To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o omejitvenih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo in razveljavitvi Skupnega stališča 2008/369/SZVP

1. Neposredna ali posredna dobava, prodaja ali prenos orožja in kakršnih koli sorodnih materialov vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za prej našteto, vsem nevladnim subjektom in posameznikom, ki delujejo na ozemlju Demokratične republike Kongo, so za državljane držav članic ali z ozemlja držav članic ali z uporabo plovil ali zračnih plovil pod njihovo zastavo prepovedani, ne glede na to, ali to blago izvira z ozemlja držav članic ali ne.

2. Dobavo, prodajo ali prenos orožja in sorodnega materiala ali zagotavljanje storitev ali tehnične pomoči in usposabljanja iz odstavka 1 predhodno odobrijo pristojni organi držav članic.

3. Države članice predhodno uradno obvestijo Odbor za sankcije, ustanovljen z RVSZN 1533 (2004) (v nadaljnjem besedilu: „Odbor za sankcije“), o pošiljkah orožja in sorodnega materiala za DR Kongo ali o zagotavljanju tehnične pomoči, financiranja, posredniških storitev in drugih storitev, povezanih z vojaškimi aktivnostmi v DR Kongo, če niso navedeni v točkah (a) in (b) odstavka 1. Takšno uradno obvestilo vsebuje vse ustrezne informacije, vključno z navedbo končnega uporabnika, predlaganega datuma dobave in načrtovane poti pošiljke, če je to potrebno.

4. Države članice o dobavah iz odstavka 1 odločajo za vsak primer posebej, pri čemer v celoti upoštevajo merila, opredeljena v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme ( 1 ). Države članice zahtevajo ustrezno zaščito pred morebitno zlorabo dovoljenj, izdanih na podlagi odstavka 2, in po potrebi sprejmejo ukrepe za vrnitev dobavljenega orožja in sorodnega materiala.

1. Omejitveni ukrepi, določeni v členu 4(1) ter členu 5(1) in (2), se uveljavijo za osebe in subjekte, ki jih Odbor za sankcije uvrsti na seznam, ker sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v DR Kongo ali jih podpirajo. Takšna dejanja vključujejo:

Zadevne osebe in subjekti, ki so zajeti v tem odstavku, so navedeni na seznamu v Prilogi I.

2. Omejitveni ukrepi, določeni v členu 4(1) ter členu 5(1) in (2), se uveljavijo za osebe in subjekte, ki:

1. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da se osebam iz člena 3 prepreči vstop na njihovo ozemlje ali tranzit prek njega.

2. Države članice na podlagi odstavka 1 niso zavezane k temu, da lastnim državljanom zavrnejo vstop na svoje ozemlje.

3. V zvezi z osebami iz člena 3(1) se odstavek 1 tega člena ne uporablja v primerih:

V primerih, ko država članica na podlagi tega odstavka dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega osebam, ki jih je Odbor za sankcije uvrstil na seznam, je dovoljenje omejeno na namen, za katerega je bilo dano, ter na osebe, na katere se nanaša.

4. V zvezi z osebami iz člena 3(2) odstavek 1 tega člena ne posega v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje mednarodnopravna obveznost, in sicer:

5. Odstavek 4 se uporablja tudi, kadar je država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

6. Kadar država članica odobri izjemo v skladu z odstavkom 4 ali 5, o tem ustrezno obvesti Svet.

7. V zvezi z osebami iz člena 3(2) lahko države članice odobrijo izjeme od ukrepov, uveljavljenih na podlagi odstavka 1 tega člena, kadar je potovanje upravičeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih in srečanjih, ki jih podpira ali gosti Evropska unija ali jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, in na katerih poteka politični dialog za neposredno spodbujanje uresničevanja političnih ciljev omejitvenih ukrepov, vključno z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo v DR Kongo.

8. Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 7, o tem pisno uradno obvesti Svet. Izvzetje se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta vloži pisni ugovor v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlaganem izvzetju. Kadar eden ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

9. Kadar država članica ob upoštevanju odstavkov 4, 5, 6, 7 ali 8 osebam s seznama iz Priloge II dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega, je dovoljenje strogo omejeno na namen, za katerega je bilo podeljeno, in na osebe, na katere se neposredno nanaša.

1. Zamrznejo se vsa sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki so v lasti oseb ali subjektov iz člena 3 oziroma jih ti neposredno ali posredno nadzorujejo ali ki jih imajo subjekti v lasti teh oseb ali subjektov oziroma jih ti neposredno ali posredno nadzorujejo ali delujejo v njihovem imenu oziroma po njihovih navodilih in so navedeni v prilogah I in II.

2. Osebam ali subjektom iz odstavka 1 se niti neposredno niti posredno ne dajo na voljo sredstva, drugo finančno premoženje ali gospodarski viri niti ne smejo od njih imeti koristi.

3. V zvezi z osebami in subjekti iz člena 3(1) lahko države članice dopustijo izjeme pri ukrepih iz odstavkov 1 in 2 glede sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov, ki so:

4. Izjeme iz točk (a), (b) in (c) odstavka 3 se lahko odobrijo, potem ko zadevna država članica uradno obvesti Odbor za sankcije o svoji nameri, da bo po potrebi dovolila dostop do takšnih sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov, in če Odbor za sankcije v štirih delovnih dnevih po takšnem uradnem obvestilu o tem ne sprejme odklonilne odločitve.

5. V zvezi z osebami in subjekti iz člena 3(2) lahko pristojni organ države članice pod pogoji, za katere meni, da so primerni, odobri sprostitev ali dajanje na voljo določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, potem ko je ugotovil, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

6. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko pristojni organi države članice odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov za osebe in subjekte s seznama iz Priloge II, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

7. V zvezi z osebami in subjekti s seznama iz Priloge II se lahko odobrijo izjeme tudi za sredstva in gospodarske vire, ki so potrebni za humanitarne namene, kot sta zagotavljanje ali olajševanje zagotavljanja pomoči, vključno z zdravili in hrano, ali prevoz humanitarnih delavcev in s tem povezane pomoči ali za evakuacije iz DR Kongo.

8. Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta osebi ali subjektu s seznama iz Priloge II, da plača zapadlo plačilo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred uvrstitvijo osebe ali subjekta na zadevni seznam, če je ustrezna država članica odločila, da oseba ali subjekt s seznama iz Priloge I ali II plačila ne prejme niti neposredno niti posredno.

če se za takšne obresti, druge donose in plačila še vedno uporablja odstavek 1.

1. Svet spremeni seznam iz Priloge I na podlagi odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov ali Odbora za sankcije.

2. Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pripravi oziroma spremeni seznam iz Priloge II.

1. Kadar Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije uvrsti osebo ali subjekt na seznam, Svet to osebo ali subjekt vključi v Prilogo I. Svet o svoji odločitvi skupaj z razlogi za uvrstitev na seznam obvesti zadevno osebo ali subjekt bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo uradnega obvestila, s čimer da tej osebi ali subjektu možnost, da predloži pripombe.

2. Svet o svoji odločitvi iz člena 6(2), vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno osebo ali subjekt, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da tej osebi ali subjektu možnost, da predloži pripombe.

3. V primeru predložitve pripomb ali novih materialnih dokazov Svet ponovno preuči svojo odločitev in o tem ustrezno obvesti zadevno osebo ali subjekt.

1. V Prilogi I so navedeni razlogi za uvrstitev oseb in subjektov na seznam, kot jih je predložil Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije.

2. Kadar je to mogoče, se v Prilogo I vključijo tudi podatki, ki jih zagotovi Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije in so potrebni za ugotavljanje istovetnosti zadevnih oseb ali subjektov. Pri osebah so lahko ti podatki imena, vključno s privzetimi imeni, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številka potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcija ali poklic. Pri subjektih so lahko ti podatki imena, kraj in datum vpisa, številko vpisa in sedež podjetja. V Prilogo I se vključi tudi datum, ko je Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije osebo ali subjekt uvrstil na seznam.

3. V Prilogi II so navedeni razlogi za uvrstitev zadevnih oseb in subjektov na seznam.

4. Priloga II vsebuje tudi podatke, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevnih oseb ali subjektov, če so ti podatki na voljo. Pri fizičnih osebah lahko taki podatki vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri subjektih so lahko ti podatki imena, kraj in datum vpisa, številka vpisa in sedež podjetja.

1. Ta sklep se pregleda, spremeni ali razveljavi, kot je ustrezno, zlasti v skladu z ustreznimi odločitvami Varnostnega sveta Združenih narodov.

2. Ukrepi iz člena 3(2) se uporabljajo do 12. decembra 2018. Če Svet meni, da cilji ukrepov niso bili doseženi, jih po potrebi obnovi ali spremeni.

Druge informacije: marca 2013 je pobegnil v Ruando, kjer je v začetku leta 2016 še vedno živel. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272441

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Eric Badege je bil podpolkovnik in kontaktna točka skupine M23 v Masisiju ter je poveljeval v nekaterih operacijah, ki so destabilizirale dele teritorija Masisi v provinci Severni Kivu. Kot vojaški poveljnik skupine M23 je Badege odgovoren za hude kršitve, katerih tarča so bili otroci ali ženske v oboroženih spopadih. Skupina Raia Mutomboki, ki je pod nadzorom skupine M23, je od maja 2012 v vrsti usklajenih napadov pobila na stotine civilistov. Badege je avgusta 2012 izpeljal skupne napade z neselektivnim pobijanjem civilistov. Te napade sta skupaj organizirala Badege in polkovnik Makoma Semivumbi Jacques. Nekdanji borci iz skupine M23 trdijo, da so vodje M23 po hitrem postopku usmrtili na desetine otrok, ki so skušali pobegniti, potem ko so bili rekrutirani v M23 kot otroci vojaki.

V skladu z navedbami iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 11. septembra 2012 je neki 18-letni Ruandec, ki je pobegnil, potem ko je bil prisilno rekrutiran v Ruandi, omenjeni organizaciji povedal, da je bil priča usmrtitvi šestnajstletnika iz njegove enote skupine M23, ki je junija skušal pobegniti. Borci M23 so fanta ujeli in ga pred očmi drugih rekrutirancev pretepli do smrti. Poveljnik skupine M23, ki je ukazal usmrtitev, naj bi to dejanje drugim rekrutirancem pojasnil z besedami „hotel nas je zapustiti“. V poročilu je še navedeno, da so priče trdile, da je bilo po hitrem postopku usmrčenih najmanj 33 novih rekrutirancev in drugih borcev M23, ki so skušali pobegniti. Nekatere so zvezali in jih ustrelili pred očmi drugih rekrutirancev kot opozorilo na to, kakšna kazen jih čaka v primeru poskusa pobega. Nek mlad rekrutiranec je organizaciji Human Rights Watch povedal: „Ko smo bili v M23, so nam rekli, da [imamo izbiro]: lahko ostanemo z njimi ali pa umremo. Mnogi so skušali pobegniti. Nekatere so ujeli in jih takoj nato ubili.“

Badege je marca 2013 je pobegnil v Ruando, kjer je v začetku leta 2016 še vedno živel.

Druge informacije: Iz Narodnega kongresa za zaščito ljudstva (CNDP) je izstopil januarja 2008. Od junija 2011 prebiva v Kinšasi. Kakolele je od leta 2010 vpleten v dejavnosti, domnevno v okviru programa vlade DR Kongo „Programme de Stabilisation et Reconstruction des Zones Sortant des Conflits Armés“ (STAREC); med drugim je marca 2011 sodeloval v misiji STAREC v Gomi in Beniju. Oblasti DR Kongo so ga decembra 2013 aretirale v Beniju v provinci Severni Kivu na podlagi obtožb, da ovira proces razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja. Zapustil je DR Kongo in nekaj časa živel v Keniji, nato pa ga je vlada DR Kongo pozvala, naj se vrne in ji pomaga pri reševanju razmer na teritoriju Beni. Oktobra 2015 je bil na območju Mambase aretiran zaradi domnevne podpore skupini Mai Mai, vendar ni bil obtožen; junija 2016 je živel v Kinšasi. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776078

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Frank Kakolele Bwambale je bil vodja RDC-ML, imel je politični vpliv, obvladoval in nadzoroval je dejavnosti sil RCD-ML, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Iz Narodnega kongresa za zaščito ljudstva (CNDP) je izstopil januarja 2008. Kakolele je od leta 2010 vpleten v dejavnosti, domnevno v okviru programa vlade DR Kongo „Programme de Stabilisation et Reconstruction des Zones Sortant des Conflits Armés“ (STAREC); med drugim je marca 2011 sodeloval pri misiji STAREC v Gomi in Beniju.

Zapustil je DR Kongo in nekaj časa živel v Keniji, nato pa ga je vlada DR Kongo pozvala, naj se vrne in pomaga pri reševanju razmer na teritoriju Beni. Oktobra 2015 je bil v bližini Mambase aretiran zaradi domnevne podpore skupini Mai Mai, vendar ni bil obtožen. Junija 2016 je živel v Kinšasi.

(tudi: (a) Byiringiro Victor Rumuli, (b) Victor Rumuri, (c) Michel Byiringiro, d) Rumuli)

Naziv: (a) začasni predsednik FDLR, (b) prvi podpredsednik FDLR-FOCA; (c) generalmajor FDLR-FOCA.

Kraj rojstva: (a) Okrožje Musanze, Severna provinca, Ruanda, (b) Ruhengeri, Ruanda.

Druge informacije: Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272456

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Gaston Iyamuremye je prvi podpredsednik in začasni predsednik FDLR. Ima tudi čin generalmajorja v oboroženem krilu FDLR, ki se imenuje FOCA. Od junija 2016 je v severni provinci Demokratične republike Kongo.

Druge informacije: Po umiku frakcije Bosca Tagande v Ruando marca 2013 je postal namestnik poveljnika M23. Novembra 2013 je zbežal v Ugando. V začetku leta 2016 se je nahajal v Ugandi. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776081

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Innocent Kaina je bil poveljnik sektorja, nato pa namestnik poveljnika skupine Mouvement du 23 Mars (M23). Odgovoren je za resne kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, ki jih je tudi osebno zagrešil. Julija 2007 je vojaško sodišče Garrison iz Kinšase Kaino spoznalo za krivega zločinov proti človeštvu, storjenih v okrožju Ituri med majem 2003 in decembrom 2005. Leta 2009 je bil izpuščen v okviru mirovnega sporazuma med kongovsko vlado in CNDP. Leta 2009 je kot pripadnik FARDC izvajal usmrtitve, ugrabitve in pohabljanja na teritoriju Masisi. Kot poveljnik pod vodstvom generala Ntagande je aprila 2012 na teritoriju Rutshuru začel upor nekdanjega CNDP. Omogočil je, da so uporniki varno zapustili Masisi. Med majem in avgustom 2012 je nadzoroval novačenje in usposabljanje več kot 150 otrok za upor M23 in streljal na fante, ki so poskušali pobegniti. Julija 2012 je potoval v kraja Berunda in Degho zaradi mobilizacije in rekrutiranja za skupino M23. Kaina je marca 2013 pobegnil v Ruando, kjer se je v začetku leta 2016 še vedno nahajal.

Druge informacije: Decembra 2004 je dobil čin generala v FARDC. Od junija 2011 je priprt v zaporu Makala v Kinšasi. Visoko vojaško sodišče v Kinšasi je 25. marca 2011 začelo sojenje proti Kakwavuju zaradi vojnih zločinov. Vojaško sodišče DR Kongo ga je novembra 2014 obsodilo na deset let zapora zaradi posilstva, umora in mučenja. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776083

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Nekdanji predsednik UCD/FAPC. FAPC nadzira nezakonite mejne prehode med Ugando in DR Kongo, ki so pomembne tranzitne poti za trgovino z orožjem. Kot predsednik FAPC je poveljeval in nadzoroval dejavnosti sil FAPC ter vplival na njihovo politiko; sile FAPC so bile vpletene v nedovoljeno trgovino z orožjem in so s tem kršile embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok v provinci Ituri leta 2002. Eden od petih višjih uradnikov FARDC, ki so bili obtoženi hudih zločinov spolnega nasilja; Varnostni svet je med svojim obiskom leta 2009 na njih opozoril tudi vlado. Decembra 2004 je dobil čin generala v FARDC. Od junija 2011 je priprt v zaporu Makala v Kinšasi. Visoko vojaško sodišče v Kinšasi je 25. marca 2011 začelo sojenje proti Kakwavuju zaradi vojnih zločinov.

Druge informacije: Decembra 2004 imenovan za generala FARDC. Vlada DR Kongo ga je 18. oktobra 2007 izročila Mednarodnemu kazenskemu sodišču. MKS ga je 23. maja 2014 obsodilo na 12 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, pritožbeni senat MKS pa je nato to kazen znižal in določil, da se njegova kazen izteče 18. januarja 2016. Čeprav je bil med tem sojenjem priprt na Nizozemskem, je bil decembra 2015 premeščen v zapor v DR Kongo in obtožen za druge zločine, ki jih je že pred tem storil v Ituriju. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776116

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Germain Katanga je bil poveljnik FRPI. Vpleten je bil v trgovino z orožjem, s čimer je kršil embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok v provinci Ituri v letih 2002 in 2003. Decembra 2004 je bil imenovan za generala FARDC. Vlada DR Kongo ga je 18. oktobra 2007 izročila Mednarodnemu kazenskemu sodišču. MKS ga je 23. maja 2014 obsodilo na 12 let zapora zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, pritožbeni senat MKS pa je nato to kazen znižal in določil, da se njegova kazen izteče 18. januarja 2016. Čeprav je bil med tem sojenjem priprt na Nizozemskem, je bil decembra 2015 premeščen v zapor v DR Kongo in obtožen za zločine, ki jih je že pred tem storil v Ituriju.

Druge informacije: Aretiran marca 2005 v Kinšasi zaradi vpletenosti UPC/L v kršitve človekovih pravic. 17. marca 2006 izročen MKS. Marca 2012 ga je MKS obsodilo na 14 let zapora. Pritožbeni sodniki MKS so 1. decembra 2014 potrdili Lubangino obsodbo in kazen. 19. decembra 2015 premeščen v zapor v Demokratični republiki Kongo, da bi odslužil zaporno kazen. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776117

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Thomas Lubanga je bil predsednik UPC/L, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok v provinci Ituri v letih 2002 in 2003. Marca 2005 je bil aretiran v Kinšasi zaradi vpletenosti UPC/L v kršitve človekovih pravic, nato so ga oblasti DR Kongo 17. marca 2006 predale MKS. Marca 2012 ga je MKS obsodilo na 14 let zapora. Pritožbeni sodniki MKS so 1. decembra 2014 potrdili obsodbo in kazen. 19. decembra 2015 je bil premeščen v zapor v Demokratični republiki Kongo, da bi odslužil zaporno kazen.

Druge informacije: Vojaški vodja skupine Mouvement du 23 Mars (M23), ki deluje v Demokratični republiki Kongo. Od konca leta 2014 se nahaja v Ugandi Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272833

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Sultani Makenga je vojaški vodja skupine Mouvement du 23 Mars (M23), ki deluje v Demokratični republiki Kongo. Sultani Makenga je kot vodja M23 (znane tudi kot kongovska revolucionarna vojska) izvajal hujše kršitve mednarodnega prava z dejanji, katerih tarča so bile ženske in otroci v oboroženih spopadih, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem, ugrabitvami ter prisilnim izseljevanjem; za te kršitve je tudi odgovoren. Odgovoren je tudi za kršitve mednarodnega prava, povezane z dejanji skupine M23 rekrutiranja ali uporabe otrok v oboroženih spopadih v Demokratični republiki Kongo. Pod poveljstvom Sultanija Makenge je skupina M23 izvajala najhujše zločine nad civilnim prebivalstvom Demokratične republike Kongo. Po navajanju prič in na podlagi poročil so vojaki pod poveljstvom Sultanija Makenge na celotnem teritoriju Rutshuru posiljevali ženske in otroke, nekatere stare le 8 let, kot del politike utrjevanja nadzora nad teritorijem Rutshuru. Pod poveljstvom Makenge je skupina M23 obsežno prisilno rekrutirala otroke v Demokratični republiki Kongo in regiji ter ubijala, pohabljala in poškodovala na desetine otrok. Številni otroci, ki so bili žrtve prisilnega rekrutiranja, so bili mlajši od 15 let. Makenga naj bi tudi prejemal orožje in pripadajoči material, s čimer so bili kršeni ukrepi, ki jih je Demokratična republika Kongo sprejela za izvajanje embarga na orožje, med drugim tudi nacionalni odloki o uvozu ter posedovanju orožja in pripadajočega materiala. Makenga je kot vodja skupine M23 s svojimi dejanji resno kršil mednarodno pravo in izvajal hude zločine nad civilnim prebivalstvom Demokratične republike Kongo ter še zaostril negotove razmere, preseljevanje in spopade v regiji. Vojaški vodja skupine Mouvement du 23 Mars (M23), ki deluje v Demokratični republiki Kongo.

(tudi: (a) Kawa Panga, (b) Kawa Panga Mandro, (c) Kawa Mandro, (d) Yves Andoul Karim, (e) Mandro Panga Kahwa, (f) Yves Khawa Panga Mandro, (g) „Chief Kahwa“, (h) „Kawa“)

Druge informacije: V zaporu v Bunii od aprila 2005 zaradi oviranja mirovnega procesa v provinci Ituri. Kongovske oblasti so ga oktobra 2005 aretirale, vendar ga je pritožbeno sodišče v Kisanganiju oprostilo. Nato je bil zaradi novih obtožb za zločine proti človeštvu, vojne zločine, umor, hujši telesni napad in uporabo sile zoper drugo osebo izročen pravosodnim organom v Kinšasi. Vojaško sodišče DR Kongo v Kisanganiju ga je avgusta 2014 obsodilo za vojne zločine in zločine proti človeštvu in mu naložilo 9 let zapora ter plačilo odškodnine žrtvam v višini okoli 85 000 USD. Prestal je zaporno kazen, od maja 2016 živi v Ugandi. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272933

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Khawa Panga Mandro je bil predsednik PUSIC, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih v letih 2001 in 2002. Od aprila 2005 je bil v zaporu v Buniji zaradi oviranja mirovnega procesa v provinci Ituri. Kongovske oblasti so ga oktobra 2005 aretirale, vendar ga je pritožbeno sodišče v Kisanganiju oprostilo. Nato je bil zaradi novih obtožb za zločine proti človeštvu, vojne zločine, umor, hujši telesni napad in uporabo sile zoper drugo osebo izročen pravosodnim organom v Kinšasi. Vojaško sodišče DR Kongo v Kisanganiju ga je avgusta 2014 obsodilo za vojne zločine in zločine proti človeštvu in mu naložilo 9 let zapora ter plačilo odškodnine žrtvam v višini okoli 85 000 USD. Prestal je zaporno kazen, od maja 2016 živi v Ugandi.

Druge informacije: Aretiran 3. oktobra 2010 v Parizu na podlagi naloga za prijetje MKS zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki so jih zagrešili pripadniki FDLR v Severnem in Južnem Kivuju leta 2009. 25. januarja 2011 je bil premeščen v Haag, MKS ga je izpustilo konec leta 2011. 29. novembra 2014 je bil izvoljen za izvršnega sekretarja FDLR za obdobje petih let. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5224649

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Callixte Mbarushimana je bil do aretacije izvršni sekretar FDLR in podpredsednik visokega vojaškega poveljstva FDLR. Kot politični/vojaški vodja tuje oborožene skupine, ki deluje v Demokratični republiki Kongo, je oviral razoroževanje in prostovoljno vračanje oziroma ponovno naseljevanje borcev ter s tem kršil Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(b). Aretiran je bil 3. oktobra 2010 v Parizu na podlagi naloga za prijetje MKS zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki so jih zagrešili pripadniki FDLR v Severnem in Južnem Kivuju leta 2009. 25. januarja 2011 je bil premeščen v Haag, vendar je bil konec leta 2011 izpuščen. 29. novembra 2014 je bil ponovno izvoljen za izvršnega sekretarja FDLR za obdobje petih let.

Kraj rojstva: (a) Bashali, Masisi, Demokratična republika Kongo, (b) Goma, Demokratična republika Kongo, (c) Uvira, Demokratična republika Kongo.

Druge informacije: Ni znano, ali je po strmoglavljenju dveh letal pod upravo „Great Lakes Business Company“ (GLBC) imel kakšno funkcijo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272813

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Lastnik/direktor družb Compagnie Aérienne des Grands Lacs in Great Lakes Business Company, katerih letala so bila uporabljena za zagotavljanje pomoči oboroženim skupinam in milicam iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003). Odgovoren tudi za prikrivanje informacij o letih in tovoru, domnevno zato, da bi omogočil kršitev embarga na orožje. Ni znano, ali je po strmoglavljenju dveh letal pod upravo „Great Lakes Business Company“ (GLBC) imel kakšno funkcijo.

(privzeto ime: (a) Mupenzi Bernard, (b) General Major Mupenzi, (c) General Mudacumura, (d) Pharaoh, (e) Radja)

Kraj rojstva: Cellule Ferege, sektor Gatumba, občina Kibilira, prefektura Gisenyi, Ruanda.

Druge informacije: Mednarodno kazensko sodišče je 12. julija 2012 izdalo nalog za prijetje Mudacumure zaradi devetih obtožb za vojne zločine, vključno z napadi na civiliste, umor, pohabljanje, kruto ravnanje, posilstvo, mučenje, uničevanje premoženja, plenjenje in zločine zoper osebno dostojanstvo; ta dejanja so bila domnevno storjena v letih 2009 in 2010 v DR Kongo.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Sylvestre Mudacumura je poveljnik FOCA, oboroženega krila FDRL; ima politični vpliv, obvladuje in nadzira dejavnosti sil FDRL, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Mudacumura (ali njegovo osebje) je bil v telefonskem stiku z voditeljem FDLR Murwanashyako v Nemčiji, tudi med pokolom v Busurungiju maja 2009, ter z vojaškim poveljnikom majorjem Guillaumom med operacijama, Umoja Wetu' in „Kimia II“ leta 2009. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil med leti 2002 in 2007 odgovoren za 27 primerov rekrutiranja in uporabe otrok s strani vojakov pod njegovim poveljstvom v Severnem Kivuju. V drugi polovici leta 2016 je bil Mudacumura še vedno splošni poveljnik oboroženega krila FDLR, imel je čin generalpodpolkovnika in se je nahajal v provinci Severni Kivu v Demokratični republiki Kongo.

Naslov: sedež FDLR v gozdu Kikoma blizu Bogoyija, Walikale, Severni Kivu, Demokratična republika Kongo (od junija 2011).

Druge informacije: Načelnik štaba FDLR-FOCA, odgovoren za upravo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5270747

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Iz javno dostopnih virov in uradnih poročil izhaja, da je Leodomir Mugaragu načelnik štaba oboroženega krila FDLR – Forces Combattantes Abucunguzi/oboroženih sil za osvoboditev Ruande (FOCA). Glede na uradna poročila je Mugaragu višji načrtovalec vojaških operacij FDLR v vzhodnem delu DR Kongo. Načelnik štaba FDLR-FOCA, odgovoren za upravo.

Naziv: (a) načelnik štaba FDLR-FOCA, (b) začasni namestnik poveljnika FDLR-FOCA.

Druge informacije: Leta 2014 je postal vršilec dolžnosti namestnika poveljnika FDLR-FOCA. Kongovske varnostne službe so ga maja 2016 ujele v Gomi v DR Kongo, nato je bil premeščen v Kinšaso. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5224709

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Leopold Mujyambere je bil poveljnik druge divizije FOCA, oborožene veje FDLR. Kot vojaški vodja tuje oborožene skupine, ki deluje v DR Kongo, je oviral razoroževanje in prostovoljno vračanje oziroma ponovno naseljevanje borcev in s tem kršil Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(b). Dokazi, ki jih je analizirala strokovna skupina Odbora VSZN za sankcije v DR Kongo in predstavila v svojem poročilu z dne 13. februarja 2008, pričajo o tem, da so bile deklice, rešene iz ujetništva FDLR-FOCA, ugrabljene in spolno zlorabljene. FDLR-FOCA, ki je sprva rekrutirala fante, stare med 14 in 19 let, od sredine leta 2007 prisilno rekrutira tudi dečke od 10. leta starosti naprej. Najmlajše otroke uporabljajo kot zaščitno spremstvo, starejše pa kot vojake na frontni črti, s čimer kršijo Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(d) in (e).

Junija 2011 je bil poveljnik FOCA v operativnem sektorju v Severnem Kivuju, takrat imenovanem „Amazon“. Nato je bil povišan v načelnika štaba FOCA in leta 2014 v vršilca dolžnosti namestnika poveljnika. Kongovske varnostne službe so ga v začetku maja 2016 ujele v Gomi v DR Kongo, nato je bil premeščen v Kinšaso.

(tudi: (a) Steven Alirabaki, (b) David Kyagulanyi, (c) Musezi Talengelanimiro, (d) Mzee Tutu, (e) Abdullah Junjuaka, (f) Alilabaki Kyagulanyi, (g) Hussein Muhammad, (h) Nicolas Luumu, (i) Julius Elius Mashauri, (j) David Amos Mazengo, (k) Professor Musharaf, (l) Talengelanimiro)

Naziv: (a) vodja Zavezniških demokratičnih sil (Allied Democratic Forces – ADF), (b) poveljnik Zavezniških demokratičnih sil.

Druge informacije: Aretiran je bil aprila 2015 v Tanzaniji in nato julija 2015 izročen Ugandi. Od septembra 2016 je Mukulu domnevno v policijskem priporu in čaka na sojenje za vojne zločine in hude kršitve ženevske konvencije v skladu z ugandskim pravom. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5270670

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Iz javnih virov in uradnih poročil, vključno s poročili strokovne skupine Odbora ZN za sankcije v DR Kongo, je razvidno, da je Jamil Mukulu vojaški poveljnik ADF, tuje oborožene skupine, ki deluje v DR Kongo in ovira razoroževanje ter prostovoljno vračanje in ponovno naseljevanje borcev ADF, kot je predvideno v odstavku 4(b) Resolucije 1857 (2008). Strokovna skupina Odbora ZN za sankcije v DR Kongo je poročala, da je Janmil Mukulu zagotavljal materialno in človeško podporo ADF, oboroženi skupini, ki deluje na ozemlju DR Kongo. Iz različnih virov, vključno s poročili strokovne skupine Odbora ZN za sankcije v DR Kongo, je razvidno, da je Jamil Mukulu zagotavljal financiranje, izvajal vpliv na politike ADF in prevzel neposredno odgovornost pri poveljevanju in nadzoru sil ADF, zlasti pri nadzoru vzpostavljenih povezav z mednarodnimi terorističnimi mrežami.

Druge informacije: Nemške oblasti so ga aretirale 17. novembra 2009, nemško sodišče pa ga je 28. septembra 2015 prepoznalo za krivega zaradi vodenja tuje teroristične skupine in sodelovanja v vojnih zločinih. Obsojen je bil na 13 let zaporne kazni in je od junija 2016 v zaporu v Nemčiji. 29. novembra 2014 je bil ponovno izvoljen za predsednika FDLR za obdobje petih let. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272382

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Ignace Murwanashyaka je predsednik FDLR in ima vpliv na politike sil FDRL, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Bil je v telefonskem stiku z vojaškimi poveljniki FDLR na terenu (tudi med pokolom v Busurungiju maja 2009); dajal je vojaške ukaze visokemu poveljstvu; vpleten v usklajevanje predaje orožja in streliva enotam FDLR in dajal posebna navodila za uporabo; upravlja velike zneske denarja, zbrane z nezakonito prodajo naravnih virov na območjih pod nadzorom FDLR. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil kot predsednik in vojaški poveljnik FDLR odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok s strani FDLR v vzhodnem delu DR Kongo. Nemške oblasti so ga aretirale 17. novembra 2009, nemško sodišče ga je 28. septembra 2015 prepoznalo za krivega zaradi vodenja tuje teroristične skupine in sodelovanja v vojnih zločinih. Obsojen je bil na 13 let zaporne kazni in je od junija 2016 v zaporu v Nemčiji. 29. novembra 2014 je bil ponovno izvoljen za predsednika FDLR za obdobje petih let.

Druge informacije: Nemške oblasti so ga aretirale 17. novembra 2009, nemško sodišče ga je 28. septembra 2015 prepoznalo za krivega zaradi vodenja tuje teroristične skupine, obsojen je bil na osemletno zaporno kazen. Musoni je bil izpuščen iz zapora takoj po sojenju, saj je prestal več kot pet let zaporne kazni. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272354

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Straton Musoni je bil podpredsednik FDLR, tuje oborožene skupine, ki deluje v DR Kongo. Oviral je razoroževanje ter prostovoljno vračanje ali ponovno naseljevanje borcev, ki pripadajo tem skupinam, s čimer je kršil Resolucijo 1649 (2005). Nemške oblasti so ga aretirale 17. novembra 2009, nemško sodišče ga je 28. septembra 2015 prepoznalo za krivega zaradi vodenja tuje teroristične skupine, obsojen je bil na osemletno zaporno kazen. Musoni je bil izpuščen iz zapora takoj po sojenju, saj je prestal več kot pet let zaporne kazni.

Druge informacije: Nekdanji namestnik regionalnega vojaškega poveljnika FARDC v 10. vojaškem okrožju; aprila 2004 odpuščen zaradi nediscipline. Ruandske oblasti so ga aretirale decembra 2007, ko je skušal prečkati mejo v DR Kongo. Domneva se, da je umrl v Kigaliju 9. maja 2014. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5272093

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Jules Mutebutsi je združil moči z drugimi odpadniškimi elementi nekdanjega RCD-G, da bi maja 2004 nasilno zasedli mesto Bukavu. Vpleten je bil v zbiranje orožja izven struktur FARDC ter posredovanje zalog oboroženim skupinam in milicam iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), s čimer je kršil embargo na orožje. Bil je namestnik regionalnega vojaškega poveljnika FARDC v 10. vojaškem okrožju do aprila 2004, ko je bil odpuščen zaradi nediscipline. Ruandske oblasti so ga aretirale decembra 2007, ko je skušal prečkati mejo v DR Kongo. Domneva se, da je umrl v Kigaliju 9. maja 2014.

Kraj rojstva: (a) Bibwe, Demokratična republika Kongo, (b) Lusamambo, teritorij Lubero, Demokratična republika Kongo.

Nacionalna matična št.: Osebna izkaznica oboroženih sil DR Kongo (FARDC) 1-78-09-44621-80.

Druge informacije: V Republiko Ruando vstopil 16. marca 2013. Od konca leta 2014 se nahaja v taboru v Ngomi, Ruanda. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5268954

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Aprila 2012 je Ngaruye pod vodstvom generala Ntagande poveljeval vstajnikom nekdanjega Narodnega kongresa za zaščito ljudstva (CNDP), ki so znani kot skupina Mouvement du 23 Mars (M23). Trenutno je po činu tretji najvišji vojaški poveljnik v M23. Skupina strokovnjakov za Demokratično republiko Kongo je leta 2008 in 2009 predlagala, naj se njegovo ime uvrsti na seznam. Izvajal je resne kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava, za kar je tudi odgovoren. Za M23 je leta 2008, 2009 in proti koncu leta 2010 novačil in usposabljal na stotine otrok. Ngaruye je ubijal, pohabljal in ugrabljal ljudi, pogosto ženske. Odgovoren je za usmrtitve in mučenje prebežnikov znotraj M23. Leta 2009 je znotraj oboroženih sil Demokratične republike Kongo (FARDC) ukazal poboj vseh moških v vasi Shalio na območju Walikale. Pod neposrednimi ukazi Ntagande je tudi priskrbel orožje, strelivo in plače na območjih Masisi in Walikale. Leta 2010 je organiziral prisilno izselitev in razlastitev prebivalstva na območju Lukopfu. Dejavno je bil udeležen tudi v kriminalnih mrežah znotraj FARDC, ki ustvarjajo dobičke pri trgovanju z minerali, kar je povzročilo napetosti in spopade s polkovnikom Innocentom Zimurindo leta 2011. V Republiko Ruando je vstopil 16. marca 2013 na območju Gasizi/Rubavu.

Druge informacije: Oktobra 2003 ga je v mestu Bunia aretirala MONUC. Vlada DR Kongo ga je 7. februarja 2008 izročila Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Decembra 2012 ga je MKS oprostilo vseh obtožb, pritožbeni senat pa je 27. februarja 2015 sodbo potrdil. Ngudjolo je vložil prošnjo za azil na Nizozemskem, vendar je bila zavrnjena. 11. maja 2015 je bil izgnan v DR Kongo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776118

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Mathieu Chui Ngudjolo je bil načelnik štaba FRPI, imel je politični vpliv, je obvladoval in je nadzoroval dejavnosti sil FRPI, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil leta 2006 v provinci Ituri odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let. Oktobra 2003 ga je v mestu Bunia aretirala MONUC. Vlada Demokratične republike Kongo ga je nato 7. februarja 2008 predala Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Decembra 2012 ga je MKS oprostilo vseh obtožb, pritožbeni senat pa je 27. februarja 2015 sodbo potrdil. Ngudjolo je vložil prošnjo za azil na Nizozemskem, vendar je bila zavrnjena. 11. maja 2015 je bil izgnan v DR Kongo.

(tudi: (a) Floribert Njabu Ngabu, (b) Floribert Ndjabu, (c) Floribert Ngabu Ndjabu)

Druge informacije: Od marca 2005 v hišnem priporu v Kinšasi zaradi vpletenosti FNI v kršitve človekovih pravic. Izročen Haagu 27. marca 2011, da bi pred MKS pričal na sojenju proti Germainu Katangi in Mathieuju Ngudjolu. Maja 2011 je zaprosil za azil na Nizozemskem. Oktobra 2012 je nizozemsko sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za azil. Julija 2014 je bil izgnan iz Nizozemske v DR Kongo, kjer so ga zaprli. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776373

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Predsednik FNI, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Od marca 2005 v hišnem priporu v Kinšasi zaradi vpletenosti FNI v kršitve človekovih pravic. Izročen Haagu 27. marca 2011, da bi pred MKS pričal na sojenju proti Germainu Katangi in Mathieuju Ngudjolu. Maja 2011 je zaprosil za azil na Nizozemskem. Oktobra 2012 je nizozemsko sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za azil. Zadeva je trenutno v fazi pritožbe.

(tudi: (a) Nkunda Mihigo Laurent, (b) Laurent Nkunda Bwatare, (c) Laurent Nkundabatware, (d) Laurent Nkunda Mahoro Batware, (e) Laurent Nkunda Batware, (f) Chairman, (g) General Nkunda, (h) Papa Six)

Druge informacije: Nekdanji general RCD-G. Ustanovitelj Narodnega kongresa za zaščito ljudstva leta 2006; višji častnik Zbora za kongovsko demokracijo – Goma, (RCD-G), 1998–2006; častnik ruandske patriotske fronte (RPF), 1992–1998. Laurenta Nkundo so ruandske oblasti aretirale v Ruandi januarja 2009; nato je bil zamenjan na mestu poveljnika CNDP. Od takrat je v hišnem priporu v Kigaliju v Ruandi. Ruanda je zavrnila zahtevo vlade DR Kongo, da ji izroči Nkundo zaradi zločinov, storjenih v vzhodnem delu DR Kongo. Leta 2010 je ruandsko sodišče v Gisenyiju zavrnilo Nkundovo pritožbo zaradi nezakonitega pridržanja z obrazložitvijo, da bi zadevo moralo obravnavati vojaško sodišče. Nkundovi odvetniki so sprožili postopek pri ruandskem vojaškem sodišču. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5270703

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Združil moči z drugimi odpadniškimi elementi nekdanjega RCD-G, da bi maja 2004 nasilno zasedli mesto Bukavu. Pridobival orožje izven FARDC, s čimer je kršil embargo na orožje. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil med leti 2002 in 2009 odgovoren za 264 primerov rekrutiranja in uporabe otrok s strani vojakov pod njegovim poveljstvom v Severnem Kivuju. Nekdanji general RCD-G. Ustanovitelj Narodnega kongresa za zaščito ljudstva leta 2006; višji častnik Zbora za kongovsko demokracijo – Goma, (RCD-G), 1998–2006; častnik ruandske patriotske fronte (RPF), 1992–1998. Laurenta Nkundo so ruandske oblasti aretirale v Ruandi januarja 2009; nato je bil zamenjan na mestu poveljnika CNDP. Od takrat je v hišnem priporu v Kigaliju v Ruandi. Ruanda je zavrnila zahtevo vlade DR Kongo, da ji izroči Nkundo zaradi zločinov, storjenih v vzhodnem delu DR Kongo. Leta 2010 je ruandsko sodišče v Gisenyiju zavrnilo Nkundovo pritožbo zaradi nezakonitega pridržanja z obrazložitvijo, da bi zadevo moralo obravnavati vojaško sodišče. Nkundovi odvetniki so sprožili postopek pri ruandskem vojaškem sodišču. Še vedno ima določen vpliv na nekatere elemente CNDP.

Kraj rojstva: (a) Murama, Kigali, Ruanda, (b) Rubungo, Kigali, Ruanda, (c) Kinyinya, Kigali, Ruanda.

Druge informacije: Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5269078

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Felicien Nsanzubukire je vsaj od novembra 2008 do aprila 2009 nadzoroval in usklajeval trgovanje s strelivom in orožjem iz Združene republike Tanzanije prek jezera Tanganjika do enot FDLR na območjih Uvira in Fizi v Južnem Kivuju. Od januarja 2016 je bil Nsanzubukire poveljnik podsektorja FDLR FOCA v provinci Južni Kivu s činom polkovnika.

Naziv: (a) poveljnik sektorja „SONOKI“ v FDLR-FOCA, (b) brigadni general FDLR-FOCA.

Naslov: teritorij Rutshuru, Severni Kivu, Demokratična republika Kongo (od junija 2016).

Druge informacije: Vojaško se je usposabljal v Egiptu. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5269021

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Pacifique Ntawunguka je bil poveljnik prve divizije FOCA, oboroženega krila FDLR. Kot vojaški vodja tuje oborožene skupine, ki deluje v DR Kongo, je oviral razoroževanje in prostovoljno vračanje oziroma ponovno naseljevanje borcev in s tem kršil Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(b). Dokazi, ki jih je analizirala strokovna skupina Odbora VSZN za sankcije v DR Kongo in predstavila v svojem poročilu z dne 13. februarja 2008, pričajo o tem, da so bile deklice, rešene iz ujetništva FDLR-FOCA, ugrabljene in spolno zlorabljene. FDLR-FOCA, ki je sprva rekrutirala fante, stare med 14 in 19 let, od sredine leta 2007 prisilno rekrutira tudi dečke od 10. leta starosti naprej. Najmlajše otroke uporabljajo kot zaščitno spremstvo, starejše pa kot vojake na frontni črti, s čimer kršijo Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(d) in (e). Vojaško se je usposabljal v Egiptu.

Od sredine leta 2016 je bil Ntawunguka poveljnik sektorja „SONOKI“ v FDLR-FOCA v provinci Severni Kivu.

Druge informacije: Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5776374

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Trgovsko partnerstvo s Jérômom Kakwavujem, zlasti tihotapljenje čez mejo med DR Kongo in Ugando, vključno z domnevnim tihotapljenjem orožja in vojaškega materiala v nepregledanih tovornjakih. Kršitev embarga na orožje in zagotavljanje pomoči oboroženim skupinam in milicam iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), vključno s finančno podporo, ki jim omogoča vojaško delovanje.

(tudi: (a) Deogratias Bigaruka Izabayo, (b) Izabayo Deo, (c) Jules Mateso Mlamba, (d) Bigaruka, (e) Bigurura)

Druge informacije: V začetku leta 2013 je med obiskom Tanzanije izginil. Od junija 2016 ni znano, kje se nahaja. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5275373

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Stanislas Nzeyimana je bil namestnik poveljnika FOCA, oborožene veje FDLR. Kot vojaški vodja tuje oborožene skupine, ki deluje v DR Kongo, je oviral razoroževanje in prostovoljno vračanje oziroma ponovno naseljevanje borcev in s tem kršil Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(b). Dokazi, ki jih je analizirala strokovna skupina Odbora VSZN za sankcije v DR Kongo in predstavila v svojem poročilu z dne 13. februarja 2008, pričajo o tem, da so bile deklice, rešene iz ujetništva FDLR-FOCA, ugrabljene in spolno zlorabljene. FDLR-FOCA, ki je sprva rekrutirala fante, stare med 14 in 19 let, od sredine leta 2007 prisilno rekrutira tudi dečke od 10. leta starosti naprej. Najmlajše otroke uporabljajo kot zaščitno spremstvo, starejše pa kot vojake na frontni črti, s čimer kršijo Resolucijo Varnostnega sveta 1857 (2008), operativni odstavek 4(d) in (e). Nzeyimana je izginil v Tanzaniji v začetku leta 2013 in ob koncu leta 2016 ni bilo znano, kje se nahaja.

Druge informacije: Dieudonné Ozia Mazio je predsednik združenja kongovskih podjetij (Fédération des entreprises congolaises, FEC) na teritoriju Aru, četudi se domneva, da je umrl 23. septembra 2008 v Ariwari. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5275495

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Finančni dogovori z Jeromom Kakwavujem in FAPC ter tihotapljenje čez mejo med DR Kongo in Ugando, s čimer so se poveljniku Kakwavuju in njegovim četam dobavljale zaloge in gotovina. Kršitev embarga na orožje, tudi z zagotavljanjem pomoči oboroženim skupinam in milicam iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003). Dieudonné Ozia Mazio je predsednik združenja kongovskih podjetij (Fédération des entreprises congolaises, FEC) na teritoriju Aru, četudi se domneva, da je umrl 23. septembra 2008 v Ariwari.

Druge informacije: V Republiko Ruando je vstopil 16. marca 2013. Od leta 2016 prebiva v Ruandi. Sodeloval je pri oblikovanju nove kongovske politične stranke junija 2016, Alliance pour le Salut du Peuple (ASP). Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5274633

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

V dokumentu z dne 9. julija 2012, ki ga je podpisal vodja M23 Sultani Makenga, je Runiga imenovan za koordinatorja političnega krila skupine M23. Po navedbah iz dokumenta je imenovanju Runige botrovalo dejstvo, da je treba zagotoviti prepoznavnost cilja skupine M23. Runiga je bil v prispevkih, objavljenih na spletni strani skupine, imenovan tudi „predsednik“ skupine M23. Njegovo vodilno vlogo potrjuje tudi poročilo skupine strokovnjakov iz novembra 2012, v katerem se Runiga omenja kot „vodja M23“.

Po navedbah iz končnega poročila strokovne skupine z dne 15. novembra 2012 je Runiga vodil delegacijo, ki je 29. julija 2012 potovala v Kampalo (Uganda), in pred predvidenimi pogajanji na mednarodni konferenci o območju Velikih jezer dokončno oblikoval program gibanja skupine M23, ki vsebuje 21 točk. Po navedbah iz prispevka BBC z dne 23. novembra 2012 je bila skupina M23 oblikovana, ko so se nekdanji člani CNDP, ki so bili priključeni FARDC, začeli upirati zaradi slabih razmer in plač ter nepopolnega izvajanja mirovnega dogovora z dne 23. marca 2009 med CNDP in DR Kongo, na podlagi katerega se je CNDP priključil FARDC. Po navedbah iz poročila IPIS iz novembra 2012 je skupina M23 sodelovala v aktivnih vojaških operacijah za prevzem ozemlja na vzhodu DR Kongo. Skupina M23 in FARDC sta se 24. in 25. julija 2012 bojevala za nadzor nad več mesti in vasmi na vzhodu DR Kongo; skupina M23 je 26. julija 2012 napadla FARDC v Rumangabu, ga 17. novembra 2012 izrinila iz Kibumbe in 20. novembra 2012 prevzela nadzor nad Gomo. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 nekateri nekdanji borci iz skupine M23 trdijo, da so vodje M23 nemudoma usmrtili na desetine otrok, ki so skušali pobegniti, potem ko so bili rekrutirani v M23 kot otroci vojaki. V skladu z navedbami iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 11. septembra 2012 je neki 18-letni Ruandec, ki je pobegnil, potem ko je bil prisilno rekrutiran v Ruandi, omenjeni organizaciji povedal, da je bil priča usmrtitvi šestnajstletnika iz njegove enote skupine M23, ki je junija skušal pobegniti. Borci M23 so fanta ujeli in ga pred očmi drugih rekrutirancev pretepli do smrti. Poveljnik skupine M23, ki je ukazal usmrtitev, naj bi to dejanje drugim rekrutirancem pojasnil z besedami „hotel nas je zapustiti“. V poročilu je še navedeno, da so priče trdile, da je bilo po hitrem postopku usmrčenih najmanj 33 novih rekrutirancev in drugih borcev M23, ki so skušali pobegniti. Nekatere so zvezali in jih ustrelili pred očmi drugih rekrutirancev kot opozorilo na to, kakšna kazen jih čaka v primeru poskusa pobega. Nek mlad rekrutiranec je organizaciji Human Rights Watch povedal: „Ko smo bili v M23, so nam rekli, da [imamo izbiro]: lahko ostanemo z njimi ali pa umremo. Mnogi so skušali pobegniti. Nekatere so ujeli in jih takoj nato ubili.“

Runiga je v Republiko Ruando vstopil 16. marca 2013 na območju Gasizi/Rubavu. Sredi leta 2016 je prebival v Ruandi. Junija 2016 je sodeloval pri oblikovanju nove kongovske politične stranke, Alliance pour le Salut du Peuple (ASP).

Druge informacije: Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5275453

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Ntabo Ntaberi Sheka, glavni poveljnik političnega krila skupine Mayi Mayi Sheka, je politični vodja kongovske oborožene skupine, ki ovira razoroževanje, demobilizacijo oziroma ponovno vključevanje borcev. Skupina Mayi Mayi Sheka je kongovska milica z bazo na teritoriju Walikale v vzhodnem delu DR Kongo. Skupina Mayi Mayi Sheka je izvedla napade na rudnike v vzhodnem delu DR Kongo ter prevzela rudnike Bisiye in jih odvzela lokalnim prebivalcem. Ntabo Ntaberi Sheka je tudi huje kršil mednarodno pravo z dejanji, katerih tarča so otroci. V obdobju od 30. julija do 2. avgusta 2010 je Ntabo Ntaberi Sheka načrtoval in naročil več napadov na teritoriju Walikale, da bi kaznoval lokalne prebivalce, ki naj bi sodelovali s kongovskimi vladnimi silami. V napadih so bili otroci posiljeni in ugrabljeni za opravljanje prisilnega dela, deležni pa so bili okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Milica Mayi Mayi Sheka tudi prisilno rekrutira dečke in na podlagi rekrutiranja zadržuje otroke v svojih vrstah.

(tudi: (a) Bosco Ntaganda, (b) Bosco Ntagenda, (c) General Taganda, (d) Lydia, (ko je bil del APR), (e) Terminator, (f) Tango Romeo (klicni znak), (g) Romeo (klicni znak), (h) Major)

Druge informacije: Rojen v Ruandi; v otroštvu se je preselil v Nyamitabo na teritoriju Masisi v Severnem Kivuju. Po mirovnih sporazumih v provinci Ituri s predsedniškim odlokom 11. decembra 2004 imenovan za brigadnega generala FARDC. Pred tem načelnik štaba CNDP, po aretaciji Laurenta Nkunde januarja 2009 pa vojaški poveljnik CNDP. Od januarja 2009 de facto namestnik poveljnika na čelu zaporednih operacij proti FDLR „Umoja Wetu“, „Kimia II“ in „Amani Leo“ v Severnem in Južnem Kivuju. Marca 2013 je vstopil v Ruando in se 22. marca prostovoljno predal uradnikom MKS v Kigaliju. Premeščen v MKS v Haagu na Nizozemskem. MKS je 9. junija 2014 proti njemu potrdilo 13 obtožb za vojni zločin in pet obtožb za zločin proti človeštvu; sojenje se je začelo septembra 2015. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5274913

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Bosco Taganda je imel kot vojaški poveljnik UPC/L politični vpliv, obvladoval in nadzoroval je dejavnosti sil UPC/L, ene od oboroženih skupin in milic iz odstavka 20 Resolucije 1493 (2003), ki je vpletena v trgovino z orožjem, s čimer krši embargo na orožje. Decembra 2004 je bil imenovan za generala FARDC, vendar napredovanja ni sprejel, zato ni bil vključen v FARDC. Po podatkih Urada PPGS za otroke v oboroženih spopadih je bil v letih 2002 in 2003 odgovoren za rekrutiranje in uporabo otrok v provinci Ituri, v letih od 2002 do 2009 pa je imel neposredno in/ali poveljniško odgovornost za 155 primerov rekrutiranja in uporabe otrok v Severnem Kivuju. Kot načelnik štaba CNDP je imel neposredno in poveljniško odgovornost za pokol v Kiwanji novembra 2008.

Rojen v Ruandi; v otroštvu se je preselil v Nyamitabo na teritoriju Masisi v provinci Severni Kivu. Junija 2011 je prebival v Gomi in je bil lastnik velikih kmetij na območju Ngungu na teritoriju Masisi v provinci Severni Kivu. Po mirovnih sporazumih v provinci Ituri je bil s predsedniškim odlokom 11. decembra 2004 imenovan za brigadnega generala FARDC. Bil je načelnik štaba CNDP, po aretaciji Laurenta Nkunde januarja 2009 pa vojaški poveljnik CNDP. Od januarja 2009 je bil de facto namestnik poveljnika na čelu zaporednih operacij proti FDLR „Umoja Wetu“, „Kimia II“ in „Amani Leo“ v provincah Severni in Južni Kivu. Marca 2013 je vstopil v Ruando, 22. marca se je prostovoljno predal uradnikom MKS v Kigaliju in bil nato premeščen v MKS v Haag na Nizozemskem. MKS je 9. junija 2014 proti njemu potrdilo 13 obtožb za vojni zločin in pet obtožb za zločin proti človeštvu; sojenje se je začelo septembra 2015.

Naziv: (a) Poveljnik brigadir skupine M23, čin: polkovnik, (b) polkovnik FARDC.

Kraj rojstva: (a) Ngungu na teritoriju Masisi v Severnem Kivuju, Demokratična republika Kongo, (b) Masisi, Demokratična republika Kongo.

Druge informacije: Leta 2009 vključen v FARDC kot podpolkovnik, poveljnik brigade v operaciji FARDC „Kimia II“, nahaja se na območju Ngungu. Zimurinda je bil julija 2009 povišan v polkovnika, nato pa je postal poveljnik oddelka FARDC najprej v Ngunguju, nato pa v Kitchangi v operacijah FARDC .„Kimia II“ in „Amani Leo“. Zimurinda sicer ni bil med tistimi, ki so bili s predsedniškim odlokom DR Kongo z dne 31. decembra 2010 imenovani za visoke častnike FARDC, je pa de facto ohranil poveljniški položaj v 22. oddelku FARDC v Kitchangi in nosi novi čin in novo uniformo FARDC. Dejavnosti novačenja, ki so jih opravljale enote pod vodstvom Zimurinde, so bile decembra 2010 razkrite v poročilih na podlagi javno dostopnih virov. V Republiko Ruando je vstopil 16. marca 2013. Od konca leta 2014 prebiva v taboru v Ngomi, Ruanda. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5275315

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Po podatkih različnih virov je podpolkovnik Innocent Zimurinda kot eden od poveljnikov 231. brigade FARDC izdal ukaze, zaradi katerih je v vojaški operaciji aprila 2009 na območju Shalio prišlo do pokola več kot 100 ruandskih beguncev, v glavnem žensk in otrok. Strokovna skupina Odbora VSZN za sankcije v DR Kongo je poročala, da je podpolkovnik Innocent Zimurinda po pričevanjih iz prve roke zavrnil izpustitev treh otrok izpod svojega poveljstva, in sicer 29. avgusta 2009 v Kalehu. Po podatkih različnih virov je podpolkovnik Innocent Zimurinda pred združitvijo CNDP s FARDC novembra 2008 sodeloval v operaciji CNDP na območju Kiwanja, med katero je prišlo do pokola 89 civilistov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci.

51 skupin zagovornikov človekovih pravic, ki delujejo v vzhodnem delu DR Kongo, je marca 2010 obtožilo Zimurindo, da je odgovoren za več kršitev človekovih pravic med februarjem in avgustom 2007, med drugim umorov številnih civilistov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Podpolkovnik Innocent Zimurinda je bil istočasno obtožen odgovornosti za posilstvo številnih žensk in deklic. Glede na izjavo posebne predstavnice generalnega sekretarja za otroke v oboroženih spopadih z dne 21. maja 2010 je bil Innocent Zimurinda vpleten v samovoljno usmrtitev otrok vojakov, tudi med operacijo Kimia II. V tej izjavi je navedeno tudi, da je onemogočil misiji ZN v Demokratični republiki Kongo (MONUC), da bi preverila, ali so med vojaki tudi mladoletniki. Po mnenju strokovne skupine Odbora VSZN za sankcije v DR Kongo ima podpolkovnik Zimurinda neposredno in poveljniško odgovornost za novačenje otrok in njihovo zadrževanje v enotah, ki jim poveljuje. Leta 2009 vključen v FARDC kot podpolkovnik, poveljnik brigade v operaciji FARDC „Kimia II“, nahaja se na območju Ngungu. Zimurinda je bil julija 2009 povišan v polkovnika, nato pa je postal poveljnik oddelka FARDC najprej v Ngunguju, nato pa v Kitchangi v operacijah FARDC .„Kimia II“ in „Amani Leo“. Zimurinda sicer ni bil med tistimi, ki so bili s predsedniškim odlokom DR Kongo z dne 31. decembra 2010 imenovani za visoke častnike FARDC, je pa de facto ohranil poveljniški položaj v 22. oddelku FARDC v Kitchangi in nosi novi čin in novo uniformo FARDC. Ostaja zvest Boscu Ntagandi. Dejavnosti novačenja, ki so jih opravljale enote pod vodstvom Zimurinde, so bile decembra 2010 razkrite v poročilih na podlagi javno dostopnih virov. V Republiko Ruando je vstopil 16. marca 2013 na območju Gasizi/Rubavu.

32. Muhindo Akili MUNDOS (tudi: (a) Charles Muhindo Akili Mundos; (b) Akili Muhindo; (c) Muhindo Mundos)

Naziv: (a) general oboroženih sil Demokratične republike Kongo (FARDC), poveljnik 31. brigade; (b) brigadni general FARDC

Druge informacije: Muhindo Akili Mundos je general FARDC, poveljnik 31. brigade. Imenovan je bil za poveljnika operativnega sektorja FARDC v Beniju in Luberu, tudi operacije Sukola I proti Zavezniškim demokratičnim silam (ADF) septembra 2014. Na tem položaju je ostal do junija 2015. Predstavlja tudi grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v DRK v skladu z odstavkom 7(e) RVSZN 2293.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Muhindo Akili Mundos je bil 1. februarja 2018 uvrščen na seznam v skladu z merili, določenimi v odstavku 7(e) Resolucije 2293(2016), kot je bilo ponovno potrjeno v Resoluciji 2360(2017).

Muhindo Akili Mundos je bil poveljnik kongovske vojske, odgovoren za vojaške operacije proti ADF v operaciji „Sukola I“ od avgusta 2014 do junija 2015. Enota FARDC pod poveljstvom Mundosa ni ukrepala, da bi preprečila kršitve človekovih pravic s strani ADF, vključno z napadi na civilno prebivalstvo. Mundos je rekrutiral in oboroževal nekdanje borce lokalnih oboroženih skupin za izvensodne usmrtitve in poboje s strani ADF.

Medtem ko je bil poveljnik operacije FARDC Sukola I, je Mundos tudi poveljeval in zagotavljal podporo za frakcijo podskupine ADF, znano kot ADF-Mwalika. Pod poveljstvom Mundosa je ADF-Mwalika napadala civiliste. V teh operacijah so borci FARDC pod poveljstvom Mundosa zagotavljali dodatno podporo ADF-Mwaliki.

Druge informacije: Diplomiral na srednji šoli za družboslovje v Mpofiju; oboroženi skupini pod poveljstvom Sheja Kasikile se je pridružil pri starosti 16 let; integriral FARDC s Kasikilo, ki je postal njegov bataljon S3; rajen leta 2007, nato se je pridružil Mai Mai Simbi pod takratnim poveljnikom „Mandom“; sodeloval pri oblikovanju NDC leta 2008 in postal namestnik poveljnika, odgovornega za brigado AIGLE Lemabé. Predstavlja tudi grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v DRK v skladu z odstavkom 7(g) RVSZN 2293.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Guidon Shimiray Mwissa je bil 1. februarja 2018 uvrščen na seznam v skladu z merili, določenimi v odstavku 7(g) Resolucije 2293(2016), kot je bilo ponovno potrjeno v Resoluciji 2360(2017).

„General“ Guidon Shimiray Mwissa se je odcepil od Nduma defense du Congo (NDC) in leta 2014 ustanovil svojo skupino NDC-R.

NDC-R pod vodstvom Guidona Shimiraya Mwissaja uporablja otroke vojake v oboroženih spopadih. NDC-R je prav tako obtožena kršitev človekovih pravic v vzhodnih provincah in nalaganja nezakonitih davkov v območjih pridobivanja zlata in uporabe prihodkov za nakup orožja, s čimer je kršen embargo na orožje proti DRK.

Kraj rojstva: Cellule Nyagitabire, sektor Ruvune, občina Kinyami, prefektura Byumba, Ruanda

Druge informacije: Predstavlja grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v DRK v skladu z odstavkom 7(j) RVSZN 2293.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Lucien Nzambamwita je bil 1. februarja 2018 uvrščen na seznam v skladu z merili, določenimi v odstavku 7(j) Resolucije 2293(2016), kot je bilo ponovno potrjeno v Resoluciji 2360(2017).

Lucien Nzambamwita (tudi André Kalume) je vojaški vodja sil Force Democratique de Liberation du Rwanda (FDLR), ki delujejo v DRK ter ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v DRK, in je odgovoren za zlorabe človekovih pravic, vključno z napadi in poboji civilistov. Odbor iz Resolucije 1533 je FDLR sankcioniral 31. decembra 2012.

Druge informacije: Gédéon Kyungu pripada etnični skupini Balubakat. Po zaključenem osnovnem izobraževanju v Likasiju in srednji šili v Manonoju je pridobil diplomo iz pedagogike. Leta 1999 se je pridružil gibanju Maï Maï in je od leta 2003 poveljeval eni najbolj dejavnih skupin v provinci Katanga. Leta 2006 je obiskal mirovne sile OZN zaradi vključevanja prek procesa razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja (DDR). Iz zapora je pobegnil leta 2011 in se predal oktobra 2016. Predstavlja grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v DRK v skladu z odstavkom 7(e) RVSZN 2293.

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Gédéon Kyungu Mutanga Wa Bafunkwa Kanonga je bil 1. februarja 2018 uvrščen na seznam v skladu z merili, določenimi v odstavku 7(e) Resolucije 2293(2016), kot je bilo ponovno potrjeno v Resoluciji 2360(2017).

Kot vodja milice Bakata Katanga (tudi Kata Katanga) med letoma 2011 in 2014 je bil vpleten v hude kršitve človekovih pravic, kot so usmrtitve civilistov in napadi nanje, zlasti na podeželskih območjih province Katanga. Kot poveljnik oborožene skupine Bakata Katanga, ki je kriva za hude kršitve človekovih pravic in vojne zločine, vključno z napadi na civiliste, v jugovzhodni DRK Gedeon Kyungu Mutanga torej predstavlja grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v DRK.

(tudi: (a) Forces Démocratiques Alliées-Armée Nationale de Libération de l'Ouganda; (b) Zavezniške demokratične sile (ADF)/Nacionalna vojska za osvoboditev Ugande (NALU); (c) NALU)

Druge informacije: ustanovitelj in voditelj ADF Jamil Mukulu je bil aprila 2015 aretiran v Dar es Salaamu v Tanzaniji. Nato je bil julija 2015 izgnan v Kampalo v Ugandi. Junija 2016 je bil Mukulu domnevno v policijskem priporu in je čakal na sojenje. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5864623

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Zavezniške demokratične sile (ADF) so nastale leta 1995 in se nahajajo na goratem mejnem območju med Demokratično republiko Kongo in Ugando. V končnem poročilu skupine strokovnjakov Združenih narodov za Demokratično republiko Kongo (GoE) za leto 2013, ki povzema izjave ugandskih uradnikov in virov pri ZN, je bilo leta 2013 na severovzhodnem delu teritorija Beni province Severni Kivu blizu meje z Ugando po ocenah nameščenih od 1 200 do 1 500 oboroženih borcev ADF. Isti viri ocenjujejo, da je v ADF skupaj (tudi z ženskami in otroki) med 1 600 in 2 500 članov. Zaradi vojaške ofenzive oboroženih sil Konga (FARDC) in misije Združenih narodov za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO) v letih 2013 in 2014 so se borci ADF razpršili po številnih manjših bazah, ženske in otroke pa namestili na območja zahodno od Benija ter vzdolž meje med provincama Ituri in Severni Kivu. Vojaški poveljnik ADF je Hood Lukwago, vrhovni vodja pa Jamil Mukulu, proti kateremu so že bile izrečene sankcije.

ADF resno kršijo mednarodno pravo in Resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 2078 (2012), tudi z dejanji, ki so našteta v nadaljevanju.

ADF rekrutirajo in uporabljajo otroke vojake ter s tem kršijo veljavno mednarodno pravo (Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov, odstavek 4(d)).

V končnem poročilu GoE za leto 2013 je navedeno, da se je skupina pogovarjala s tremi nekdanjimi borci ADF, ki so leta 2013 pobegnili ter opisali, kako skavti ADF v Ugandi skušajo zvabiti ljudi v DR Kongo z lažnimi obljubami o zaposlitvi za odrasle in brezplačnem izobraževanju za otroke, nato pa jih prisilijo, da se pridružijo ADF. V poročilu GoE je tudi navedeno, da so nekdanji borci ADF skupini GoE povedali, da so v skupinah usposabljanja pri ADF običajno odrasli moški in fantje; dva od fantov, ki sta iz ADF pobegnila leta 2013, pa sta za GoE izjavila, da sta imela v okviru ADF vojaško usposabljanje. V poročilu GoE je tudi opis usposabljanja ADF, ki ga je podal „nekdanji otrok vojak pri ADF“.

V končnem poročilu GoE za leto 2012 je navedeno, da so med rekruti ADF tudi otroci, kar je ponazorjeno s primerom skavta ADF, ki so ga ugandske oblasti na poti v DR Kongo julija 2012 ujele v Kaseseju, skupaj s šestimi mladeniči.

Poseben primer tega, kako ADF rekrutira in uporablja otroke, lahko najdemo v pismu z dne 6. januarja 2009, ki ga je nekdanja direktorica organizacije Human Rights Watch za Afriko Georgette Gagnon poslala nekdanjemu ministru za pravosodje Ugande Kiddhuju Makubuyuju, v katerem je navedla, da so ADF leta 2000 ugrabile tedaj devetletnega dečka z imenom Bushobozi Irumba. Za borce ADF je moral opravljati prevoze in druge storitve.

Poleg tega je The Africa Report poročal o domnevah, da naj bi ADF kot vojake rekrutirale otroke že od desetega leta starosti dalje, pri čemer se je skliceval na govorca ugandskih sil ljudske obrambe (Uganda People's Defence Force – UPDF), ki je dejal, da so UPDF iz tabora za usposabljanje na otoku Buvuma na jezeru Victoria rešile 30 otrok.

ADF je tudi večkrat zagrešila kršitve na področju mednarodnih človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, in sicer zoper ženske ter otroke, vključno z uboji, pohabljanjem in spolnim nasiljem (Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov, odstavek 4(e)).

V končnem poročilu GoE za leto 2013 je navedeno, da so ADF napadle številne vasi, zaradi česar je več kot 66 000 ljudi zbežalo v Ugando. Zaradi teh napadov je obširno območje zdaj neposeljeno, od tedaj pa ga prek ugrabitev in ubojev ljudi, ki se vračajo nazaj v svoje vasi, nadzorujejo ADF. Med julijem in septembrom 2013 so ADF na območju Kamango obglavile najmanj pet ljudi, ustrelile več drugih ter jih še ducate ugrabile. Ta dejanja so lokalno prebivalstvo močno prestrašila in ljudi odvrnila od tega, da bi se vrnili na svoje domove.

Global Horizontal Note, mehanizem spremljanja in poročanja o hudih kršitvah zoper otroke v oboroženih spopadih, je delovni skupini Varnostnega sveta za otroke v oboroženih spopadih (Working Group on Children and Armed Conflict – CAAC) poročal, da so bile v obdobju poročanja, tj. med oktobrom in decembrom 2013, ADF odgovorne za 14 od 18 dokumentiranih otroških žrtev, med drugim za incident 11. decembra 2013 na teritoriju Beni v Severnem Kivuju, ko so ADF napadle vas Musuku in pri tem ubile 23 ljudi, med njimi 11 otrok (tri deklice in osem dečkov) v starosti od dveh mesecev do 17 let. Vse žrtve, vključno z otrokoma, ki sta napad preživela, so bile hudo iznakažene z mačetami.

V poročilu generalnemu sekretarju o spolnem nasilju, povezanem s konflikti, so „Zavezniške demokratične sile – Nacionalna vojska za osvoboditev Ugande (ADF/NALU)“ navedene na seznamu „strani, za katere se upravičeno domneva, da izvajajo ali so odgovorne za posilstva ali druge oblike spolnega nasilja v oboroženih spopadih“.

ADF so sodelovale tudi v napadih na pripadnike mirovnih sil MONUSCO (Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov, odstavek 4(i)).

Tudi misija Organizacije združenih narodov za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO) je poročala, da so ADF izvedle vsaj dva napada na pripadnike mirovnih sil MONUSCO. Najprej je bila 14. julija 2013 na cesti med Mbaujem in Kamangojem napadena patrulja MONUSCO. Ta napad je podrobno opisan v končnem poročilu GoE za leto 2013. Drugi napad se je zgodil 3. marca 2014. Z granatami so deset kilometrov od letališča Mavivi v Beniju napadli vozilo MONUSCO, pri čemer je bilo ranjenih pet pripadnikov mirovnih sil.

Ustanovitelj in voditelj ADF Jamil Mukulu (glej vnos med osebami pod 15) je bil aprila 2015 aretiran v Dar es Salaamu v Tanzaniji. Nato je bil julija 2015 izgnan v Kampalo v Ugandi. Junija 2016 je bil v policijskem priporu in je čakal na sojenje.

Druge informacije: Zasebna letalska družba s sedežem v Butembu. Od decembra 2008 BAL nima več dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti v DR Kongo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278478

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Kisoni Kambale (umrl 5. julija 2007, s seznama umaknjen 24. aprila 2008) je svojo letalsko družbo uporabljal za prevoz zlata, hrane in orožja za FNI med Mongbwalujem in Butembom. To pomeni „zagotavljanje pomoči“ nezakonitim oboroženim skupinam in posledično kršitev embarga na orožje iz resolucij 1493 (2003) in 1596 (2005). Zasebna letalska družba s sedežem v Butembu. Od decembra 2008 BAL nima več dovoljenja za izvajanje letalskih dejavnosti v DR Kongo.

3. COMPAGNIE AERIENNE DES GRANDS LACS (CAGL); GREAT LAKES BUSINESS COMPANY (GLBC)

Naslov: (a) Avenue Président Mobutu, Goma, Democratic Republic of the Congo, (b) Gisenyi, Rwanda, (c) PO BOX 315, Goma, Demokratična republika Kongo.

Druge informacije: Od decembra 2008 družba GLBC ni imela več nobenega letala z veljavnim dovoljenjem, čeprav je – sankcijam ZN navkljub – nekaj letal še vedno uporabljala. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278381

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Družbi CAGL in GLBC sta v lasti Douglasa MPAMA, zoper katerega so bile v skladu z Resolucijo 1596 (2005) že izrečene sankcije. Uporabljali sta se za prevoz orožja in streliva, s čimer je bil kršen embargo na orožje iz resolucij 1493 (2003) in 1596 (2005). Od decembra 2008 družba GLBC ni imela več nobenega letala z veljavnim dovoljenjem, čeprav je – sankcijam ZN navkljub – nekaj letal še vedno uporabljala.

Druge informacije: Ne obstaja več kot podjetje za trgovanje z zlatom v Butembu v Severnem Kivuju. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278420

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Congomet Trading House (prej naveden na seznamu kot Congocom) je bil v lasti Kisonija Kambaleja (umrl 5. julija 2007, s seznama umaknjen 24. aprila 2008). Kambale je pokupil skoraj celotno proizvodnjo zlata v okrožju Mongbwalu, ki je pod nadzorom FNI. Precejšnji prihodek FNI je izviral iz davkov na proizvodnjo zlata. To pomeni „zagotavljanje pomoči“ nezakonitim oboroženim skupinam in posledično kršitev embarga na orožje iz resolucij 1493 (2003) in 1596 (2005). Ne obstaja več kot podjetje za trgovanje z zlatom v Butembu v Severnem Kivuju.

(tudi: (a) FDLR, (b) Force Combattante Abacunguzi, (c) Combatant Force for the Liberation of Rwanda (Oborožene sile za osvoboditev Ruande), (d) FOCA)

Naslov: (a) Severni Kivu, Demokratična republika Kongo, (b) Južni Kivu, Demokratična republika Kongo.

Druge informacije: E-naslov: Fdlr@fmx.de; fldrrse@yahoo.fr; fdlr@gmx.net; fdlrsrt@gmail.com; humura2020@gmail.com Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278442

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

FDLR so ena največjih tujih oboroženih skupin, ki delujejo na ozemlju DR Kongo. Skupina je bila ustanovljena leta 2000 in je huje kršila mednarodno pravo z dejanji, katerih tarča so bile ženske in otroci v oboroženih spopadih, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem in prisilnim izseljevanjem. Po navedbah iz poročila Amnesty International iz leta 2010 so bile sile FDLR odgovorne za poboj 96 civilistov v Busurguniju na teritoriju Walikale. Nekatere žrtve so bile žive zažgane v svojih domovih. Po navedbah istega vira je nevladni zdravstveni center junija 2010 poročal, da mesečno odkrije približno šestdeset primerov deklic in žensk, ki so jih na južnem teritoriju Lubero (Severni Kivu) posilili vojaki oboroženih sil, tudi sil FDLR. Po navedbah iz poročila organizacije Human Rights Watch z dne 20. decembra 2010 obstajajo dokumentirani dokazi o tem, da sile FDLR aktivno rekrutirajo otroke. Omenjena organizacija je identificirala najmanj 83 kongovskih otrok, mlajših od 18 let, od katerih so bili nekateri stari komaj 14 let, ki so jih sile FDLR prisilno rekrutirale. Organizacija Human Rights Watch je januarja 2012 poročala, da so borci FDLR napadli številne vasi na teritoriju Masisi ter pri tem ubili šest civilistov, posilili dve ženski in ugrabili najmanj 48 ljudi.

Po navedbah iz poročila omenjene organizacije iz junija 2012 so borci FDLR napadli civiliste v Kamanangi in Lumenju (provinca Južni Kivu), pa tudi v Čambuči (teritorij Walikale) in vaseh na območju Ufumanduja na teritoriju Masisi (provinca Severni Kivu). Borci FDLR so z mačetami in noži ubili desetine civilistov, med njimi številne otroke. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz junija 2012 so sile FDLR med 31. decembrom 2011 in 4. januarjem 2012 napadle več vasi v Južnem Kivuju. Preiskava Združenih narodov je potrdila, da je bilo ubitih najmanj 33 oseb, med katerimi je bilo 9 otrok in 6 žensk in ki so bili med napadi živi zažgani, obglavljeni ali ustreljeni. Poleg tega sta bili ena ženska in ena deklica posiljeni. V poročilu skupine strokovnjakov iz junija 2012 je še navedeno, da je preiskava Združenih narodov potrdila, da so sile FDLR maja 2012 v Južnem Kivuju pomorile najmanj 14 civilistov, med njimi pet žensk in pet otrok. Po navedbah iz poročila skupine strokovnjakov iz novembra 2012 so Združeni narodi evidentirali najmanj 106 primerov spolnega nasilja s strani sil FDLR med decembrom 2011 in septembrom 2012. V poročilu je še navedeno, da so po ugotovitvah preiskave Združenih narodov sile FDLR v noči 10. marca 2012 v Kalinganji na teritoriju Kabare posilile sedem žensk, tudi eno mladoletnico. Sile FDLR so vas 10. aprila 2012 znova napadle in že drugič posilile tri od sedmih žensk. V omenjenem poročilu je še navedeno, da so sile FDLR 6. aprila 2012 v Bushibwambombu (Kalehe) ubile 11 oseb in bile maja vpletene v nadaljnjih 19 ubojev na teritoriju Masisi, med drugim petih mladoletnikov in šestih žensk. Mouvement Du 23 Mars (M23, gibanje 23. marec) je oborožena skupina, ki deluje v DR Kongo ter je prejela orožje in podobno opremo ter bila deležna svetovanja, usposabljanja in pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi.

Več prič je izjavilo, da so videle, kako skupina M23 s strani obrambnih sil Ruande (RDF) poleg materialne podpore za bojne operacije prejema splošne vojaške zaloge v obliki orožja in streliva. Skupina M23 je bila soudeležena v hudih kršitvah mednarodnega prava z dejanji, katerih tarča so ženske in otroci v oboroženih spopadih v DR Kongo, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem, ugrabitvami ter prisilnim izseljevanjem, in odgovorna zanje. Po navedbah iz številnih poročil, preiskav in pričanj je bila skupina M23 odgovorna za množične poboje civilistov, pa tudi posilstva žensk in otrok v različnih regijah DR Kongo. V več poročilih je navedeno, da so borci M23 posilili 46 žensk in deklic, med katerimi je bila najmlajša stara osem let. Poleg tega, da obstajajo poročila o spolnem nasilju, je skupina M23 izvajala tudi obsežne prisilne kampanje za rekrutiranje otrok v svoje vrste. Ocenjuje se, da je skupina M23 od julija 2012 samo na teritoriju Rutshuru (vzhodni del DR Kongo) prisilno rekrutirala 146 mladih moških in fantov. Nekateri med njimi so bili stari komaj 15 let. Zaradi okrutnosti, ki jih je utrpelo civilno prebivalstvo DR Kongo s strani skupine M23, zaradi njene kampanje za prisilno rekrutiranje in zaradi dejstva, da je ta skupina prejemala orožje in vojaško pomoč, je ta regija postala izjemno nestabilna in konfliktna, v nekaterih primerih pa je bilo kršeno tudi mednarodno pravo.

Druge informacije: E-naslov: mouvementdu23mars1@gmail.com Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5277973

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Mouvement Du 23 Mars (M23, gibanje 23. marec) je oborožena skupina, ki deluje v DR Kongo ter je prejela orožje in podobno opremo ter bila deležna svetovanja, usposabljanja in pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi. Več prič je izjavilo, da so videle, kako skupina M23 s strani obrambnih sil Ruande (RDF) poleg materialne podpore za bojne operacije prejema splošne vojaške zaloge v obliki orožja in streliva. Skupina M23 je bila soudeležena v hudih kršitvah mednarodnega prava z dejanji, katerih tarča so ženske in otroci v oboroženih spopadih v DR Kongo, vključno z ubijanjem in pohabljanjem, spolnim nasiljem, ugrabitvami ter prisilnim izseljevanjem, in odgovorna zanje. Po navedbah iz številnih poročil, preiskav in pričanj je bila skupina M23 odgovorna za množične poboje civilistov, pa tudi posilstva žensk in otrok v različnih regijah DR Kongo. V več poročilih je navedeno, da so borci M23 posilili 46 žensk in deklic, med katerimi je bila najmlajša stara osem let. Poleg tega, da obstajajo poročila o spolnem nasilju, je skupina M23 izvajala tudi obsežne prisilne kampanje za rekrutiranje otrok v svoje vrste. Ocenjuje se, da je skupina M23 od julija 2012 samo na teritoriju Rutshuru (vzhodni del DR Kongo) prisilno rekrutirala 146 mladih moških in fantov. Nekateri med njimi so bili stari komaj 15 let. Zaradi okrutnosti, ki jih je utrpelo civilno prebivalstvo DR Kongo s strani skupine M23, zaradi njene kampanje za prisilno rekrutiranje in zaradi dejstva, da je ta skupina prejemala orožje in vojaško pomoč, je ta regija postala izjemno nestabilna in konfliktna, v nekaterih primerih pa je bilo kršeno tudi mednarodno pravo.

Druge informacije: Podjetje za izvoz zlata (direktorja: Rajendra Kumar Vaya in Hirendra M. Vaya). Leta 2010 je banka Nova Scotia Mocatta (UK) zamrznila premoženje Machange na računu Emirates Gold. Lastnika Machange sta bila še naprej vpletena v nakupovanje zlata iz vzhodnega dela DR Kongo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278291

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Podjetje Machanga je kupovalo zlato v okviru rednega poslovanja s trgovci v DR Kongo, ki so tesno povezani z milicami. To pomeni „zagotavljanje pomoči“ nezakonitim oboroženim skupinam in posledično kršitev embarga na orožje iz resolucij 1493 (2003) in 1596 (2005). Podjetje za izvoz zlata (direktorja: Rajendra Kumar Vaya in Hirendra M. Vaya). Leta 2010 je banka Nova Scotia Mocatta (UK) zamrznila premoženje Machange na računu Emirates Gold. Prejšnji lastnik Machange Rajendra Kumar in njegov brat Vipul Kumar sta bila še naprej vpletena v nakupovanje zlata iz vzhodnega dela DR Kongo.

Druge informacije: Goma, z odbori v provincah Južni Kivu, Zahodni Kasai, Vzhodni Kasai in Maniema. Uradno po letu 2008 začasno prenehala z vsemi dejavnostmi. Dejansko so uradi TPD od junija 2011 odprti in vpleteni v primere, povezane z vrnitvami notranje razseljenih oseb, pobudami za spravo skupnosti, reševanjem sporov glede zemlje itd. Predsednik TPD je Eugene Serufuli, podpredsednica pa Saverina Karomba. Med pomembnimi člani sta poslanca province Severni Kivu Robert Seninga in Bertin Kirivita. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278464

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Vpletena v kršitev embarga na orožje z zagotavljanjem pomoči RCD-G, zlasti z dobavljanjem tovornjakov za prevoz orožja in vojakov, ter s prevozi orožja, ki je bilo v začetku leta 2005 razdeljeno delu prebivalstva v upravnih enotah Masisi in Rutshuru v Severnem Kivuju. Goma, z odbori v provincah Južni Kivu, Zahodni Kasai, Vzhodni Kasai in Maniema. Vse dejavnosti je uradno prenehal od leta 2008. Dejansko so uradi TPD od junija 2011 odprti in vpleteni v primere, povezane z vrnitvami notranje razseljenih oseb, pobudami za spravo skupnosti, reševanjem sporov glede zemlje itd. Predsednik TPD je Eugene Serufuli, podpredsednica pa Saverina Karomba. Med pomembnimi člani sta poslanca province Severni Kivu Robert Seninga in Bertin Kirivita.

Naslov: (a) Plot 22, Kanjokya Street, Kamwokya, Kampala, Uganda (tel.: +256 41 533 578/9), (b) PO BOX 22709, Kampala, Uganda.

Druge informacije: Podjetje za izvoz zlata. (Direktorji so Jamnadas V. LODHIA, znan tudi kot „Chuni“, in njegova sinova Kunal J. LODHIA in Jitendra J. LODHIA). Ugandski organi so januarja 2011 uradno obvestili Odbor VSZN za sankcije v DR Kongo o tem, da je po oprostitvi davka finančnim holdingom Emirates Gold slednji poplačal dolg, ki ga je imel UCI pri Crane Bank v Kampali, in s tem dokončno zaprl svoj račun. Direktorji UCI sta bili še naprej vpleteni v nakupovanje zlata iz vzhodnega dela DR Kongo. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/une/5278486

Dodatne informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

UCI je kupoval zlato v okviru rednega poslovanja s trgovci v DR Kongo, ki so tesno povezani z milicami. To pomeni „zagotavljanje pomoči“ nezakonitim oboroženim skupinam in posledično kršitev embarga na orožje iz resolucij 1493 (2003) in 1596 (2005). Podjetje za izvoz zlata. (Nekdanja direktorja: J.V. LODHIA, znan kot „Chuni“, in njegov sin Kunal LODHIA). Ugandski organi so januarja 2011 uradno obvestili Odbor VSZN za sankcije v DR Kongo o tem, da je po oprostitvi davka finančnim holdingom Emirates Gold slednji poplačal dolg, ki ga je imel UCI pri Crane Bank v Kampali, in s tem dokončno zaprl svoj račun. Prejšnja lastnika UCI, J. V. Lodhia in njegov sin Kumal Lodhia sta bila še naprej vpletena v nakupovanje zlata iz vzhodnega dela DR Kongo.

	Ime	Informacije za ugotavljanje istovetnosti	Razlog za uvrstitev na seznam	Datum uvrstitve na seznam
1.	Ilunga Kampete	tudi Gaston Hughes Ilunga Kampete; tudi Hugues Raston Ilunga Kampete. Rojen 24. novembra 1964 v Lubumbašiju, št. vojaške osebne izkaznice: 1-64-86-22311-29. Državljan DR Kongo.	Kot poveljnik republikanske garde (GR) je bil Ilunga Kampete odgovoren za enote GR, nameščene na terenu, in udeležen pri nesorazmerni uporabi sile in nasilni represiji septembra 2016 v Kinšasi. V tej funkciji je Ilunga Kampete torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju in izvajanju dejanj, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic v DR Kongo.	12.12.2016
2.	Gabriel Amisi Kumba	tudi Gabriel Amisi Nkumba; tudi „Tango Fort“; tudi „Tango Four“. Rojen 28. maja 1964 in Maleli, številka vojaške osebne izkaznice: 1-64-87-77512-30. Državljan DR Kongo.	Poveljnik 1. obrambnega območja kongovske vojske (FARDC), katere sile so bile udeležene pri nesorazmerni uporabi sile in nasilni represiji septembra 2016 v Kinšasi. V tej funkciji je Gabriel Amisi Kumba torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju in izvajanju dejanj, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic v DR Kongo.	12.12.2016
3.	Ferdinand Ilunga Luyoyo	Rojen 8. marca 1973 v Lubumbašiju. Številka potnega lista: OB0260335 (veljavnost od 15.4.2011 do 14.4.2016). Državljan DR Kongo.	Kot poveljnik protiizgredne enote Légion Nationale d'Intervention kongovske nacionalne policije je bil Ferdinand Ilunga Luyoyo odgovoren za nesorazmerno uporabo sile in nasilno represijo septembra 2016 v Kinšasi. V tej funkciji je Ferdinand Ilunga Luyoyo torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju in izvajanju dejanj, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic v DR Kongo.	12.12.2016
4.	Celestin Kanyama	tudi Kanyama Tshisiku Celestin; tudi Kanyama Celestin Cishiku Antoine, tudi Kanyama Cishiku Bilolo Célestin, tudi Esprit de mort. Rojen 4. oktobra 1960 v Kanangi. Državljan DR Kongo. Številka potnega lista: OB0637580 (veljavnost od 20.5.2014 do 19.5.2019). Imetnik schengenskega vizuma št. 011518403, izdanega 2. julija 2016.	Kot policijski komisar v Kinšasi (PNC) je bil Celestin Kanyama odgovoren za nesorazmerno uporabo sile in nasilno represijo septembra 2016 v Kinšasi. V tej funkciji je Celestin Kanyama torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju in izvajanju dejanj, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic v DR Kongo.	12.12.2016
5.	John Numbi	tudi John Numbi Banza Tambo; tudi John Numbi Banza Ntambo; tudi Tambo Numbi. Rojen 16. avgusta 1962 v kraju Jadotville-Likasi-Kolwezi. Državljan DR Kongo.	Nekdanji generalni inšpektor kongovske nacionalne policije, John Numbi ostaja vplivna osebnost, in je bil udeležen zlasti v kampanji nasilnega ustrahovanja v času guvernerskih volitev v Demokratični republiki Kongo v štirih nekdanjih provincah Katanga marca 2016 ter kot tak odgovoren za oviranje sporazumne in miroljubne rešitve, ki bi omogočila izvedbo volitev v DR Kongo.	12.12.2016
6.	Roger Kibelisa	tudi Roger Kibelisa Ngambaswi. Državljan DR Kongo.	Kot direktor za notranje zadeve v nacionalni obveščevalni službi (ANR) je Roger Kibelisa udeležen v kampanji nasilnega ustrahovanja, ki jo izvajajo pripadniki nacionalne obveščevalne službe proti članom opozicije, vključno s samovoljnimi aretacijami in zadržanji. Roger Kibelisa je torej spodkopal pravno državo in oviral sporazumno in miroljubno rešitev, ki bi omogočila izvedbo volitev v DR Kongo.	12.12.2016
7.	Delphin Kaimbi	tudi Delphin Kahimbi Kasagwe; tudi Delphin Kayimbi Demba Kasangwe; tudi Delphin Kahimbi Kasangwe; tudi Delphin Kahimbi Demba Kasangwe; tudi Delphin Kasagwe Kahimbi. Rojen 15. januarja 1969 (ali: 15.7.1969) v kraju Kiniezire/Goma. Državljan DR Kongo. Diplomatski potni list št. DB0006669 (veljavnost od 13.11.2013 do 12.11.2018).	Vodja vojaške obveščevalne službe (ex-DEMIAP), del centra za nacionalne operacije, struktura poveljevanja in nadzora, odgovoren za samovoljne aretacije in nasilno represijo septembra 2016 v Kinšasi ter odgovoren za sile, ki so sodelovale pri ustrahovanju in samovoljnih aretacijah, kar ovira sporazumno in miroljubno rešitev, ki bi omogočila izvedbo volitev v DR Kongo.	12.12.2016
▼M12
8.	Evariste Boshab, nekdanji podpredsednik vlade in minister za notranje in varnostne zadeve	Tudi Evariste Boshab Mabub Ma Bileng. Datum rojstva: 12.1.1956. Kraj rojstva: Tete Kalamba (DR Kongo). Številka diplomatskega potnega lista: DP 0000003 (veljaven od 21.12.2015 do 20.12.2020). Veljavnost schengenskega vizuma potekla 5.1.2017. Državljan DR Kongo.	Evariste Boshab je bil med decembrom 2014 in decembrom 2016 kot podpredsednik vlade in minister za notranje in varnostne zadeve uradno odgovoren za policijske in varnostne službe ter usklajevanje dela guvernerjev provinc. V tej funkciji je bil odgovoren za aretacije aktivistov in pripadnikov opozicije, pa tudi za prekomerno uporabo sile, tudi med septembrom 2016 in decembrom 2016 v odziv na demonstracije v Kinšasi, ko so varnostne službe ubile ali poškodovale številne civiliste. Evariste Boshab je torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju ali storitvi dejanj, ki pomenijo hudo kršitev človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
▼M15 —————
▼M16
10.	Alex Kande Mupompa, nekdanji guverner province Osrednji Kasai	Tudi Alexandre Kande Mupomba; Kande-Mupompa. Datum rojstva: 23.9.1950. Kraj rojstva: Kananga (DR Kongo). Številka potnega lista DR Kongo: DP 0024910 (veljaven od 21.3.2016 do 20.3.2021). Naslov: Messidorlaan 217/25, 1180 Uccle, Belgija Državljan DR Kongo in Belgije.	Alex Kande Mupompa je bil kot guverner province Osrednji Kasai do oktobra 2017 odgovoren za prekomerno uporabo sile, nasilno represijo in izvensodne usmrtitve, ki so jih v tej provinci od avgusta 2016 zagrešile varnostne sile in kongovska nacionalna policija, vključno z uboji na ozemlju Dibaye februarja 2017. Alex Kande Mupompa je torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju ali storitvi dejanj, ki pomenijo hudo kršitev človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
▼M12
11.	Jean-Claude Kazembe Musonda, nekdanji guverner province Haut Katanga (Zgornja Katanga)	Datum rojstva: 17.5.1963; kraj rojstva: Kashobwe (DR Kongo). Državljan DR Kongo.	Jean-Claude Kazembe Musonda je bil kot guverner province Haut Katanga, funkcijo je opravljal do aprila 2017, odgovoren za prekomerno uporabo sile in nasilno represijo v tej provinci, ki so jo izvajale varnostne sile in kongovska nacionalna policija, tudi med 15. in 31. decembrom 2016, ko so se varnostne sile, vključno z agenti PNC, z uporabo smrtonosne sile odzvale na proteste v Lubumbashiju ter pri tem ubile 12 in ranili 64 civilistov. Jean-Claude Kazembe Musonda je torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju ali storitvi dejanj, ki pomenijo hudo kršitev človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
▼M16
12.	Lambert Mende, minister za komunikacijo in medije ter predstavnik vlade za javnost	Tudi Lambert Mende Omalanga. Datum rojstva: 11.2.1953. Kraj rojstva: Okolo (DR Kongo). Številka diplomatskega potnega lista: DB0001939 (izdan: 4.5.2017 – veljaven do: 3.5.2022). Državljan DR Kongo.	Lambert Mende je od leta 2008 minister za komunikacije in v tej funkciji odgovoren za uporabo represivne medijske politike v DR Kongo, ki krši pravico do svobode izražanja in obveščanja ter spodkopava sporazumno in mirno rešitev v smeri volitev v DR Kongo. Odlok, ki ga je sprejel 12. novembra 2016, tujim medijskim hišam omejuje oddajanje iz DR Kongo. V nasprotju s političnim dogovorom, sklenjenim 31. decembra 2016 med predsedniško večino in opozicijskimi strankami, je bilo številnim medijskim hišam oddajanje onemogočeno več mesecev. Lambert Mende je v funkciji ministra za komunikacije in medije tako odgovoren za oviranje sporazumne in mirne rešitve v smeri volitev v DR Kongo, tudi z nasiljem, represijo ali pozivanjem k nasilju ali s spodkopavanjem pravne države.	29.5.2017
▼M15 —————
▼M12
14.	Brigadni general Eric Ruhorimbere, namestnik poveljnika 21. vojaškega okrožja (Mbuji-Mayi)	Tudi Eric Ruhorimbere Ruhanga; Tango Two; Tango Deux. Datum rojstva: 16.7.1969. Kraj rojstva: Minembwe (DR Kongo). Številka vojaške osebne izkaznice: 1-69-09-51400-64. Državljan DR Kongo.	Eric Ruhorimbere je od 18. septembra 2014 namestnik poveljnika 21. vojaškega okrožja in tako odgovoren za prekomerno uporabo sile in izvensodne usmrtitve, predvsem pripadnikov milice Nsapu ter žensk in otrok, ki jih izvajajo sile FARDC. Eric Ruhorimbere je torej sodeloval pri načrtovanju, vodenju ali storitvi dejanj, ki pomenijo hudo kršitev človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
15.	Ramazani Shadari, podpredsednik vlade in minister za notranje in varnostne zadeve	Tudi Emmanuel Ramazani Shadari Mulanda; Shadary. Datum rojstva: 29.11.1960. Kraj rojstva: Kasongo (DR Kongo). Državljan DR Kongo.	Ramazani Shadari je od 20. decembra 2016 kot podpredsednik vlade in minister za notranje in varnostne zadeve uradno odgovoren za policijske in varnostne službe ter usklajevanje dela guvernerjev provinc. Od imenovanja na to funkcijo je odgovoren za nedavne aretacije aktivistov in članov opozicije, pa tudi za prekomerno uporabo sile, kot se kaže vnasilnem zatrtju pripadnikov gibanja Bundu Dia Kongo (BDK) v osrednjem Kongu, za represijo januarja in februarja 2017 v Kinšasi ter prekomerno uporabo sile in nasilne represije v provincah Kasai. V tej funkciji Ramazani Shadari torej sodeluje pri načrtovanju, vodenju ali storitvi dejanj, ki pomenijo hudo kršitev človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
16.	Kalev Mutondo, vodja (uradno generalni sekretar) nacionalne obveščevalne službe (ANR)	Tudi Kalev Katanga Mutondo, Kalev Motono, Kalev Mutundo, Kalev Mutoid, Kalev Mutombo, Kalev Mutond, Kalev Mutondo Katanga, Kalev Mutund. Datum rojstva: 3.3.1957. Številka potnega lista: DB0004470 (izdan 8.6.2012, veljaven do 7.6.2017).	Kalev Mutondo je kot vodja nacionalne obveščevalne službe (ANR) z dolgoročnim mandatom vpleten v in odgovoren za samovoljne aretacije in pridržanja pripadnikov opozicije, aktivistov civilne družbe in drugih, pa tudi slabo ravnanje z njimi. Iz tega sledi, da krši načelo pravne države in ovira sporazumno in miroljubno rešitev za izvedbo volitev v DR Kongo, sodeluje pa tudi pri načrtovanju ali vodenju dejanj, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic v DR Kongo.	29.5.2017
▼M9

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	IZVEDBENI SKLEP SVETA 2011/699/SZVP z dne 20. oktobra 2011	L 276	50	21.10.2011
M2	IZVEDBENI SKLEP SVETA 2011/848/SZVP z dne 16. decembra 2011	L 335	83	17.12.2011
M3	SKLEP SVETA 2012/811/SZVP z dne 20. decembra 2012	L 352	50	21.12.2012
M4	IZVEDBENI SKLEP SVETA 2013/46/SZVP z dne 22. januarja 2013	L 20	65	23.1.2013
►M5	SKLEP SVETA 2014/147/SZVP z dne 17. marca 2014	L 79	42	18.3.2014
M6	IZVEDBENI SKLEP SVETA 2014/862/SZVP z dne 1. decembra 2014	L 346	36	2.12.2014
►M7	SKLEP SVETA (SZVP) 2015/620 z dne 20. aprila 2015	L 102	43	21.4.2015
►M8	SKLEP SVETA (SZVP) 2016/1173 z dne 18. julija 2016	L 193	108	19.7.2016
►M9	SKLEP SVETA (SZVP) 2016/2231 z dne 12. decembra 2016	L 336I	7	12.12.2016
►M10	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2017/203 z dne 6. februarja 2017	L 32	22	7.2.2017
►M11	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2017/399 z dne 7. marca 2017	L 60	41	8.3.2017
►M12	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2017/905 z dne 29. maja 2017	L 138I	6	29.5.2017
►M13	SKLEP SVETA (SZVP) 2017/1340 z dne 17. julija 2017	L 185	55	18.7.2017
►M14	SKLEP SVETA (SZVP) 2017/2282 z dne 11. decembra 2017	L 328	19	12.12.2017
►M15	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2018/202 z dne 9. februarja 2018	L 38	19	10.2.2018
►M16	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2018/569 z dne 12. aprila 2018	L 95	21	13.4.2018