz členov 19 in 20(6) te uredbe, z zahtevami glede spremljanja in hranjenja evidence iz člena 54 te uredbe ter z zahtevami glede obveščanja iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Pristojni nacionalni organi iz prvega pododstavka imajo pristojnosti, ki jim pripadajo na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 37(2) in (3) Direktive 2005/60/ES.

Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), se lahko šteje za odgovornega za kršitve člena 19, člena 20(6) in (7), člena 21(1) in (2) ter člena 54 te uredbe ter odstavkov 2 in 3 tega člena. V zvezi s tem veljajo nacionalni ukrepi, s katerimi se prenaša člen 39 Direktive 2005/60/ES.

2. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), njegovo vodstvo in zaposleni polno sodelujejo s FIU iz člena 21 Direktive 2005/60/ES, tako da nemudoma:

3. Informacije iz odstavka 2 se posredujejo FIU države članice, na ozemlju katere se nahaja zadevni dražbeni sistem.

Oseba ali osebe, pristojne za posredovanje informacij iz tega člena, se imenujejo z nacionalnimi ukrepi za prenos politik in postopkov glede zagotavljanja upoštevanja zadevnih predpisov ter komuniciranja iz člena 34(1) Direktive 2005/60/ES.

4. Država članica, na ozemlju katere se nahaja dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zagotovi, da se za zadevni dražbeni sistem uporabljajo nacionalni ukrepi za prenos členov 26 do 29, člena 32, člena 34(1) in člena 35 Direktive 2005/60/ES.

1. Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), obvesti pristojne nacionalne organe, imenovane v skladu s členom 43(2) Direktive 2004/39/ES, odgovorne za nadzor zadevnega dražbenega sistema ali za preiskave in pregon zlorabe trga, ki se dogaja v sistemih zadevnega dražbenega sistema ali preko njega, o sumu zlorabe trga s strani katere koli osebe, ki ima dostop do licitiranja na dražbah, ali osebe, v imenu katere deluje oseba, ki ima dostop do licitiranja na dražbah.

Pri tem veljajo nacionalni ukrepi, s katerimi se prenaša člen 25(2) Direktive 2005/60/ES.

2. Zadevni dražbeni sistem obvesti nadzornika dražbe in Komisijo o dejstvu, da je vložil prijavo na podlagi odstavka 1, pri čemer navede, kakšne popravne ukrepe je izvedel ali jih namerava izvesti za preprečevanje kršitev iz odstavka 1 tega člena.

1. Kateri koli dražbeni sistem lahko uvede največjo višino ponudbe ali katere koli druge popravne ukrepe, potrebne za blažitev dejanskega ali morebitnega zaznavnega tveganja za zlorabo trga, pranje denarja, financiranje terorizma ali druge kriminalne dejavnosti ter protikonkurenčno obnašanje, po posvetovanju s Komisijo in pridobitvi njenega mnenja o tem, pod pogojem da bi uvedba največje višine ponudbe ali katerih koli drugih popravnih ukrepov učinkovito ublažila zadevno tveganje. Komisija se lahko posvetuje z zadevnimi državami članicami in nadzornikom dražbe ter pridobi njihovo mnenje o predlogu, ki ga je podal zadevni dražbeni sistem. Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje Komisije.

2. Največja višina ponudbe se izrazi bodisi kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na kateri koli dani dražbi, ali kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na dražbi v katerem koli danem letu, kar koli je primernejše za spopadanje s tveganjem za zlorabo trga, kot je opredeljeno v členu 56(1).

3. Za namene tega člena največja višina ponudbe pomeni največje število pravic, za katere lahko neposredno ali posredno odda ponudbo katera koli skupina oseb, navedenih v členu 18(1) ali (2), ki spadajo v katero koli od naslednjih kategorij:

Členi 53 do 57 ne posegajo v nobene druge ukrepe, ki jih dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), lahko sprejme na podlagi svojih pravil vedenja na trgu ali kakršnih koli drugih pogodbenih ureditev, neposredno ali posredno sklenjenih z vsemi ponudniki, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah, pod pogojem, da takšni ukrepi niso v navzkrižju z določbami členov 53 do 57 ali jih ne ogrožajo.

Pravila ravnanja za ostale osebe, ki imajo dostop do licitiranja v imenu drugih oseb v skladu s členom 18(1)(b) in (c) ter členom 18(2)

2. Osebe iz odstavka 1 pri svojih odnosih s strankami uporabljajo naslednja pravila ravnanja:

Metoda za izračun varščine iz točke (e) se določi v sporazumih, sklenjenih v skladu s točko (d).

Kateri koli del varščine iz točke (e), ki ni bil uporabljen za plačilo pravic, se povrne plačniku v razumnem času po dražbi, kot je navedeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s točko (d).

3. Osebe iz odstavka 1 pri licitiranju v svojem imenu ali v imenu strank uporabljajo naslednja pravila ravnanja:

4. Pristojni nacionalni organi, ki jih imenujejo države članice, v katerih imajo sedež osebe iz odstavka 1, so odgovorni za pooblastitev takšnih oseb za izvajanje dejavnosti iz navedenega odstavka ter za spremljanje in izvrševanje skladnosti s pravili ravnanja, določenimi v odstavkih 2 in 3, vključno z obravnavo kakršnih koli pritožb, vloženih zaradi neskladnosti s takšnimi pravili ravnanja.

5. Pristojni nacionalni organi iz odstavka 4 osebam iz odstavka 1 odobrijo pooblastilo samo v primeru, da osebe izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

6. Pristojni nacionalni organi države članice, v kateri so pooblaščene osebe iz odstavka 1, spremljajo in izvršujejo pogoje, navedene v odstavku 5. Država članica zagotovi, da:

7. Stranke ponudnikov iz odstavka 1 tega člena lahko vse morebitne pritožbe v zvezi s skladnostjo s pravili vedenja iz odstavkov 2 in 3 naslovijo na pristojne organe, navedene v odstavku 4, v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi za obravnavanje takšnih pritožb v državi članici, v kateri se nadzorujejo osebe iz odstavka 1.

8. Osebe iz odstavka 1, ki imajo dostop do licitiranja v dražbenem sistemu v skladu s členi 18, 19 in 20, smejo brez dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev držav članic omogočati licitacijske storitve strankam iz točke (a) člena 19(3).

1. Vsa zakonodaja, smernice, navodila, dokumenti, razglasitve, vključno s časovnim razporedom dražb, vse ostale nezaupne informacije v zvezi z dražbami ali danim dražbenim sistemom, vse odločitve, vključno z odločitvami v skladu s členom 57 o uvedbi največje višine ponudbe in vseh ostalih popravnih ukrepov, potrebnih za ublažitev dejanskega ali morebitnega zaznavnega tveganja pranja denarja, financiranja terorizma, kriminalne dejavnosti ali zlorabe trga v zadevnem dražbenem sistemu, se objavijo na posodobljeni spletni strani, namenjeni dražbam, ki jo vzdržuje zadevni dražbeni sistem.

Informacije, ki niso več pomembne, se arhivirajo. Ti arhivi so dostopni na isti dražbeni spletni strani.

2. Nezaupne različice poročil nadzornika dražbe državam članicam in Komisiji v skladu s členom 25(1) in (2) se objavijo na spletni strani Komisije.

Poročila, ki niso več pomembna, se arhivirajo. Ti arhivi so dostopni na spletni strani Komisije.

3. Seznam z imeni, naslovi, številkami telefona in telefaksa, naslovi elektronske pošte in spletnimi stranmi vseh oseb, ki imajo dostop do licitiranja v imenu drugih oseb na dražbah, ki jih izvaja kateri koli dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), se objavi na spletni strani, ki jo vzdržuje zadevni dražbeni sistem.

1. Dražbeni sistem razglasi izide vsake dražbe, ki jo izvede, takoj ko je to praktično izvedljivo in najpozneje 15 minut po koncu licitacijskega obdobja.

3. Hkrati z razglasitvijo v skladu z odstavkom 1 dražbeni sistem vsakega uspešnega ponudnika, ki licitira v njegovih sistemih, obvesti o:

4. Kadar valuta, ki jo izbere ponudnik, ni euro, dražbeni sistem obvesti uspešnega ponudnika, ki licitira na njegovih dražbah, o menjalnem tečaju, ki ga je uporabil za izračun dolgovanega zneska v valuti, ki jo je izbral uspešni ponudnik.

Menjalni tečaj je tečaj, objavljen prek priznane finančne tiskovne agencije, določene v pogodbi o imenovanju zadevnega dražbenega sistema, nemudoma po koncu licitacijskega obdobja.

5. Dražbeni sistem zadevnemu klirinškemu sistemu ali poravnalnemu sistemu, ki sta z njim povezana, sporoči informacije, o katerih je obvestil vse uspešne ponudnike v skladu z odstavkom 3.

2. Zaupnih informacij ne sme razkriti nobena oseba, ki jih je pridobila neposredno ali posredno, razen v skladu z odstavkom 3.

4. Ukrepi, potrebni za zagotovitev, da se zaupne informacije ne razkrivajo neupravičeno, in posledice vsakega takšnega neupravičenega razkritja s strani dražbenega sistema ali nadzornika dražbe, vključno z vsemi osebami, ki zanju delajo na podlagi pogodbe, se določijo v pogodbah o njunem imenovanju.

5. Zaupne informacije, ki jih pridobi dražbeni sistem ali nadzornik dražbe, vključno z vsemi osebami, ki zanju delajo na podlagi pogodbe, se uporabljajo izključno za namene izpolnjevanja njunih obveznosti ali izvajanja njihovih nalog v zvezi z dražbami.

6. Odstavki 1 do 5 ne izključujejo izmenjave zaupnih informacij med dražbenim sistemom in nadzornikom dražbe ali med posameznimi dražbenimi sistemi in posameznimi nadzorniki dražbe ter:

Zaupne informacije, izmenjane na podlagi tega odstavka, se ne smejo razkriti drugim osebam razen tistih, ki so navedene v točkah (a), (b) in (c), kadar je to v nasprotju z odstavkom 2.

7. Vse osebe, ki delajo ali so delale za kateri koli dražbeni sistem ali nadzornika dražbe, vključene v dražbe, so dolžne varovati poklicno skrivnost in zagotovijo, da se zaupne informacije varujejo v skladu s tem členom.

1. Pisne informacije, ki jih posreduje kateri koli dražbeni sistem v skladu s členom 60(1) in (3) ali nadzornik dražbe v skladu s členom 60(2) ali so posredovane v skladu s pogodbo o njunem imenovanju in ki niso objavljene v Uradnem listu Evropske unije, so v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

2. Vsaka država članica lahko na lastne stroške zagotovi prevod vseh informacij iz odstavka 1 o katerem koli dražbenem sistemu, v uradni jezik ali uradne jezike navedene države članice.

Kadar neka država članica na svoje stroške zagotovi prevod vseh informacij iz odstavka 1, ki jih je priskrbel dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), vsaka država članica, ki je imenovala dražbeni sistem v skladu s členom 30(1), na lastne stroške zagotovi prevod vseh informacij iz odstavka 1, ki jih je priskrbel dražbeni sistem, kot ga je imenovala v skladu s členom 30(1), v isti jezik oziroma jezike.

3. Prosilci za dostop do licitiranja in osebe, ki imajo dostop do licitiranja, lahko naslednje informacije predložijo v uradnem jeziku Unije, ki so ga izbrale v skladu z odstavkom 4, pod pogojem da se je država članica odločila zagotoviti prevod v navedeni jezik na podlagi odstavka 2:

Dražbeni sistem lahko zahteva overjen prevod v jezik, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

4. Prosilci za dostop do licitiranja, osebe, ki imajo dostop do licitiranja in ponudniki, ki sodelujejo na dražbi, izberejo kateri koli uradni jezik Unije, v katerem želijo prejemati vsa obvestila, pripravljena na podlagi členov 8(3), 20(10), 21(4) in 61(3).

Vse ostalo ustno ali pisno sporazumevanje dražbenega sistema s prosilci za dostop do licitiranja, osebami, ki imajo dostop do licitiranja, ali ponudniki, ki sodelujejo na dražbi, poteka v jeziku, izbranem na podlagi prvega pododstavka, brez dodatnih stroškov za zadevne prosilce, osebe in ponudnike, pod pogojem da se je država članica odločila zagotoviti prevod v navedeni jezik v skladu z odstavkom 2.

Tudi če se je država članica v skladu z odstavkom 2 tega člena odločila zagotoviti prevod v jezik, izbran na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, se lahko prosilec za dostop do licitiranja, oseba, ki ima dostop do licitiranja, ali ponudnik, ki sodeluje na dražbi, odpovejo svoji pravici na podlagi drugega pododstavka tega odstavka, tako da zadevnemu dražbenemu sistemu dajo predhodno pisno soglasje za izključno uporabo jezika, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

5. Države članice so odgovorne za točnost vseh prevodov, narejenih na podlagi odstavka 2.

Osebe, ki predložijo prevod dokumenta iz odstavka 3, in vsi dražbeni sistemi, ki priglasijo prevedeni dokument v skladu z odstavkom 4, so odgovorni za zagotovitev, da gre za točen prevod izvirnika.

1. Dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1) ali 30(1), zagotovi, da ima vzpostavljene izvensodne mehanizme za obravnavo pritožb prosilcev za dostop do licitiranja, ponudnikov, ki imajo dostop do licitiranja, in ponudnikov, ki jim je bil dostop do licitiranja zavrnjen, preklican ali začasno odpovedan.

2. Države članice, v katerih se nadzorujeta regulirani trg, imenovan za dražbeni sistem v skladu s členom 26(1) ali 30(1), ali njegov upravljavec, zagotovijo, da so vse odločitve, ki jih sprejme izvensodni mehanizem, ki obravnava pritožbe iz odstavka 1 tega člena, ustrezno utemeljene in da v zvezi z njimi velja pravica do pravnega sredstva na sodiščih, navedena v členu 52(1) Direktive 2004/39/ES. Navedena pravica ne posega v kakršne koli pravice do neposredne pritožbe pri sodiščih ali pristojnih upravnih organih, določenih v nacionalnih predpisih, s katerimi se prenaša člen 52(2) Direktive 2004/39/ES.

1. O vseh napakah pri katerem koli plačilu ali prenosu pravic ter pri zavarovanju s premoženjem ali varščini, ki sta dana ali sproščena v skladu s to uredbo, se obvesti klirinški sistem ali poravnalni sistem, takoj ko te napake kdor koli opazi.

2. Klirinški sistem ali poravnalni sistem sprejme vse potrebne ukrepe za popravo vseh napak, nastalih pri katerem koli plačilu ali prenosu pravic ter pri zavarovanju s premoženjem ali varščini, ki sta bila dana ali sproščena v skladu s to uredbo, kadar na kakršen koli način odkrijejo te napake.

3. Vse osebe, ki imajo zaradi napake iz odstavka 1 korist, ki je ni mogoče popraviti v skladu z odstavkom 2 zaradi intervencijskih pravic tretje strani, ki je kupec v dobri veri, pri čemer so vedele ali bi morale vedeti za napako, vendar je niso prijavile klirinškemu sistemu ali poravnalnemu sistemu, so dolžne poravnati vso morebitno nastalo škodo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Dražbeni sistemi razen tistih, ki so imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2), države članice, ki jih imenujejo, in vsi veljavni pogoji ali obveznosti iz člena 30(7)

Dražbeni sistemi, ki jih imenuje Nemčija
1	Dražbeni sistem	European Energy Exchange AG (EEX)
	Mandat	Od najhitreje 1. septembra 2012 do najmanj 31. marca 2013 in najkasneje do 31. decembra 2013 brez poseganja v drugi pododstavek člena 30(5).
	Pogoji	Dostop do dražb ne bo odvisen od članstva ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira EEX, ali katerem koli drugem mestu trgovanja, ki ga upravlja EEX ali katera koli tretja oseba.
	Obveznosti	V roku dveh mesecev od 1. septembra 2012 bo EEX Nemčiji predložila strategijo izstopa v posvetovanje nadzorniku dražbe. V roku dveh mesecev od prejetja mnenja nadzornika dražbe bo EEX pregledala njegovo strategijo izstopa, pri čemer bo v največji možni meri upoštevala njegovo mnenje. Nemčija bo Komisijo obvestila o vseh bistvenih spremembah v relevantnih pogodbenih razmerjih z EEX.
▼M4
	Pravna podlaga	Člen 30(2)
▼M3
Dražbeni sistemi, ki jih imenuje Združeno kraljestvo
2	Dražbeni sistem	ICE Futures Europe (ICE)
	Mandat	Od najbolj zgodaj 10. novembra 2012 do najpozneje 9. novembra 2017, brez poseganja v drugi pododstavek člena 30(5).
	Opredelitev pojmov	Za namene pogojev in obveznosti, ki veljajo za ICE, se uporabljajo naslednje opredelitve: „borzna pravila ICE“ – pomenijo pravila ICE, zlasti tudi pogodbena pravila in postopke v zvezi z ICE FUTURES EUA AUCTION CONTRACT in ICE FUTURES EUAA AUCTION CONTRACT; „član borze“ – pomeni člana, kakor je opredeljen v oddelku A.1 borznih pravil ICE; „stranka“ – pomeni stranko člana borze in stranke njihovih strank, ki omogočajo dostop oseb do licitiranja na dražbah in delujejo v imenu ponudnikov.
	Pogoji	Dostop do dražb ni odvisen od članstva na borzi ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira ICE ali katero koli drugo mesto trgovanja, ki ga upravlja ICE ali katera koli tretja oseba.
	Obveznosti	1. ICE zahteva, da člani borze ICE ali njihove stranke vse odločitve, ki jih sprejmejo v zvezi z odobritvijo dostopa do licitiranja na dražbah oziroma preklicem ali začasno odpovedjo takega dostopa, sporočijo ICE na naslednji način: (a) odločitve o zavrnitvi dostopa do licitiranja in odločitve o preklicu ali začasni odpovedi dostopa do licitiranja sporočijo za vsak primer posebej in brez odlašanja; (b) druge odločitve sporočajo na zahtevo. ICE zagotovi, da lahko preuči skladnost vsake take odločitve z obveznostmi, ki veljajo za dražbeni sistem na podlagi te uredbe, in da člani borze ICE ali njihove stranke upoštevajo ugotovitve vsake take preučitve, ki jo izvede ICE. To lahko med drugim vključuje uporabo katerih koli borznih pravil ICE, vključno z disciplinskimi postopki, ali katerega koli drugega ukrepa, ustreznega za zagotavljanje dostopa do licitiranja na dražbah. 2. ICE na svoji spletni strani objavi in vzdržuje celovit in posodobljen seznam članov borze ali njihovih strank, ki so upravičeni do omogočanja dostopa MSP in malim onesnaževalcem do dražb Združenega kraljestva na ICE, skupaj z enostavno razumljivimi praktičnimi navodili, da se MSP in mali onesnaževalci lahko seznanijo s koraki, s katerimi lahko pridobijo dostop do dražb prek takih članov borze ali njihovih strank. 3. V šestih mesecih od začetka dražb ali dveh mesecih od imenovanja nadzornika dražbe, kar je pozneje, ICE nadzorniku dražbe poroča o pokritosti, doseženi v okviru njegovega modela sodelovanja s člani borze in njihovimi strankami, vključno z doseženo stopnjo geografske pokritosti, pri čemer v največji možni meri upošteva priporočila nadzornika dražbe v zvezi s tem, da se zagotovi izpolnjevanje njegovih obveznosti iz člena 35(3)(a) in (b) te uredbe. 4. Vse pristojbine in pogoji, ki jih uporabljata ICE in njegov klirinški sistem za osebe, ki imajo dostop do licitiranja, ali ponudnike, so jasno navedeni, lahko razumljivi in javno dostopni na spletni strani ICE, ki se posodablja. Kadar član borze in njegova stranka za dostop do licitiranja uporablja dodatne pristojbine in pogoje, ICE zagotovi, da so tudi take pristojbine in pogoji jasno navedeni, lahko razumljivi in javno dostopni na spletnih straneh subjektov, ki ponujajo zadevne storitve, in da so na spletni strani ICE navedena neposredna napotila na te spletne strani. 5. Brez poseganja v druga pravna sredstva ICE zagotovi, da so na voljo postopki ICE za reševanje pritožb, v okviru katerih se obravnavajo pritožbe, ki se lahko vložijo v povezavi z odločitvami članov borze ICE ali njihovih strank o odobritvi dostopa do licitiranja na dražbah, zavrnitvi dostopa do licitiranja na dražbah, in preklicu ali začasni odpovedi dostopa do licitiranja, ki je že bil odobren, kot je podrobneje določeno v točki 1. 6. ICE svoja borzna pravila spremeni za zagotovitev, da so v celoti izpolnjeni vsi pogoji in obveznosti za njegovo vključitev na seznam, ki so določeni v tej prilogi. Spremenjena borzna pravila ICE zlasti določajo obveznosti iz točk 1, 2, 4 in 5. 7. V dveh mesecih od 10. novembra 2012 ICE Združenemu kraljestvu predloži podrobno strategijo izstopa v posvetovanje nadzorniku dražbe. ICE v dveh mesecih od prejetja mnenja nadzornika dražbe pregleda svojo strategijo izstopa, pri čemer v največji možni meri upošteva njegovo mnenje. 8. Združeno kraljestvo Komisijo obvesti o vseh vsebinskih spremembah pogodbenih dogovorov z ICE, o katerih je Komisijo uradno obvestila 30. aprila, 4. maja in 14. junija 2012 ter ki jih je sporočila Odboru za podnebne spremembe 15. maja in 3. julija 2012.
▼M4
	Pravna podlaga	Člen 30(1)
Dražbeni sistemi, ki jih imenuje Nemčija
3	Dražbeni sistem	European Energy Exchange AG (EEX)
	Pravna podlaga	Člen 30(1)
	Mandat	Ne prej kot od 15. novembra 2013 do najpozneje 14. novembra 2018, brez poseganja v drugi pododstavek člena 30(5).
	Pogoji	Dostop do dražb ni odvisen od članstva ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira EEX, ali katerem koli drugem mestu trgovanja, ki ga upravlja EEX ali katera koli tretja oseba.
	Obveznosti	1. EEX bo v dveh mesecih od 15. novembra 2013 Nemčiji predložil strategijo izstopa v posvetovanje nadzorniku dražbe. Strategija izstopa ne vpliva na obveznosti, ki za EEX izhajajo iz pogodbe s Komisijo in državami članicami, sklenjene na podlagi člena 26, ter pravice Komisije in zadevnih držav članic na podlagi navedene pogodbe. 2. EEX na svoji spletni strani objavi in vzdržuje celovit in posodobljen seznam članov, ki imajo dostop do licitiranja in so pooblaščeni za licitiranje v imenu MSP in malih onesnaževalcev, skupaj s preprosto razumljivimi praktičnimi navodili, da se MSP in mali onesnaževalci lahko seznanijo s postopki za pridobitev dostopa do dražb prek takih članov. 3. EEX v šestih mesecih od začetka dražb ali dveh mesecih od imenovanja nadzornika dražbe, kar je pozneje, nadzorniku dražbe poroča o doseženi pokritosti, vključno z doseženo stopnjo geografske pokritosti, pri čemer v največji možni meri upošteva priporočila nadzornika dražbe v zvezi s tem, da se zagotovi izpolnjevanje njegovih obveznosti iz člena 35(3)(a) in (b). 4. Nemčija Komisijo obvesti o vseh vsebinskih spremembah zadevnih pogodbenih dogovorov z EEX, o katerih je Komisijo uradno obvestila 15. marca 2013 ter ki jih je Odboru za podnebne spremembe sporočila 20. marca 2013.

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1210/2011 z dne 23. novembra 2011	L 308	2	24.11.2011
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 784/2012 z dne 30. avgusta 2012	L 234	4	31.8.2012
►M3	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1042/2012 z dne 7. novembra 2012	L 310	19	9.11.2012
►M4	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1143/2013 z dne 13. novembra 2013	L 303	10	14.11.2013

Država članica	Količina
Belgija	2 979 000
Bolgarija	3 277 000
Češka	5 503 000
Danska	1 472 000
Nemčija	23 531 000
Estonija	1 068 000
Irska	1 100 000
Grčija	4 077 000
Španija	10 145 000
Francija	6 434 000
Italija	11 324 000
Ciper	307 000
Latvija	315 000
Litva	637 000
Luksemburg	141 000
Madžarska	1 761 000
Malta	120 000
Nizozemska	3 938 000
Avstrija	1 636 000
Poljska	14 698 000
Portugalska	2 065 000
Romunija	5 878 000
Slovenija	520 000
Slovaška	1 805 000
Finska	1 965 000
Švedska	1 046 000
Združeno kraljestvo	12 258 000
Skupaj	120 000 000