Ta direktiva se uporablja za družbe za upravljanje, ki upravljajo kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je določeno v členu 6(2) Direktive 2009/65/ES.

Poglavje V te direktive se uporablja tudi za depozitarje, ki opravljajo svoje naloge v skladu z določbami Poglavja IV in oddelka 3 Poglavja V Direktive 2009/65/ES.

Določbe tega poglavja, člena 12 Poglavja II ter poglavij III, IV in VI se smiselno uporabljajo za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

V takih primerih pomeni „družba za upravljanje“„investicijsko družbo“.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izpolnijo naslednje zahteve:

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, pri čemer upoštevajo naravo zadevnih informacij.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno politiko poslovne kontinuitete, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru izpada njihovih sistemov in postopkov ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo finančna poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega stanja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov, uvedenih v skladu z odstavki 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zaposlujejo osebje s spretnostmi, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje zagotovijo vire in strokovnost, ki so potrebni za učinkovito spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo tretje osebe na podlagi dogovora z družbo za upravljanje, kar velja zlasti za obvladovanje tveganja, povezanega s temi dogovori.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje za namene odstavkov 1, 2 in 3 upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter vrsto in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje za namene iz odstavkov 1, 2 in 3 zagotovijo potrebne vire in strokovno znanje za učinkovito vključevanje tveganj glede trajnostnosti.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb, ki jih prejmejo od vlagateljev.

Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da evidentirajo vse pritožbe in ukrepe, sprejete za njihovo reševanje.

Vlagatelji imajo možnost vložiti pritožbe brezplačno. Informacije o postopkih iz odstavka 1 so vlagateljem na voljo brezplačno.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uredijo vse potrebno za ustrezne elektronske sisteme, da se omogoči pravočasno in pravilno evidentiranje vsake premoženjske transakcije in naročila vpisa ali odkupa ter s tem izpolnitev zahtev iz členov 14 in 15.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo visoko raven varstva pri elektronski obdelavi podatkov ter ustrezen obseg celovitosti in zaupnosti evidentiranih informacij.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo uporabo računovodskih politik in postopkov iz člena 4(4) ter s tem zaščito imetnikov enot premoženja.

Računi KNPVP se vodijo tako, da se lahko premoženje in obveznosti KNPVP kadar koli neposredno ugotovijo.

Če ima KNPVP različne naložbene razdelke, se za vsakega od njih vodijo ločeni računi.

Države članice zahtevajo, da imajo družbe za upravljanje vzpostavljene računovodske politike in postopke ter da jih izvajajo in vzdržujejo v skladu z računovodskimi pravili matične države članice KNPVP, in tako zagotovijo, da se čista vrednost premoženja vsakega KNPVP točno izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov ter da se naročila vpisov in odkupov pravilno izvedejo pri tej čisti vrednosti premoženja.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo ustrezne postopke za pravilno in natančno vrednotenje premoženja in obveznosti KNPVP v skladu z veljavnimi pravili, določenimi v členu 85 Direktive 2009/65/ES.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri notranjem razporejanju funkcij zagotovijo, da sta višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija odgovorna za to, da družba za upravljanje izpolnjuje svoje obveznosti iz Direktive 2009/65/ES.

Družba za upravljanje zagotovi, da njeno višje vodstvo:

▼M1

▼B

Družba za upravljanje tudi zagotovi, da njeno višje vodstvo in po potrebi njena nadzorna funkcija:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o izpolnjevanju obveznosti, notranji reviziji in obvladovanju tveganj, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in notranjih postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz točk (b) do (e) odstavka 2.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da morebitna nadzorna funkcija redno prejema pisna poročila o zadevah iz odstavka 4.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne politike in postopke, katerih cilj je odkriti vsako tveganje, da družba za upravljanje ne bi izpolnila obveznosti iz Direktive 2009/65/ES, ter s tem povezana tveganja, ter da sprejmejo ustrezne ukrepe in postopke, katerih cilj je čim bolj zmanjšati to tveganje in omogočiti pristojnim organom, da učinkovito izvajajo svoja pooblastila na podlagi navedene direktive.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima naslednje naloge:

Da lahko funkcija spremljanja skladnosti iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, družba za upravljanje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Od družbe za upravljanje pa se ne zahteva, da izpolni obveznost iz točke (c) ali točke (d) prvega pododstavka, kadar lahko dokaže, da ta obveznost ni sorazmerna glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov ter vrsto in obseg njenih storitev in dejavnosti in da je njena funkcija spremljanja skladnosti še naprej učinkovita.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, če je primerno in sorazmerno glede na vrsto, obseg in kompleksnost njihovih poslov ter naravo in obseg dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravljajo pri teh poslih, uvedejo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti družbe za upravljanje.

Funkcija notranje revizije iz odstavka 1 ima naslednje naloge:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in vzdržujejo trajno funkcijo obvladovanja tveganj.

Trajna funkcija obvladovanja tveganj iz odstavka 1 je hierarhično in funkcionalno neodvisna od operativnih enot.

Države članice pa lahko družbam za upravljanje dovolijo, da odstopajo od te zahteve, kadar je odstopanje primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja.

Družba za upravljanje je zmožna dokazati, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito pred navzkrižji interesov, da se omogoči neodvisno opravljanje dejavnosti obvladovanja tveganj, in da njen postopek obvladovanja tveganj izpolnjuje zahteve člena 51 Direktive 2009/65/ES.

Trajna funkcija obvladovanja tveganj:

Trajna funkcija obvladovanja tveganj ima potrebna pooblastila in dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog iz odstavka 3.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne ukrepe, katerih cilj je vsaki zadevni osebi, ki se ukvarja z dejavnostmi, ki lahko povzročijo navzkrižje interesov, ali ima zaradi dejavnosti, ki jo opravlja v imenu družbe za upravljanje, dostop do notranjih informacij v smislu člena 1(1) Direktive 2003/6/ES ali drugih zaupnih informacij v zvezi s KNPVP ali transakcijami s KNPVP ali zanj, preprečiti naslednje dejavnosti:

Ukrepi, zahtevani v odstavku 1, morajo zlasti zagotoviti, da se:

Kadar določene dejavnosti opravljajo tretje osebe, družba za upravljanje za namene točke (b) prvega pododstavka zagotovi, da subjekt, ki opravlja dejavnost, vodi evidenco osebnih transakcij, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in te informacije na zahtevo takoj posreduje družbi za upravljanje.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naslednje vrste osebnih transakcij:

Za namene odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ima pojem „osebna transakcija“ enak pomen kot v členu 11 Direktive 2006/73/ES.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za vsako premoženjsko transakcijo v zvezi s KNPVP izdela evidenca, ki vsebuje dovolj informacij za takojšnjo podrobno rekonstrukcijo naročila in izvedene transakcije.

Evidenca iz odstavka 1 vključuje:

Za namene točke (i) prvega pododstavka pomeni „izvedbeno mesto“ reguliran trg v smislu člena 4(14) Direktive 2004/39/ES, večstranski sistem trgovanja v smislu člena 4(15) navedene direktive, sistematični internalizer v smislu člena 4(7) navedene direktive ali ustvarjalec trga ali zagotovitelj likvidnosti ali subjekt, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prejeta naročila KNPVP za vpis in odkup takoj po prejemu centralizirajo in evidentirajo.

Evidentirajo se naslednje informacije:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se evidence iz členov 14 in 15 hranijo vsaj pet let.

Pristojni organi pa lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahtevajo, da hrani katero koli ali vse te evidence daljše obdobje, določeno z naravo instrumenta ali premoženjske transakcije, če je to potrebno za izvajanje njegovih nadzornih nalog na podlagi Direktive 2009/65/ES.

V primeru prenehanja dovoljenja družbe za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da družba za upravljanje hrani evidence iz odstavka 1 do konca petletnega obdobja.

Kadar družba za upravljanje prenese svoje naloge v zvezi k KNPVP na drugo družbo za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da stori vse potrebno, da so evidence za zadnjih pet let na voljo tej družbi za upravljanje.

Evidence se shranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da ima pristojni organ v prihodnosti dostop do njih, ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje pri ugotavljanju vrst navzkrižij interesov, ki nastajajo med opravljanjem storitev in dejavnosti ter ki lahko škodujejo interesom KNPVP, kot minimalno merilo upoštevajo vsaj vprašanje, ali se družba za upravljanje ali zadevna oseba ali oseba, ki je z družbo za upravljanje neposredno ali posredno povezana prek nadzora, zaradi opravljanja dejavnosti upravljanja skupnega premoženja ali kako drugače nahaja v kateri od naslednjih okoliščin:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri ugotavljanju vrst navzkrižij interesov, upoštevajo:

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje pri ugotavljanju vrst navzkrižij interesov, ki bi lahko škodovala interesom KNPVP, vključijo tiste vrste navzkrižij interesov, ki bi lahko nastala zaradi vključevanja tveganj glede trajnostnosti v njihove postopke, sisteme in notranji nadzor.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko obvladovanja navzkrižij interesov. Ta politika se pisno določi ter je sorazmerna z velikostjo in organizacijo družbe za upravljanje ter naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov.

Kadar je družba za upravljanje članica skupine, politika upošteva tudi okoliščine, s katerimi je družba seznanjena ali bi morala biti seznanjena ter ki lahko zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članic skupine povzročijo navzkrižje interesov.

Politika obvladovanja navzkrižja interesov, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

Države članice zagotovijo, da so postopki in ukrepi iz člena 18(2)(b) oblikovani tako, da zagotavljajo, da zadevne osebe, ki opravljajo različne poslovne dejavnosti, pri katerih obstaja navzkrižje interesov, opravljajo te dejavnosti s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza velikosti in dejavnostim družbe za upravljanje in skupine, kateri pripada, ter pomembnosti tveganja škodovanja interesom strank.

Postopki, ki jih je treba upoštevati, in ukrepi, ki jih je treba v skladu s členom 18(2)(b) sprejeti, vključujejo – kadar je to potrebno in ustrezno, da družba za upravljanje zagotovi zahtevano stopnjo neodvisnosti, – naslednje:

Kadar sprejem ali izvajanje enega ali več teh ukrepov in postopkov ne zagotavlja zahtevane stopnje neodvisnosti, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo alternativne ali dodatne ukrepe in postopke, ki so potrebni in primerni za te namene.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh vrst dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravlja družba za upravljanje ali se opravljajo v njenem imenu, pri katerih je nastalo ali, v primeru tekoče dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, bi lahko nastalo navzkrižje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom enega ali več KNPVP ali drugih strank.

Kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih je družba za upravljanje sprejela za obvladovanje navzkrižij interesov, niso dovolj, da bi s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bodo tveganja za škodo interesom KNPVP ali imetnikov enot njegovega premoženja preprečena, države članice zahtevajo, da se višje vodstvo ali kateri drugi pristojni notranji organ družbe za upravljanje takoj obvesti o tem, da lahko sprejme potrebno odločitev za zagotovitev, da družba za upravljanje v vsakem primeru deluje v najboljšem interesu KNPVP ali imetnikov enot njegovega premoženja.

Družba za upravljanje sporoči vlagateljem primere iz odstavka 2 s katerim koli ustreznim trajnim nosilcem podatkov in poda razloge za svojo odločitev.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izdelajo ustrezne in učinkovite strategije za odločanje o tem, kdaj in kako se glasovalne pravice, ki izhajajo iz instrumentov v upravljanih portfeljih, uveljavljajo izključno v korist zadevnega KNPVP.

V strategiji iz odstavka 1 se določijo ukrepi in postopki za:

Povzetek strategij iz odstavka 1 je na voljo vlagateljem.

Podrobnosti ukrepov, sprejetih na podlagi teh strategij, so imetnikom enot premoženja na voljo brezplačno na njihovo zahtevo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo pošteno obravnavo imetnikov enot premoženja upravljanega KNPVP.

Družbe za upravljanje se vzdržijo dajanja prednosti interesom katere koli skupine imetnikov enot premoženja pred interesi katere koli druge skupine imetnikov enot premoženja.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezne politike in postopke za preprečevanje nedopustnih praks, pri katerih se upravičeno pričakuje, da vplivajo na stabilnost in integriteto trga.

Ne glede na zahteve na podlagi nacionalnega prava države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za KNPVP, ki ga upravljajo, uporabijo pošteni, pravilni in pregledni modeli in sistemi vrednotenja, ter tako izpolnijo dolžnost ravnanja v najboljšem interesu imetnikov enot premoženja. Družbe za upravljanje morajo biti zmožne dokazati, da so bili portfelji KNPVP pravilno ovrednoteni.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo tako, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri izbiri in stalnem spremljanju naložb v najboljšem interesu KNPVP in integritete trga zagotovijo visoko stopnjo potrebne skrbnosti.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da razpolagajo z zadostnim znanjem in razumevanjem sredstev, v katere se vlagajo KNPVP.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izdelajo pisne politike in postopke o skrbnem pregledu ter izvajajo učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se naložbene odločitve, sprejete v imenu KNPVP, izvedejo v skladu s cilji, naložbeno strategijo in omejitvami tveganja KNPVP.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, ko izvajajo svojo politiko obvladovanja tveganj in po potrebi potem, ko so upoštevale naravo predvidene naložbe, izdelajo napovedi in opravijo analizo v zvezi s prispevkom naložbe k sestavi, likvidnosti in tveganju portfelja KNPVP, preden izvedejo naložbo. Analizo lahko opravijo samo na podlagi zanesljivih in najnovejših informacij v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.

Družbe za upravljanje ravnajo z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo, ko sklepajo, upravljajo ali prekinejo dogovore s tretjimi osebami o opravljanju dejavnosti obvladovanja tveganj. Preden sklenejo takšne dogovore, družbe za upravljanje sprejmejo potrebne ukrepe, da preverijo, da je tretja oseba sposobna in zmožna zanesljivo, strokovno in učinkovito opravljati dejavnosti obvladovanja tveganj. Družba za upravljanje določi metode za stalno ocenjevanje standardne uspešnosti tretjih oseb.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 1 do 4 upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.

Države članice zagotovijo, da kadar družbe za upravljanje ali, kadar je ustrezno, investicijske družbe upoštevajo glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti, kot je opisano v členu 4(1)(a) Uredbe (EU) 2019/2088 ali v skladu z odstavkom 3 ali 4 člena 4 navedene uredbe, te družbe za upravljanje ali investicijske družbe takšne glavne škodljive vplive upoštevajo pri izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 1 do 4 tega člena.

Države članice zagotovijo, da morajo družbe za upravljanje imetniku enot premoženja, čigar naročilo za vpis ali odkup so izvedle, na trajnem nosilcu podatkov poslati obvestilo o potrditvi izvedbe naročila čim prej in najpozneje prvi poslovni dan po izvedbi ali, kadar družba za upravljanje prejme potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

Prvi odstavek pa se ne uporablja, kadar bi obvestilo vsebovalo iste informacije kot potrdilo, ki ga mora imetniku enot premoženja takoj poslati druga oseba.

Obvestilo iz odstavka 1 vključuje, kjer je primerno, naslednje informacije:

Kadar se naročila imetnika enot premoženja redno izvajajo, družba za upravljanje sprejme ukrep iz odstavka 1 ali pa imetniku enot premoženja vsaj enkrat na šest mesecev pošlje informacije iz odstavka 2 v zvezi z zadevnimi transakcijami.

Družbe za upravljanje imetniku enot premoženja na njegovo zahtevo pošljejo informacije o statusu njegovega naročila.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, ko pri upravljanju portfeljev izvajajo odločitve za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP.

Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi z naslednjimi merili:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in uporabljajo učinkovite ukrepe za izpolnitev obveznosti iz odstavka 2. Družbe za upravljanje zlasti določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča, da pri naročilih KNPVP dosežejo najboljši možni rezultat v skladu z odstavkom 2.

Družbe za upravljanje pridobijo za politiko izvajanja naročil predhodno soglasje investicijske družbe. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem členom, in o vseh bistvenih spremembah svoje politike.

Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost svojih ukrepov in politike izvajanja naročil, da odkrijejo in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko izvajanja naročil. Pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za upravljani KNPVP.

Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP izvedle v skladu s svojo politiko izvajanja naročil.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, kadar pri upravljanju portfeljev dajejo naročila za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP v izvedbo drugim subjektom.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi na podlagi člena 25(2).

Za te namene družbe za upravljanje določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča izpolnitev obveznosti iz prvega pododstavka. Politika za vsak razred instrumentov navaja subjekte, katerim se lahko dajo naročila. Družba za upravljanje sklene dogovore za izvajanje naročil samo, kadar so ti dogovori skladni z obveznostmi iz tega člena. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem odstavkom, in o vseh bistvenih spremembah te politike.

Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost politike, določene v skladu z odstavkom 2, zlasti pa kakovost izvedbe pri subjektih, ki so navedeni v tej politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko. Tak pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za KNPVP, ki ga upravlja.

Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP dala v izvajanje drugemu subjektu v skladu s politiko, določeno v skladu z odstavkom 2.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in izvajajo postopke in ukrepe, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje premoženjskih transakcij v imenu KNPVP.

Postopki in ukrepi, ki jih izvajajo družbe za upravljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

Finančni instrumenti ali denarni zneski, prejeti pri obračunu izvedenih naročil, se takoj in pravilno prenesejo na račun ustreznega KNPVP.

Družba za upravljanje ne zlorabi informacij v zvezi s tekočimi naročili KNPVP in sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi katera koli njena zadevna oseba zlorabila take informacije.

Države članice družbam za upravljanje ne dovolijo, da izvedejo naročilo KNPVP skupaj z naročilom drugega KNPVP ali druge stranke ali z naročilom za lasten račun, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Države članice zagotovijo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP z enim ali več naročili drugih KNPVP ali strank in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti v skladu s svojo politiko razdeljevanja naročil.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje, ki so transakcije za lasten račun združile z enim ali več naročili KNPVP ali drugih strank, ne razdelijo s tem povezanih dejavnosti na način, ki bi škodoval KNPVP ali drugi stranki.

Države članice zahtevajo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP ali druge stranke s transakcijo za lasten račun in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti tako, da ima KNPVP ali druga stranka prednost pred družbo.

Če pa lahko družba za upravljanje KNPVP ali drugi stranki utemeljeno dokaže, da brez združitve ne bi mogla izvesti naročila tako ugodno, ali pa ga sploh ne bi mogla izvesti, lahko razdeli transakcijo za lasten račun sorazmerno v skladu s svojo politiko iz odstavka 1(b).

Države članice zagotovijo, da se ne šteje, da družbe za upravljanje ravnajo pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi KNPVP, če v zvezi z upravljanjem naložb in opravljanjem upravnih nalog za KNPVP plačajo ali prejmejo kakršno koli pristojbino ali provizijo, ali dajejo ali prejmejo nedenarno ugodnost, razen naslednjih:

Države članice družbi za upravljanje za namene odstavka 1(b)(i) dovolijo, da v obliki povzetka razkrije bistvene pogoje dogovorov o provizijah, pristojbinah in nedenarnih ugodnostih, pod pogojem da se zaveže, da bo na zahtevo imetnika enot premoženja razkrila nadaljnje podrobnosti, in pod pogojem, da spoštuje to zavezo.

Države članice zahtevajo, da stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES v sporazum vključita vsaj naslednje informacije v zvezi z izmenjavo informacij ter obveznostmi glede zaupnosti in pranja denarja:

Obveznosti iz točke (b) odstavka 1 so oblikovane tako, da ne zmanjšujejo možnosti pristojnih organov matične države članice družbe za upravljanje ali pristojnih organov matične države članice KNPVP za dostop do zadevnih dokumentov in informacij.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno in dokumentirano politiko obvladovanja tveganj, v kateri so določena tveganja, katerim so KNPVP, ki jih upravljajo, izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni.

▼M1

Politika obvladovanja tveganj zajema vse postopke, ki so potrebni, da lahko družba za upravljanje pri vsakem KNPVP, ki ga upravlja, oceni njegovo izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju, tveganju glede trajnostnosti ter tveganju nasprotne stranke in izpostavljenost vsem drugim tveganjem, vključno z operativnim, ki so lahko bistvena za posamezne KNPVP, ki jih upravlja.

▼B

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje v politiki obvladovanja tveganj določijo vsaj naslednje:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da so v politiki obvladovanja tveganj iz odstavka 1 določeni pogoji, vsebina in pogostost poročanja funkcije obvladovanja tveganj iz člena 12 upravnemu odboru in višjemu vodstvu ter po potrebi nadzorni funkciji.

Za namene odstavkov 1 in 2 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost svojih poslov in poslov KNPVP, ki ga upravljajo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje ocenjujejo, spremljajo in redno pregledujejo:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje obvestijo pristojne organe v svoji matični državi članici o vseh bistvenih spremembah postopka obvladovanja tveganj.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje stalno in torej, ko izdajo dovoljenje, preučujejo zahteve iz odstavka 1.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe, postopke in tehnike, s katerimi lahko:

Ti ukrepi, postopki in tehnike so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravljajo, ter ustrezajo profilu tveganja KNPVP.

Za namene odstavka 1 države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje za vsak KNPVP, ki ga upravljajo, sprejmejo naslednje ukrepe:

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezen postopek obvladovanja likvidnostnega tveganja in tako zagotovijo, da lahko vsak KNPVP, ki ga upravljajo, vedno izpolnjuje zahteve iz člena 84(1) Direktive 2009/65/ES.

Družbe za upravljanje po potrebi izvedejo teste izjemnih situacij, s katerimi lahko ocenijo likvidnostno tveganje KNPVP v izjemnih okoliščinah.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da likvidnostni profil naložb KNPVP pri vsakem KNPVP, ki ga upravljajo, ustreza politiki odkupov iz pravil upravljanja sklada ali ustanovnih listin investicijske družbe ali prospekta.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP, ki ga upravljajo, v skladu s členom 51(3) Direktive 2009/65/ES kot eno od naslednjih količin:

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP vsaj vsak dan.

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da celotno izpostavljenost izračunajo s pristopno zavezo, modelom tvegane vrednosti ali katero drugo napredno metodo merjenja tveganja, kot je ustrezno. Za namene te določbe pomeni „tvegana vrednost“ največjo pričakovano izgubo pri določeni stopnji zaupanja v določenem obdobju.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da je izbrana metoda za merjenje celotne izpostavljenosti ob upoštevanju naložbene strategije KNPVP, vrst in kompleksnosti uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov ter deleža portfelja KNPVP, ki zajema izvedene finančne instrumente, ustrezna.

Kadar KNPVP v skladu s členom 51(2) Direktive 2009/65/ES uporablja tehnike in instrumente, vključno z dogovori o ponovnem odkupu ali posojanjem vrednostnih papirjev, za povečanje vzvoda ali izpostavljenosti tržnemu tveganju, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo te transakcije.

Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ta pristop za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vloženimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s četrtim pododstavkom člena 51(3) Direktive 2009/65/ES, in sicer ne glede na to, ali se uporabljajo kot del splošne naložbene politike KNPVP za zmanjšanje tveganja ali učinkovito upravljanje portfelja v skladu s členom 51(2) navedene direktive.

Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vsako pozicijo v izvedenih finančnih instrumentih preračunajo v tržno vrednost enakovredne pozicije v osnovnem sredstvu zadevnega izvedenega finančnega instrumenta (standardna pristopna zaveza).

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo uporabo drugih metod izračuna, ki so enakovredne standardni pristopni zavezi.

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo dogovore o pobotu in o varovanju pred tveganji, kadar ti dogovori upoštevajo očitna in bistvena tveganja ter nedvomno zmanjšujejo izpostavljenost tveganju.

Kadar uporaba izvedenih finančnih instrumentov ne povzroči dodatnega tveganja za KNPVP, osnovne izpostavljenosti ni treba vključiti v izračun zaveze.

Kadar se uporabi pristopna zaveza, dogovorov o začasnih posojil, sklenjenih v imenu KNPVP v skladu s členom 83 Direktive 2009/65/ES, ni treba vključiti v izračun celotne izpostavljenosti.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da za tveganje nasprotne stranke, ki nastane pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, veljajo omejitve iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

Pri računanju izpostavljenosti KNPVP tveganju nasprotne stranke v skladu z omejitvami iz člena 52(1) Direktive 2009/65/ES družbe za upravljanje uporabijo pozitivno medtržno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z zadevno nasprotno stranko.

Družbe za upravljanje lahko izvedejo pobot pozicij v izvedenih finančnih instrumentih KNPVP z isto nasprotno stranko, če lahko pravno uveljavijo dogovor o pobotu z nasprotno stranko v imenu KNPVP. Pobot je dopusten samo pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z isto nasprotno stranko, pri drugih izpostavljenostih KNPVP nasproti tej isti nasprotni stranki pa ne.

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da zmanjšajo izpostavljenost KNPVP tveganju nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na izvenborznem prostem trgu, prek prejetega zavarovanja s premoženjem. Prejeto zavarovanje mora biti dovolj likvidno, da se lahko hitro proda po ceni, ki je blizu njegovi vrednosti, določeni pred prodajo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zavarovanje s premoženjem upoštevajo pri izračunu izpostavljenosti tveganju nasprotne stranke v skladu s členom 52(1) Direktive 2009/65/ES, kadar družba za upravljanje da v imenu KNPVP zavarovanje nasprotni stranki na izvenborznem prostem trgu. Dano zavarovanje se lahko upošteva na neto osnovi samo, če lahko družba za upravljanje pravno uveljavi dogovore o pobotu v imenu KNPVP s to tretjo osebo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo omejitve koncentracije izdajateljev iz člena 52 Direktive 2009/65/ES na podlagi osnovne izpostavljenosti, nastale z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, z uporabo pristopne zaveze.

V zvezi z izpostavljenostjo, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, iz člena 52(2) Direktive 2009/65/ES, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vključijo v izračun vsako izpostavljenost tveganju nasprotne stranke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje preverijo, da so izpostavljenostim KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, dodeljene poštene vrednosti, ki ne temeljijo samo na tržnih kotacijah nasprotnih strank v poslih na izvenborznem prostem trgu in izpolnjujejo merila iz člena 8(4) Direktive 2007/16/ES.

Za namene odstavka 1 družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo ukrepe in postopke, ki zagotavljajo ustrezno, pregledno in pošteno vrednotenje izpostavljenosti KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, določi z ustrezno, točno in neodvisno oceno.

Ukrepi in postopki za vrednotenje ustrezajo vrsti in kompleksnosti zadevnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, ter so sorazmerni z njihovo naravo in kompleksnostjo.

Kadar ukrepi in postopki za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, zahtevajo, da tretje osebe opravijo določene naloge, družbe za upravljanje izpolnijo zahteve iz člena 5(2) in drugega pododstavka člena 23(4),

Za namene odstavkov 1 in 2 se imenuje funkcija obvladovanja tveganj s posebnimi obveznostmi in pristojnostmi.

Ukrepi in postopki za vrednotenje iz odstavka 2 se ustrezno dokumentirajo.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pristojnim organom v svoji matični državi članici vsaj enkrat letno pošljejo poročila z informacijami, ki odražajo dejanski in pošten pogled na vrste izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabijo za vsak upravljani KNPVP, osnovna tveganja, količinske omejitve in izbrane metode za oceno tveganj, povezanih s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje preučijo pravilnost in popolnost informacij iz odstavka 1 ter da imajo po potrebi možnost posredovati.

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.