Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 16 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 128(1) Pogodbe in členom 16 Statuta ESCB ima Svet Evropske centralne banke (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. V skladu s tema določbama lahko ECB in nacionalne centralne banke (NCB) izdajajo eurobankovce, ki so edini bankovci s statusom zakonitega plačilnega sredstva v državah članicah, katerih valuta je euro. Pravo Unije predvideva sistem pluralnosti izdajateljev bankovcev. Eurobankovce izdajajo ECB in NCB.

(2)	Na podlagi člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura ( 1 ) so ECB in NCB 1. januarja 2002 dale v obtok bankovce, denominirane v eurih. Eurobankovci so izraz iste in enotne valute in zanje velja enoten pravni režim.

(3)	Za izdajanje bankovcev niso potrebne količinske ali druge omejitve, saj je dajanje bankovcev v obtok proces, ki ga uravnava povpraševanje.

(4)

Sklep ECB/2003/4 z dne 20. marca 2003 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka ( 2 ) vsebuje skupna pravila o eurobankovcih. ECB je uvedla skupne tehnične specifikacije za eurobankovce in ukrepe za nadzor kakovosti, da bi zagotovila skladnost eurobankovcev s temi specifikacijami. Zato so vsi eurobankovci enakega izgleda in ravni kakovosti, med bankovci istega apoena pa ni nobenih razlik.

(5)

Za vse eurobankovce bi morale veljati enake zahteve članic Eurosistema glede sprejemanja in obdelovanja, ne glede na to, katera od njih jih je dala v obtok. Postopek repatriacije bankovcev, denominiranih v enotah nacionalnih valut, centralni banki izdajateljici za eurobankovce ne velja. Ureditev izdajanja eurobankovcev temelji na načelu ne-repatriacije eurobankovcev.

(6)

Na podlagi člena 29.1 Statuta ESCB se za vsako centralno banko, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, določi ponder v ključu za vpis kapitala ECB, kakor določa Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke ( 3 ); ta ponder temelji na prebivalstvu in bruto domačemu proizvodu vsake države članice ter velja za vložke v kapital ECB, prenose deviznih rezerv NCB na ECB, razporeditev denarnih prihodkov NCB ter razdeljevanje dobička in delitev izgub ECB.

(7)

Eurobankovci so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, prosto krožijo v euroobmočju, članice Eurosistema jih ponovno izdajajo in se smejo hraniti ali uporabljati tudi zunaj euroobmočja. Obveznosti glede izdajanja celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku je zato treba razdeliti med članice Eurosistema v skladu z objektivnim merilom. Ustrezno merilo je delež vsake NCB v vplačanem kapitalu ECB. Ta delež se dobi tako, da se za nacionalne centralne banke sorazmerno uporabi kapitalski ključ iz člena 29.1 Statuta ESCB. Ker za ECB tega merila ni mogoče uporabiti, Svet ECB določi odstotni delež eurobankovcev, ki jih izda ECB.

(8)

V skladu s členoma 9.2 in 12.1 Statuta ESCB, ki vzpostavljata načelo decentralizacije pri delovanju Eurosistema, so NCB pooblaščene za dajanje eurobankovcev v obtok in njihovo jemanje iz obtoka, vključno z bankovci, ki jih je izdala ECB. Skladno s tem načelom NCB izvajajo tudi fizično obdelavo eurobankovcev.

(9)

Razlika med vrednostjo eurobankovcev, dodeljeno posamezni NCB v skladu s ključem za razdelitev bankovcev, in vrednostjo eurobankovcev, ki jih ta NCB da v obtok, povzroči saldo znotraj Eurosistema. Ker ECB ne daje eurobankovcev v obtok, ima do nacionalnih centralnih bank terjatve znotraj Eurosistema v vrednosti, ki ustreza deležu eurobankovcev, ki jih izda. Obrestovanje tega salda znotraj Eurosistema vpliva na stanje prihodkov NCB in je zato predmet Sklepa ECB/2010/23 z dne 25. novembra 2010 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro ( 4 ), na podlagi člena 32 Statuta ESCB.

(10)

V skladu s členom 1 Sklepa Sveta 2010/416/EU z dne 13. julija 2010 v skladu s členom 140(2) Pogodbe o uvedbi eura v Estoniji 1. januarja 2011 ( 5 ) Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, zato se bo odstopanje, ki ji je bilo odobreno v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 ( 6 ), razveljavilo s 1. januarjem 2011.

(11)

Glede na to, da bo Estonija 1. januarja 2011 uvedla euro, je treba Sklep ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev ( 7 ) spremeniti tako, da se določi ključ za razdelitev bankovcev, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2011. Ker je bil Sklep ECB2001/15 že večkrat spremenjen, ga je treba zaradi jasnosti prenoviti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

1. NCB dajejo eurobankovce v obtok in jih jemljejo iz obtoka ter opravljajo vso fizično obdelavo vseh eurobankovcev, vključno s tistimi, ki jih izda ECB.

2. NCB na zahtevo imetnika sprejmejo vse eurobankovce v zamenjavo za eurobankovce v isti vrednosti ali, v primeru imetnika računa, za knjiženje v dobro računa, ki ga ima pri NCB prejemnici.

3. NCB obravnavajo vse sprejete eurobankovce kot obveznosti in jih obdelujejo na enak način.

4. NCB ne prenesejo sprejetih eurobankovcev na druge NCB in take eurobankovce hranijo na voljo za ponovno izdajo. Veljata naslednji izjemi, v skladu s pravili, ki jih določi Svet ECB:

1. Celotna vrednost eurobankovcev v obtoku se razdeli med članice Eurosistema z uporabo ključa za razdelitev bankovcev.

2. Razlika med vrednostjo eurobankovcev, dodeljeno posamezni NCB v skladu s ključem za razdelitev bankovcev, in vrednostjo eurobankovcev, ki jih ta NCB da v obtok, povzroči saldo znotraj Eurosistema. ECB ima za vrednost, enako vrednosti eurobankovcev, ki jih izda, terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v sorazmerju z njihovimi deleži v ključu za vpis kapitala.

Sklep ECB/2001/15 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeni sklep se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

(v %)
Evropska centralna banka	8,0000
Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique	3,2385
Deutsche Bundesbank	23,5220
Eesti Pank	0,2520
Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland	1,5170
Bank of Greece	2,6575
Banco de España	11,5550
Banque de France	18,5320
Banca d'Italia	16,0900
Central Bank of Cyprus	0,1975
Latvijas Banka	0,3685
Lietuvos bankas	0,5400
Banque centrale du Luxembourg	0,2655
Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta	0,0850
De Nederlandsche Bank	5,2325
Oesterreichische Nationalbank	2,5655
Banco de Portugal	2,2785
Banka Slovenije	0,4515
Národná banka Slovenska	1,0095
Suomen Pankki	1,6420
SKUPAJ:	100,0000

( 6 ) Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

		Uradni list
		No	page	date
M1	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 21. junija 2013	L 187	13	6.7.2013
M2	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 29. avgusta 2013	L 16	51	21.1.2014
►M3	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/286 z dne 27. novembra 2014	L 50	42	21.2.2015

Sklep ECB/2001/15	UL L 337, 20.12.2001, str. 52.
Sklep ECB/2003/23	UL L 9, 15.1.2004, str. 40.
Sklep ECB/2004/9	UL L 205, 9.6.2004, str. 17.
Sklep ECB/2006/25	UL L 24, 31.1.2007, str. 13.
Sklep ECB/2007/19	UL L 1, 4.1.2008, str. 7.
Sklep ECB/2008/26	UL L 21, 24.1.2009, str. 75.