02010A0429(01) — SL — 09.02.2022 — 002.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (UL L 108 29.4.2010, str. 3)

spremenjen z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	PROTOKOL k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji	L 93	2	28.3.2014
M2	SKLEP št. 1/2014 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ČRNA GORA z dne 12. decembra 2014	L 28	45	4.2.2015
►M3	SKLEP št. 1/2022 STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ČRNA GORA z dne 9. februarja 2022	L 156	72	9.6.2022

▼B

STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM

med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter

REPUBLIKA ČRNA GORA, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,

na drugi strani

skupaj v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“ STA SE –

OB UPOŠTEVANJU tesnih vezi med pogodbenicama in skupnih vrednot, njune želje po krepitvi teh vezi ter vzpostavitvi tesnega in trajnega odnosa na podlagi vzajemnosti in obojestranskega interesa, s čimer bi se Črni gori omogočili nadaljnja krepitev ter razširitev odnosov s Skupnostjo in njenimi državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope ter v okviru Pakta stabilnosti;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Evropske unije, da pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, Črno goro čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob upoštevanju statusa Črne gore kot potencialne kandidatke za članstvo v EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju „Pogodba EU“) in izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet junija 1993 ter pogojev v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

OB UPOŠTEVANJU evropskega partnerstva, ki določa prednostne naloge za ukrepanje, da se podprejo prizadevanja države pri približevanju k Evropski uniji;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji v Črni gori ter v regiji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, z vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, pa tudi s sodelovanjem na različnih področjih, zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da krepita politične in gospodarske svoboščine, kot podlage tega sporazuma, ter njune zaveze, da spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratična načela s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v celoti uveljavita vsa načela in določbe Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti načela in določbe Sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljevanju „Helsinška sklepna listina“), sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi tako prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;

OB PONOVNI potrditvi pravice do vračanja vseh beguncev in notranje razseljenih oseb ter varstva njihove lastnine in drugih s tem povezanih človekovih pravic;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani načelom odprtega tržnega gospodarstva in trajnostnemu razvoju ter da je Skupnost pripravljena prispevati h gospodarskim reformam v Črni gori;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ter ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana 20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;

V PREPRIČANJU, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (v nadaljevanju „Sporazum“) ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki sta odločilna dejavnika pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva;

OB UPOŠTEVANJU zaveze Črne gore, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti ter zakonodajo tudi učinkovito izvajala;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Pogodba ES“), zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvestita Črne gore, da je postala zavezana kot del Skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen tem pogodbam;

OB SKLICEVANJU na zagrebški vrh, na katerem se je pozvalo k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju;

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je v okviru solunskega vrha okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana ter poudarila možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi napredka pri reformah in dosežkov vsake posamezne zadevne države;

OB SKLICEVANJU na Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti, kot sredstvo za okrepitev sposobnosti regije za pridobivanje vlagateljev ter možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo;

V ŽELJI po vzpostavitvi tesnejšega kulturnega sodelovanja in razvijanju izmenjave informacij –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani.

Cilji te pridružitve so:

(a)

podpreti prizadevanja Črne gore za krepitev demokracije in pravne države;

(b)

prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Črne gore ter k stabilizaciji regije;

(c)

zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(d)

podpreti prizadevanja Črne gore za razvoj gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, vključno s približevanjem njene zakonodaje k zakonodaji Skupnosti;

(e)

podpreti prizadevanja Črne gore za dokončen prehod v tržno delujoče gospodarstvo;

(f)

spodbujati skladne gospodarske odnose ter postopno vzpostaviti območje proste trgovine med Skupnostjo in Črno goro;

(g)

spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

Člen 3

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev je bistveni element tega sporazuma.

Člen 4

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.

Člen 5

Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov, človekove pravice ter spoštovanje in zaščita manjšin ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Črne gore.

Člen 6

Črna gora se zavezuje, da bo še naprej spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami v regiji, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, ter razvojem projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja, bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.

Člen 7

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.

Člen 8

Pridružitev bo postopno in v celoti izvedena v prehodnem obdobju največ petih let.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet (v nadaljevanju „SPS“) ustanovljen s členom 119 redno, praviloma enkrat na leto, pregleduje izvajanje sporazuma ter pravne, upravne, institucionalne in gospodarske reforme, ki jih sprejema in izvaja Črna gora. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet bo na podlagi tega pregleda izdal priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma SPS opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. SPS na podlagi tega pregleda oceni napredek Črne gore in se lahko odloči o naslednjih fazah pridružitve.

Zgoraj navedeni pregled se ne bo uporabljal za prosti pretok blaga, v zvezi s katerim je predviden poseben razpored v naslovu IV.

Člen 9

Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

Člen 10

Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Črno goro ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.

Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

(a)

polno vključitev Črne gore v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno približevanje Evropski uniji;

(b)

zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, vključno z vprašanji skupne zunanje in varnostne politike, po potrebi tudi z izmenjavo informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki utegnejo bistveno vplivati na pogodbenici;

(c)

regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov;

(d)

skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki jih zadeva skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije.

Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (WMD) in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s popolno skladnostjo z njunimi obstoječimi obveznostmi in z nacionalnim izvajanjem teh obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer:

(a)

sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ali pristop k tem instrumentom, če je to potrebno, in izvajanje teh instrumentov v celoti;

(b)

vzpostavita učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s pomočjo katerega se nadzoruje izvoz in tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za množično uničevanje v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, in del katerega so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza;

(c)

politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 11

Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.

Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

(a)

po potrebi na srečanjih višjih uradnikov, ki zastopajo Črno goro, na eni strani ter predsedstva Sveta Evropske unije, generalnega sekretarja/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in Evropske komisije na drugi strani;

(b)

z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih;

(c)

na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga, vključno z načini, opredeljenimi v Solunski agendi, sprejeti s Sklepi Evropskega sveta v Solunu, z dne 19. in 20. junija 2003.

Člen 12

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 125.

Člen 13

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.

NASLOV III

REGIONALNO SODELOVANJE

Člen 14

Črna gora dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.

Kadar koli namerava Črna gora okrepiti sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in njene države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Črna gora v celoti izvaja obstoječe dvostranske sporazume, sklenjene na podlagi memoranduma o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, ki sta ga Srbija in Črna gora podpisali v Bruslju 27. junija 2001, ter Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, podpisanega 19. decembra 2006 v Bukarešti.

Člen 15

Sodelovanje z drugimi državami, ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma se začne Črna gora pogajati z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

(a)

politični dialog;

(b)

vzpostavitev območij proste trgovine v skladu z ustreznimi določbami STO;

(c)

medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delavcev, pravico do ustanavljanja, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala ter druge politike, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma;

(d)

določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, ali so zajeta v tem sporazumu, ter zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti.

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Črne gore za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Črno goro in Evropsko unijo.

Črna gora začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

Člen 16

Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Črna gora si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

Člen 17

Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso udeležene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Črna gora bi morala spodbujati sodelovanje in skleniti konvencijo o regionalnem sodelovanju z vsako državo kandidatko za pristop k EU na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj take konvencije je, da se dvostranski odnosi med Črno goro in to državo postopno prilagodijo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

Črna gora začne pogajanja s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizirala ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.

Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi zgoraj omenjeni sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja, omenjenega v členu 18(1).

NASLOV IV

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 18

Skupnost in Črna gora postopno vzpostavita dvostransko območje proste trgovine v največ petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma ter določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.

V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo:

(a)

dajatev, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu z določbami iz odstavka 2 člena III GATT 1994,

(b)

protidampinških ali izravnalnih ukrepov,

(c)

pristojbin ali dajatev, sorazmernih s stroški opravljenih storitev.

Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja:

(a)

skupna carinska tarifa Skupnosti, vzpostavljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 1 ), ki se dejansko uporablja erga omnes na dan podpisa tega sporazuma;

(b)

tarifna stopnja Črne gore ( 2 ).

Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena:

(a)

v okviru carinskih pogajanj v STO, ali

(b)

v primeru pristopa Črne gore k STO ali

(c)

v okviru zaporednih znižanj po pristopu Črne gore k STO,

tako znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 4 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

Skupnost in Črna gora se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 19

Opredelitev pojmov

Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen proizvodov, naštetih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

Člen 20

Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke

Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 21

Koncesije Črne gore za industrijske izdelke

Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, razen carin, naštetih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Črno goro za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, naštete v Prilogi I, se postopno znižujejo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v Prilogi.

Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 22

Carine in omejitve pri izvozu

Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom v medsebojni trgovini.

Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Člen 23

Hitrejša znižanja carin

Črna gora izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem prouči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

POGLAVJE II

Kmetijstvo in ribištvo

Člen 24

Opredelitev pojmov

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore.

Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91 , 2301 20 in ex 1902 20 („polnjene testenine, ki vsebujejo več kakor 20 masnih % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev“).

Člen 25

Predelani kmetijski proizvodi

Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem našteti.

Člen 26

Koncesije Skupnosti za uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore.

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102 , 0201 , 0202 , 1701 , 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

Skupnost z dnem začetka veljavnosti Sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, ki so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Črne gore v Skupnost po 20-odstotni dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Skupnosti, do meje letne tarifne kvote 800 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

Člen 27

Koncesije Črne gore za kmetijske proizvode

Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma:

(a)

odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(a);

(b)

postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(b), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi;

(c)

postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(c), do 50 % v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi.

▼M1

Z začetkom veljavnosti Protokola k temu sporazumu, upoštevaje pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji, Črna gora uporablja carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije za količine, navedene v Prilogi III(d).

▼B

Člen 28

Protokol o vinu in žganih pijačah

Ureditve za vina in žgane pijače iz Protokola 2, so določene v njem.

Člen 29

Koncesije Skupnosti za ribe in ribiške proizvode

Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Črne gore.

Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Črne gore, razen za proizvode, naštete v Prilogi IV. Za proizvode, naštete v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.

Člen 30

Koncesije Črne gore za ribe in ribiške proizvode

Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, naštete v Prilogi V. Za proizvode, naštete v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.

▼M1

Z začetkom veljavnosti Protokola k temu sporazumu, upoštevaje pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji, Črna gora odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, naštete v Prilogi Va. Za proizvode, naštete v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.

▼B

Člen 31

Klavzula o pregledu

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Črne gore na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Črne gore, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Črne gore k STO, Skupnost in Črna gora najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

Člen 32

Zaščitna klavzula glede kmetijstva in ribištva

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 41 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30, povzroči resne motnje na trgih ali pri nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

Člen 33

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila, razen vina in žganih pijač

Črna gora zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ( 3 ), v skladu s pogoji tega člena. Geografske označbe Črne gore se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji iz navedene Uredbe.

Črna gora na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“ ali drugi podobni izrazi.

Črna gora zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom iz odstavka 2.

Blagovne znamke, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, ki so bile registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, se po 1. januarju 2009 ne uporabljajo več. Vendar se to ne nanaša na blagovne znamke, registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.

Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Črni gori se preneha najpozneje 1. januarja 2009.

Črna gora zagotovi, da blago, ki se izvozi z njenega ozemlja po 1. januarju 2009, ne krši določb tega člena.

Črna gora zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 6, na lastno pobudo in tudi na zahtevo tretje stranke.

POGLAVJE III

Skupne določbe

Člen 34

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.

Člen 35

Boljše koncesije

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

Člen 36

Mirovanje

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.

Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 26, 27, 28, 29 in 30 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Črne gore in Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz Prilog II do V in Protokola 1.

Člen 37

Prepoved fiskalne diskriminacije

Skupnost in Črna gora se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.

Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

Člen 38

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 39

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami ter Srbijo in Črno goro, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Črna gora sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Črne gore, navedenih v tem sporazumu.

Člen 40

Damping in subvencije

Določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 41.

Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ali Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.

Člen 41

Zaščitna klavzula

Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.

Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

(a)

resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

(b)

resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice,

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 5 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let.

V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Dvostranski zaščitni ukrepi se najmanj štiri leta po izteku ukrepa ne smejo uporabiti za uvoz proizvoda, za katerega so bili taki ukrepi predhodno sprejeti.

V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.

Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se nemudoma posredujejo v proučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, določenih v tem sporazumu. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma.

(b)

Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij ali proučitve, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O zaščitnih ukrepih je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

Če Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvestita drugo pogodbenico.

Člen 42

Klavzula o pomanjkanju

Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

(a)

resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali

(b)

ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, izvozne dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima ali lahko ima pogodbenica izvoznica zaradi zgornjih primerov večje težave,

lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, za katere se uporablja odstavek 4, Skupnost ali Črna gora Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije z namenom, da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali proučiti zadeve, lahko Skupnost ali Črna gora nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

Člen 43

Državni monopoli

Za vse državne monopole trgovinske narave Črna gora do začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi, da med državljani držav članic Evropske unije in Črne gore ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

Člen 44

Pravila o poreklu

Protokol 3 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

Člen 45

Dovoljene omejitve

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 46

Nezagotavljanje upravnega sodelovanja

Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

(b)

Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor.

(c)

Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah je treba takoj po njihovem sprejetju obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo ne veljajo več.

Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 47

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 3 k obstoječemu Sporazumu, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da prouči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 48

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

PRETOK DELAVCEV, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA

POGLAVJE I

Pretok delavcev

Člen 49

Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

(a)

delavci, ki so državljani Črne gore in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne razmere, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje;

(b)

zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 50, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

Črna gora ob upoštevanju pogojev in načinov, ki se uporabljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore, ter njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Črni gori.

Člen 50

Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:

(a)

bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje črnogorskih delavcev, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati;

(b)

druge države članice proučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih prouči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 51

Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce s črnogorskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

(a)

vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov;

(b)

vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic;

(c)

ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot je opredeljeno zgoraj.

Črna gora prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah (b) in (c) odstavka 1.

POGLAVJE II

Pravica do ustanavljanja

Člen 52

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„družba Skupnosti“ oziroma „črnogorska družba“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Črne gore z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore. Toda če ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice ali Črne gore, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Črne gore, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic ali Črne gore;

(b)

„hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom druge družbe;

(c)

„podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ter ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tem osebam, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d)

„pravica do ustanavljanja“ pomeni:

(i)

za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja državljanom ne dajeta pravice do iskanja ali sprejemanja zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za državljane, ki niso izključno samozaposlene osebe;

(ii)

za družbe Skupnosti ali črnogorske družbe pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti z ustanavljanjem hčerinskih družb in podružnic v Črni gori oziroma Skupnosti;

(e)

„delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f)

„gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti;

(g)

„državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Črne gore“ pomeni fizično osebo, ki je državljan države članice oziroma Črne gore;

glede mednarodnega pomorskega prometa, vključno s kombiniranimi prevozi, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane Skupnosti oziroma Črne gore, ki imajo sedež zunaj Skupnosti oziroma Črne gore, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Črne gore in so pod nadzorom državljanov Skupnosti oziroma Črne gore, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici ali Črni gori v skladu z zakonodajo države članice oziroma Črne gore;

(h)

„finančne storitve“ pomenijo tiste dejavnosti, ki so opisane v Prilogi VI. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe navedene priloge razširi ali spremeni.

Člen 53

Črna gora olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Črna gora zagotovi:

(a)

da se ustanavljanje družb Skupnosti na ozemlju Črne gore obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, zagotovljenega črnogorskim družbam ali družbam iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter

(b)

da se delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti na ozemlju Črne gore po njihovi ustanovitvi obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja črnogorskih družb in podružnic ali vseh hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše.

Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

(a)

da se ustanavljanje črnogorskih družb obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)

da se delovanje hčerinskih družb in podružnic črnogorskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali vsem hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše.

Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminacijski na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Črne gore na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Črne gore, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

Ne glede na določbe tega člena:

(a)

imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti pravico do uporabe in najema nepremičnin v Črni gori;

(b)

imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti tudi pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice na nepremičninah tako kot črnogorske družbe, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo črnogorske družbe, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene.

Člen 54

Ob upoštevanju določb člena 56, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

Člen 55

Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v Večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora ( 4 ) (v nadaljevanju „ECAA“), se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 56

Pogodbenici določbe členov 53 in 54 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.

Različna obravnava se uporablja samo, kolikor je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

Člen 57

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Črne gore olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Črni gori oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet prouči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 58

Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Republike Črne gore, ali črnogorska družba ustanovljena v Skupnosti, imata pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi zadevnega ozemlja gostiteljice ustanovljene družbe na ozemlju Črne gore oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Črne gore, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:

(a)

osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje:

(i)

vodenje podjetja, sektorja ali pododdelka podjetja;

(ii)

nadzor in kontrolo dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja;

(iii)

pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b)

osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, ki so bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c)

„premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

Vstop državljanov Črne gore oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Črne gore in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot je opredeljeno v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti črnogorske družbe oziroma črnogorske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Republiki Črni gori, če:

(a)

se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali opravljanjem storitev ter ne prejemajo plačila od vira iz države gostiteljice družbe, ter

(b)

ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Črne gore ter v navedeni državi članici oziroma Črni gori nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic ali hčerinskih družb.

POGLAVJE III

Opravljanje storitev

Člen 59

Skupnost in Črna gora se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Črne gore, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.

Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 58, vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Črne gore ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.

Člen 60

Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Črne gore, ki imajo sedež v drugi pogodbenici, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

Člen 61

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Črno goro se uporabljajo naslednje določbe:

Glede notranjega prometa so v Protokolu 4 določena pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicama, da se zagotovi zlasti neomejen tranzitni cestni promet po Črni gori in Skupnosti kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in postopno usklajevanje črnogorske prometne zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavežeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in trgovine na podlagi tržnih zakonitosti ter spoštovali mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov.

Pogodbenici izražata svojo zavezo poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost mednarodnega pomorskega prometa.

Pri uporabi načel iz odstavka 2 pogodbenici:

(a)

ne vključujeta klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami;

(b)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c)

vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja ladjam, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo priznava svojim ladjam glede dostopa do pristanišč, ki so odprta za mednarodno trgovino, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev v pristaniščih ter s tem povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov in določitve privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje.

Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru ECAA.

Pred sklenitvijo ECAA, pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Črna gora prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki ob vsakem času velja za zračni in pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in kopenski promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja prouči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri zagotavljanju storitev v zračnem in kopenskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh.

POGLAVJE IV

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 62

Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Črno goro v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

Člen 63

Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.

Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.

Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi nacionalno obravnavo državljanom EU, ki pridobijo nepremičnine na njenem ozemlju.

Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo v manj kot enem letu.

Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Črne gore ter ne poostrita obstoječih ureditev.

Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 62 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro povzroči ali obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Črni gori, lahko Skupnost oziroma Črna gora za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Črno goro, če so taki ukrepi nujno potrebni.

Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.

Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

Člen 64

Skupnost in Črna gora v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

Do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za popolno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala v Črni gori.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Člen 65

Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.

Člen 66

V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi razmerami, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 65.

Člen 67

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti črnogorskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

Člen 68

Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Črni gori preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

Člen 69

Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

Kadar ima ena ali več držav članic ali Črna gora resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost in Črna gora v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejmeta omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost in Črna gora o tem takoj obvestita drugo pogodbenico.

Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 70

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V GATS.

Člen 71

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.

NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI

Člen 72

Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe črnogorske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Črna gora si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.

Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedenega v tem sporazumu.

Na zgodnji stopnji bo približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga, vključno z zakonodajo finančnega sektorja, področjem svobode, varnosti in pravice ter področji, povezanimi s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Črna gora osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje se opravi na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija in Črna gora.

Črna gora v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 73

Konkurenca in druge gospodarske določbe

S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Črno goro, nezdružljivo naslednje:

(i)

vsi sporazumi med podjetji, odločitve podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Črne gore kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii)

vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom.

Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

Pogodbenici zagotovita, da ima neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(i) in (ii) tega člena v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

Črna gora v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(iii) v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani zagotovita preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravita redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

Črna gora pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

(a)

Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) pogodbenici priznavata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Črna gora, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Črna gora obravnava kot območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 87(3)(a) Pogodbe ES.

(b)

V štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma Črna gora Evropski komisiji predloži podatke o svojem BDP na prebivalca, usklajene na ravni NUTS II. Organ iz odstavka 4 in Evropska komisija nato skupaj ocenita upravičenost črnogorskih regij in največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic Skupnosti.

Protokol 5 določa pravila o državni pomoči za jeklarsko industrijo, če je to primerno. Ta protokol določa pravila, ki se uporabljajo v primeru, ko se pomoč za prestrukturiranje dodeli jeklarski industriji. Poudaril bo izjemen značaj pomoči za namene prestrukturiranja in dejstvo, da bo taka pomoč časovno omejena in povezana z zmanjšanji zmogljivosti v okviru programov izvedljivosti.

V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV:

(a)

se odstavek 1(iii) ne uporablja;

(b)

se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenijo v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe ES in posebnih instrumentov Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

10.

Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje. Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje izravnalnih ukrepov s strani Skupnosti ali Črne gore v skladu z GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter s tem povezano zadevno nacionalno zakonodajo.

Člen 74

Javna podjetja

Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Črna gora za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.

Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Črno goro.

Člen 75

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družbe ali državljane katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.

Črna gora sprejme potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

Črna gora se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Črna gora pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

Člen 76

Javna naročila

Skupnost in Črna gora menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželeni cilj.

Črnogorskim družbam se, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim družbam Skupnosti.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko bo vlada Črne gore sprejela zakonodajo o uvedbi pravil Skupnosti na tem področju. Skupnost redno proučuje, ali je Črna gora dejansko uvedla tako zakonodajo.

Družbe Skupnosti s sedežem v Črni gori imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih črnogorskim družbam.

Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Črni gori, se z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim črnogorskim družbam.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno proučuje možnost, da Črna gora uvede dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori za vse družbe Skupnosti. Črna gora vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.

Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Črno goro ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 49 do 64.

Člen 77

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

Črna gora sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

V ta namen si pogodbenici prizadevata:

(a)

spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(b)

zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti;

(c)

spodbujati sodelovanje Črne gore pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi dejavnostmi (npr. CEN, CENELEC, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET) ( 5 );

(d)

kjer je to primerno, skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ko so zakonodajni okvir in postopki Črne gore dovolj usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje.

Člen 78

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju črnogorskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.

V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici zagotavljali:

(a)

politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno z boljšim obveščanjem in razvojem neodvisnih organizacij;

(b)

usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Črni gori s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti;

(c)

učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov;

(d)

spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih;

(e)

izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih.

Člen 79

Delovne razmere in enake možnosti

Črna gora postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih razmer, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

NASLOV VII

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST

Člen 80

Krepitev institucij in pravne države

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh uprave na splošno, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Člen 81

Varstvo osebnih podatkov

Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Črna gora vzpostavi enega ali več neodvisnih nadzornih organov z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri doseganju tega cilja.

Člen 82

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

(a)

izmenjavo informacij o zakonodaji in praksah;

(b)

pripravo zakonodaje;

(c)

izboljšanje učinkovitosti institucij;

(d)

usposabljanje zaposlenih;

(e)

varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin;

(f)

upravljanje meja.

Sodelovanje je osredotočeno zlasti:

(a)

na področju azila na izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev;

(b)

na področju zakonitih migracij pa na pravila in pravice v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter status sprejetih oseb. V zvezi z migracijami pogodbenici soglašata, da je treba pravično obravnavati državljane drugih držav, ki zakonito prebivajo na njunih ozemljih, ter spodbujati politiko vključevanja, katere cilj je zagotoviti tem državljanom pravice in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njunih državljanov.

Člen 83

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem

Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Črna gora in države članice se zato strinjajo, da ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njunih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata, da bosta sklenili in v celoti izvajali Sporazum o ponovnem sprejemu, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Države članice in Črna gora svojim državljanom zagotavljajo ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Črne gore ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva se določijo v Sporazumu med Skupnostjo in Črno goro o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja.

Črna gora soglaša, da bo sklenila Sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.

Črna gora se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh Sporazumov o ponovnem sprejemu, omenjenih v tem členu.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.

Člen 84

Pranje denarja in financiranje terorizma

Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 85

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah, spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU nadzora v zvezi z drogami.

Člen 86

Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

(a)

tihotapstvo in trgovina z ljudmi;

(b)

nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarnih in negotovinskih plačilnih sredstev, nezakoniti posli z izdelki, kot so industrijski odpadki in radioaktivni material, ter posli z nezakonitimi, ponarejenimi ali piratskimi izdelki;

(c)

korupcija, v zasebnem in javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami;

(d)

davčne goljufije;

(e)

kraja identitete;

(f)

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;

(g)

nedovoljen promet z orožjem;

(h)

ponarejanje dokumentov;

(i)

tihotapstvo in nedovoljena trgovina z blagom, vključno z avtomobili;

(j)

kibernetski kriminal.

Kar zadeva ponarejanje denarja, Črna gora tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, da se prepreči ponarejanje bankovcev in kovancev ter kaznuje vsako ponarejanje bankovcev in kovancev, ki se morda pojavi na ozemlju. Cilj Črne gore na ravni preprečevanja je izvajanje ukrepov, enakovrednih tistim, ki so določeni v ustrezni zakonodaji Skupnosti, ter pristop k vsem mednarodnim konvencijam, povezanim s tem pravnim področjem. Črna gora bi lahko izkoristila podporo Skupnosti pri izmenjavi, pomoči in usposabljanju za zaščito proti ponarejanju denarja. Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

Člen 87

Boj proti terorizmu

Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:

(a)

v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1373 (2001) ter drugih ustreznih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b)

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(c)

z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter izkušenj na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma.

NASLOV VIII

POLITIKE SODELOVANJA

Člen 88

Skupnost in Črna gora vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Črne gore. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

Politike in drugi ukrepi se zasnujejo v smeri trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja Črne gore. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Črno goro in sosednjimi državami, med katerimi so nekatere tudi članice Evropske unije, s čimer se prispeva k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisani v nadaljevanju.

Člen 89

Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost in Črna gora poenostavita izvajanje procesa gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev svojih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Zato Skupnost in Črna gora sodelujeta, da:

(a)

izmenjata informacije o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za razvoj;

(b)

skupaj analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem ekonomske politike in instrumentov izvajanja te politike; in

(c)

spodbujata širše sodelovanje z namenom, da pospešita dotok strokovnega znanja in izkušenj ter dostop do novih tehnologij.

Črna gora si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike k politikam evropske ekonomske in monetarne unije, ki so usmerjene k stabilnosti. V zvezi s tem lahko Skupnost na zahtevo črnogorskih organov zagotovi pomoč za podpiranje prizadevanj Črne gore.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminacijskega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 90

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike, vključno z gospodarskim, trgovinskim, monetarnim in finančnim področjem. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega je možno zagotavljati zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Črni gori. Na ta način bo lahko statistični urad v Črni gori tudi bolje zadovoljil potrebe svojih strank v državi (iz javne uprave ter iz zasebnih sektorjev). Pri statističnem sistemu bi bilo treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da zagotovita zaupnost posameznih podatkov, postopno povečata zbiranje podatkov in prenos v Evropski statistični sistem ter izmenjujeta informacije o metodah, prenosu strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanju.

Člen 91

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med Črno goro in Skupnostjo je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Črni gori, ki temelji na lojalnih konkurenčnih ravnanjih in zagotavljanju potrebnih enakih pogojev.

Člen 92

Sodelovanje na področju notranjega nadzora in zunanje revizije

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem z namenom, da v Črni gori s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustrezne zakonodaje razvijeta pregledne, učinkovite in ekonomične sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v Črni gori, v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje je osredotočeno tudi na krepitev zmogljivosti vrhovne revizijske institucije v Črni gori. Da se lahko prevzamejo odgovornosti za sodelovanje in usklajevanje, ki izhajajo iz zgoraj navedenih zahtev, je treba sodelovanje osredotočiti tudi na vzpostavitev in okrepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora ter notranjega nadzora.

Člen 93

Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je pomembno za oživitev gospodarstva in industrije v Črni gori. Za Črno goro je poseben cilj sodelovanja izboljšati pravni okvir, ki podpira in ščiti naložbe.

Člen 94

Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Črni gori. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.

V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujata mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja. Posebna pozornost je posvečena vzpostavitvi učinkovitih dejavnosti spodbujanja izvoza v Črni gori.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

Člen 95

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ustanavljanju novih podjetij na področjih, ki imajo potencial za rast in sodelovanje med MSP v Skupnosti in Črni gori. Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju MSP, ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.

Člen 96

Turizem

Sodelovanje med pogodbenicama na področju turizma je usmerjeno predvsem v povečanje pretoka informacij o turizmu (s pomočjo mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.), spodbujanje razvoja infrastrukture, ki pospešuje naložbe v turistični sektor, udeležbo Črne gore v pomembnih evropskih turističnih organizacijah. Njegov namen je tudi proučiti možnosti za skupne dejavnosti in krepiti sodelovanje med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi ustanovami, pristojnimi za področje turizma, ter prenašati strokovno znanje in izkušnje (z usposabljanjem, izmenjavami, seminarji). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

Člen 97

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Sodelovanje med pogodbenicama se razvija na vseh prednostnih področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja je predvsem posodobiti ter prestrukturirati kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, zlasti da se dosežejo sanitarne zahteve Skupnosti, izboljšata upravljanje voda in razvoj podeželja ter razvije sektor gozdarstva v Črni gori, pa tudi podpira postopno približevanje črnogorskih zakonodaje in praks pravilom in standardom Skupnosti.

Člen 98

Ribištvo

Pogodbenici proučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.

Člen 99

Carine

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju, da se zagotovi skladnost z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in da se črnogorski carinski sistemi prilagodijo carinskemu sistemu Skupnosti, kar prispeva k uveljavljanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju črnogorske carinske zakonodaje k pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 6.

Člen 100

Obdavčenje

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo črnogorskega davčnega sistema in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.

Poleg tega se sodelovanje prilagodi povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter vključuje izmenjavo informacij z državami članicami, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom in davčna utaja. Črna gora prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo začrtano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, kolikor se država članica prosilka s tem strinja.

Člen 101

Sodelovanje na socialnem področju

Glede zaposlovanja je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno predvsem na izboljšanje služb za pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, zagotavljanje podpornih ukrepov ter spodbujanje lokalnega razvoja, s čimer se prispeva k prestrukturiranju industrijskega trga in trga dela. To obsega tudi ukrepe, kot so študije, začasno dodeljevanje strokovnjakov in informacije ter dejavnosti usposabljanja.

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata reformo politike zaposlovanja v Črni gori. S sodelovanjem se podpre prilagoditev črnogorskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, kar vključuje prilagajanje črnogorske zakonodaje o delovnih razmerah in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za ljudi, ki pripadajo manjšinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se dosledno upoštevajo načela temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) in da se jih učinkovito izvaja.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 102

Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Črni gori ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega Bolonjskega procesa.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Črni gori brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju struktur izobraževanja in usposabljanja v Črni gori.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

Člen 103

Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici za zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

Člen 104

Sodelovanje na avdio-vizualnem področju

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in zmogljivosti za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Črna gora prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami ES ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, po kablu in na prizemnih frekvencah.

Člen 105

Informacijska družba

Sodelovanje se razvije na vseh področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopno prilagajanje črnogorskih politik in zakonodaje v tem sektorju politikam in zakonodaji Skupnosti.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Črni gori. Splošni cilji zajemajo pripravo družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

Člen 106

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju. Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Črna gora sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 107

Informacije in obveščanje

Skupnost in Črna gora sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost se da programom, katerih namen je javnosti zagotavljati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Črni gori pa bolj specializirane informacije.

Člen 108

Promet

Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturirati in posodobiti vrste prevoza v Črni gori, izboljšati prosti pretok potnikov in blaga, omogočiti lažji dostop do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči. Poleg tega lahko sodelovanje podpira razvoj multimodalne infrastrukture v povezavi z glavnimi vseevropskimi omrežji, zlasti da se okrepijo regionalne povezave v jugovzhodni Evropi v skladu z Memorandumom o soglasju o razvoju ključnega regionalnega prometnega omrežja. S sodelovanjem je treba doseči standarde izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, ter razvijati prevozni sistem v Črni gori, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšati varstvo okolja v prometu.

Člen 109

Energetika

Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja. Temelji na Pogodbi o energetski skupnosti ter se razvija z namenom postopnega vključevanja Črne gore na evropske energetske trge. Sodelovanje lahko zajema zlasti:

(a)

oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno s posodobitvijo infrastrukture, izboljšanje in povečanje raznovrstnosti oskrbe ter izboljšanje dostopa do energetskega trga, vključno s poenostavitvijo tranzita, prenos, distribucijo in obnavljanje medsebojno povezanih elektroenergetskih sistemov regionalnega pomena s sosednjimi državami;

(b)

spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov energije ter proučevanje vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje;

(c)

oblikovanje okvirnih pogojev za prestrukturiranje energetskih družb in sodelovanje med podjetji v tem sektorju.

Člen 110

Jedrska varnost

Pogodbenici sodelujeta na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov. Sodelovanje bi lahko zajemalo naslednja področja:

(a)

izboljšanje zakonov in prepisov pogodbenic o varstvu pred sevanjem, jedrski varnosti, knjigovodstvu jedrskih materialov in nadzoru nad temi materiali ter krepitvi nadzornih organov in njihovih virov;

(b)

pomoč pri spodbujanju sporazumov med državami članicami ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Črno goro o zgodnjem obveščanju in izmenjavi informacij v primerih jedrskih nesreč ter pripravljenosti za ukrepe v primeru izrednega dogodka in po potrebi o splošnih vprašanjih jedrske varnosti;

(c)

odgovornost tretjim na področju jedrske energije.

Člen 111

Okolje

Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.

Sodelovanje, ki ga pogodbenici vzpostavita, je namenjeno zlasti krepitvi upravnih struktur in postopkov, s čimer se zagotovita strateško načrtovanje okoljskih vprašanj in usklajevanje med zadevnimi udeleženci, ter je osredotočeno na prilagajanje črnogorske zakonodaje pravemu redu Skupnosti. Sodelovanje bi se lahko osredotočilo tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vzpostavitev okvira za učinkovito, čisto, trajnostno in obnovljivo proizvodnjo in porabo energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost se nameni ratifikaciji in izvajanju Kjotskega protokola.

Člen 112

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Člen 113

Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa bo prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

Člen 114

Javna uprava

Namen sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Črni gori, da se zlasti podprejo izvajanje pravne države, pravilno delovanje državnih ustanov v korist vsega črnogorskega prebivalstva ter nemoten razvoj odnosov med EU in Črno goro.

Sodelovanje na tem področju se v glavnem osredotoči na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem ter spodbujanjem etike znotraj javne uprave. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 115

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 116 in 118 lahko Črna gora prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju kopenhaških političnih meril, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upoštevajo se tudi rezultati letnih pregledov držav, udeleženih v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti kar zadeva zavezanost prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme, prav tako se bodo upoštevali drugi sklepi Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagoditve. Pomoč, odobrena Črni gori, se prilagodi njenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter sprejetim ukrepom za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

Člen 116

Finančna pomoč v obliki subvencij je dodeljena z operativnimi ukrepi, predvidenimi v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega finančnega okvira in na podlagi letnih delovnih programov, ki jih oblikuje Skupnost po posvetovanju s Črno goro.

Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje, gospodarskemu razvoju ter varstvu okolja.

Člen 117

Na zahtevo Črne gore in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami prouči možnost odobritve izjemne makro-finančne pomoči pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Črno goro in Mednarodnim denarnim skladom.

Člen 118

Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.

V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 119

Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.

Člen 120

Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Črne gore na drugi strani.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.

Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Črne gore v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

Člen 121

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.

Člen 122

Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Črne gore na drugi strani.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 121.

Člen 123

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore. Pred koncem prvega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.

Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.

Člen 124

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 125

Ustanovi se stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani črnogorskega parlamenta in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani črnogorskega parlamenta.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član črnogorskega parlamenta v skladu z določbami, ki jih predpiše v svojem poslovniku.

Člen 126

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 127

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:

(a)

za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)

za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 128

Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

(a)

ureditve, ki jih Črna gora uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b)

ureditve, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Črne gore, ne smejo povzročati diskriminacije med črnogorskimi državljani, družbami ali podjetji.

Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

Člen 129

Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 130 oziroma Protokol 7.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali vsakega drugega organa, ustanovljenega na podlagi člena 123 ali 124.

Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 32, 40, 41, 42, 46 in Protokola 3 (Opredelitev koncepta „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).

Člen 130

Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.

Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 129.

Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.

Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 7. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 129, ali če izjavi, da spora ni več.

Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 123 ali 124, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.

Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 7 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.

Člen 131

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Črno goro na drugi strani.

Člen 132

V Protokolu 8 so določena splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti.

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ter Priloge I do VII so sestavni del tega sporazuma.

Člen 133

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne izpolni enega od bistvenih elementov tega sporazuma.

Člen 134

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost, ali njene države članice oziroma Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Črno goro na drugi strani.

Člen 135

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Črne gore na drugi strani.

Člen 136

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

Člen 137

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnem jeziku Črne gore, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 138

Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, na katerega sta pogodbenici druga drugo obvestili, da je bil postopek iz prvega odstavka zaključen.

Člen 139

Začasni sporazum

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Črno goro, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 73, 74 in 75 naslova IV tega sporazuma, Protokolov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 4 k temu sporazumu izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.

Съставено в Люксембург, на петнайсти октомври две хиляди и седма година.

Hecho en Luxemburgo, el quince de octubre de dos mil siete.

V Lucemburku dne patnáctého října dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Luxembourg den femtende oktober to tusind og syv.

Geschehen zu Luxemburg am fünfzehnten Oktober zweitausendsieben.

Kahe tuhande seitsmenda aasta oktoobrikuu viieteistkümnendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα πέντε Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Luxembourg on the fifteenth day of October in the year two thousand and seven.

Fait à Luxembourg, le quinze octobre deux mille sept.

Fatto a Lussemburgo, addì quindici ottobre duemilasette.

Luksemburgā, divtūkstoš septītā gada piecpadsmitajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai septintųjų metų spalio penkioliktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-hetedik év október tizenötödik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħmistax-il jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u sebgħa.

Gedaan te Luxemburg, de vijftiende oktober tweeduizend zeven.

Sporządzono w Luksemburgu dnia piętnastego października roku dwa tysiące siódmego.

Feito em Luxemburgo, em quinze de Outubro de dois mil e sete.

Întocmit la Luxembourg, la cincisprezece octombrie două mii șapte.

V Luxemburgu dňa pätnásteho októbra dvetisícsedem.

V Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta dva tisoč sedem.

Tehty Luxemburgissa viidentenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Luxemburg den femtonde oktober tjugohundrasju.

Sačinjeno u Luksemburgu petnaestog oktobra dvije hiljade i sedme godine.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

signatory

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

signatory

Za Českou republiku

signatory

På Kongeriget Danmarks vegne

signatory

Für die Bundesrepublik Deutschland

signatory

Eesti Vabariigi nimel

signatory

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

signatory

Για την Ελληνική Δημοκρατία

signatory

Por el Reino de España

signatory

Pour la République française

signatory

Per la Repubblica italiana

signatory

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

signatory

Latvijas Republikas vārdā

signatory

Lietuvos Respublikos vardu

signatory

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

signatory

A Magyar Köztársaság részéről

signatory

Għal Malta

signatory

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

signatory

Für die Republik Österreich

signatory

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

signatory

Pela República Portuguesa

signatory

Pentru România

signatory

Za Republiko Slovenijo

signatory

Za Slovenskú republiku

signatory

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

signatory

För Konungariket Sverige

signatory

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

signatory

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

signatory

U ime Republike Crne Gore

signatory

PRILOGA I

PRILOGA I. A

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a)

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve;

(b)

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % osnovne dajatve;

(c)

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 25 % osnovne dajatve;

(d)

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN	Poimenovanje
2515	Marmor, travertin, ekozin in drug apnenčev kamen za spomenike ali gradbeništvo, navidezne specifične mase 2,5 ali večje, in alabaster, tudi grobo klesani, razžagani ali kako drugače razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče:
	– Marmor in travertin:
2515 11 00	– – surova in grobo klesana
2515 12	– – razžagana ali kako drugače razrezana v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče:
2515 12 20	– – – debeline do vključno 4 cm
2515 12 50	– – – debeline nad 4 cm do vključno 25 cm
2515 12 90	– – – drugo
2522	Živo apno, gašeno apno in hidravlično apno, razen kalcijevega oksida in hidroksida iz tarifne številke 2825 :
2522 20 00	– Gašeno apno
2523	Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja:
	– Portlandski cement:
2523 29 00	– – drugo
3602 00 00	Pripravljena razstreliva, razen smodnika
3603 00	Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice; udarne in razstrelilne kapice; vžigalniki; električni detonatorji:
3603 00 10	– Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice
3603 00 90	– Drugo
3820 00 00	Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje
4406	Leseni železniški ali tramvajski pragovi:
4406 90 00	– Drugi
4410	Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:
	– Iz lesa:
4410 12	– – usmerjene pramenske plošče (OSB):
4410 12 10	– – – neobdelane ali zgolj brušene
4410 19 00	– – druge
4412	Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les:
4412 10 00	– Iz bambusa
	– Druge:
4412 94	– – blok plošče, večplastne lesene ali laminirane plošče:
4412 94 10	– – – z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev
4412 94 90	– – – druge
4412 99	– – druge:
4412 99 70	– – – drugo
6403	Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja:
	– Druga obutev z usnjenimi podplati:
6403 51	– – ki pokriva gležnje:
	– – – druga:
	– – – – ki pokriva gležnje, vendar ne meč, z notranjiki dolžine:
	– – – – – 24 cm ali več:
6403 51 15	– – – – – – moška
6403 51 19	– – – – – – ženska
	– – – – druga, z notranjikom dolžine:
	– – – – – 24 cm ali več:
6403 51 95	– – – – – – moška
6403 51 99	– – – – – – ženska
6405	Druga obutev:
6405 10 00	– Z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja
7604	Aluminijaste palice in profili:
7604 10	– Iz nelegiranega aluminija:
7604 10 90	– – profili
	– Iz aluminijevih zlitin:
7604 29	– – drugo:
7604 29 90	– – – profili
7616	Drugi izdelki iz aluminija:
	– Drugo:
7616 99	– – drugo:
7616 99 90	– – – drugo
8415	Klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati:
	– Drugo:
8415 81 00	– – z vgrajeno hladilno enoto in regulacijskim ventilom za hlajenje ali gretje (povratna toplotna črpalka)
8507	Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni ali ne, vključno s kvadratnimi:
8507 20	– Drugi svinčevi akumulatorji:
	– – drugi:
8507 20 98	– – – drugi
8517	Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443 , 8525 , 8527 ali 8528 :
	– Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja:
8517 12 00	– – telefoni za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja
8703	Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702 ), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili:
	– Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami:
8703 22	– – s prostornino cilindrov nad 1 000 cm3 do vključno 1 500 cm3:
8703 22 10	– – – nova:
ex 8703 22 10	– – – – motorna vozila za prevoz oseb
8703 22 90	– – – rabljena
8703 23	– – s prostornino cilindrov nad 1 500 cm3 do vključno 3 000 cm3:
	– – – nova:
8703 23 19	– – – – druga:
ex 8703 23 19	– – – – – motorna vozila za prevoz oseb
8703 23 90	– – – rabljena
	– Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):
8703 32	– – s prostornino cilindrov nad 1 500 cm3 do vključno 2 500 cm3:
	– – – nova:
8703 32 19	– – – – druga:
ex 8703 32 19	– – – – – motorna vozila za prevoz oseb
8703 32 90	– – – rabljena
8703 33	– – s prostornino cilindrov nad 2 500 cm3:
	– – – nova:
8703 33 11	– – – – avtodomi
8703 33 90	– – – rabljena

PRILOGA I. B

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI

(iz člena 21)

Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a)

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 85 % osnovne dajatve;

(b)

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % osnovne dajatve;

(c)

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 55 % osnovne dajatve;

(d)

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve;

(e)

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve;

(f)

1. januarja v petem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN	Poimenovanje
2501	Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda:
	– Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne:
	– – drugo:
	– – – drugo:
2501 00 91	– – – – sol, primerna za človeško prehrano
3304	Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju ali za porjavenje; preparati za manikiranje in pedikiranje:
	– Drugo:
3304 99 00	– – drugo
3305	Preparati za lase:
3305 10 00	– Šamponi
3305 90	– Drugo:
3305 90 90	– – drugo
3306	Preparati za higieno ust in zob, vključno s praški in pastami za pritrjevanje protez; nitke za čiščenje zob, v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno:
3306 10 00	– Zobne paste
3401	Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov z dodatkom mila ali brez njega; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
	– Milo in organski površinsko aktivni proizvodi in preparati v paličicah, kolutih, litih ali oblikovanih kosih ter papir, vata, polst in netkane tkanine, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
3401 11 00	– – za toaletno uporabo (vključno proizvode z zdravilnimi substancami)
3402	Organska površinsko aktivna sredstva (razen mila); površinsko aktivni preparati, preparati za pranje (tudi pomožni preparati za pranje) in preparati za čiščenje z dodatkom mila ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3401 :
3402 20	– Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno:
3402 20 20	– – površinsko aktivni preparati
3402 20 90	– – pralni preparati in čistilni preparati
3402 90	– Drugo:
3402 90 90	– – pralni preparati in čistilni preparati
3923	Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas:
	– Vreče in vrečke (vključno trikotne):
3923 21 00	– – iz polimerov etilena
3923 29	– – iz drugih plastičnih mas:
3923 29 10	– – – iz poli(vinilklorida)
3923 90	– Drugo:
3923 90 10	– – mreže, vlečene v cevno obliko
3923 90 90	– – drugo
3926	Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914 :
3926 90	– Drugo:
	– – drugo:
3926 90 97	– – – drugo
4011	Nove pnevmatike iz gume:
4011 10 00	– Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile)
4202	Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki; potne torbe, izolirane torbe za hrano ali pijačo, toaletne torbe, nahrbtniki, ženske torbice, nakupovalne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za zemljevide ali dokumente, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit, škatle za puder, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz usnja, umetnega usnja, izfolij iz plastičnih mas, iz tekstilnih materialov, vulkanfibra ali iz kartona, v celoti ali pretežno prevlečeni s temi materiali ali papirjem:
	– Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala in podobni izdelki:
4202 11	– – z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakiranega usnja:
4202 11 10	– – – ataše kovčki, aktovke, šolske torbice in podobne torbe
4202 11 90	– – – drugo
4203	Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja:
4203 10 00	– Oblačilni predmeti
	– Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov:
4203 29	– – druge:
4203 29 10	– – – zaščitne za vse poklice
4418	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle
4418 10	– Okna, francoska okna in njihovi okviri:
4418 10 50	– – iz lesa iglavcev
4418 10 90	– – iz drugih vrst lesa
4418 20	– Vrata, podboji in pragovi:
4418 20 50	– – iz lesa iglavcev
4418 20 80	– – drugo
4418 40 00	– Opaži za betonska dela
4418 90	– Drugo:
4418 90 10	– – lepljena lamelirana bruna
4418 90 80	– – drugo
4802	Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803 ; ročno izdelana papir in karton:
	– Drug papir in karton brez lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim ali kemičnomehaničnim postopkom, ali ki vsebuje po masi do vključno 10 % teh vlaken od skupne vsebine vlaken:
4802 55	– – z maso od vključno 40 g/m2 do vključno 150 g/m2, v zvitkih:
4802 55 15	– – – z maso 40 g/m2 ali več, vendar do 60 g/m2:
ex 4802 55 15	– – – – razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 25	– – – z maso 60 g/m2 ali več, vendar do 75 g/m2:
ex 4802 55 25	– – – – razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 30	– – – z maso 75 g/m2 ali več, vendar do 80 g/m2:
ex 4802 55 30	– – – – razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 90	– – – z maso 80 g/m2 ali več:
ex 4802 55 90	– – – – razen nepremazanega ovojnega papirja
4819	Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno:
4819 10 00	– Škatle, zaboji in kasete iz valovitega papirja ali valovitega kartona
4819 20 00	– Zložljive škatle, zaboji in kasete iz nevalovitega papirja ali nevalovitega kartona
4819 30 00	– Vreče in vrečke, ki so široke 40 cm ali več
4819 40 00	– Druge vreče in vrečke, vključno tulci
4820	Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni izdelki, zvezki, podstavki za pisanje, kombinirani s pivniki, povezi za knjige (po sistemu prostih listov ali druge), mape, ovitki in fascikli za spise, zložljivi poslovni obrazci, kompleti z vstavljenim karbon papirjem in podobni izdelki za pisanje iz papirja ali kartona; albumi za vzorce ali zbirke in knjižni ovitki iz papirja ali kartona:
4820 10	– Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni izdelki:
4820 10 10	– – registri, knjigovodske knjige, bloki naročilnic in dobavnic
4820 20 00	– Šolski zvezki
4820 90 00	– Drugo
4821	Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane:
4821 10	– Tiskane:
4821 10 10	– – samolepilne
4821 90	– Druge:
4821 90 10	– – samolepilne
4910 00 00	Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki
4911	Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije:
4911 10	– Trgovinski reklamni material, katalogi in podobno:
4911 10 10	– – trgovski katalogi
4911 10 90	– – drugo
	– Druge:
4911 99 00	– – drugo
5111	Tkanine iz mikane volne ali mikane fine živalske dlake:
	– ki vsebuje po masi 85 % ali več volne ali fine živalske dlake:
5111 19	– – druge:
5111 19 10	– – – z maso več kot 300 g/m2 do vključno 450 g/m2
5111 19 90	– – – z maso več kot 450 g/m2
5112	Tkanine iz česane volne ali česane fine živalske dlake:
	– Ki vsebuje po masi 85 % ali več volne in fine živalske dlake:
5112 11 00	– – mase do vključno 200 g/m2
5112 19	– – druge:
5112 19 10	– – – z maso več kot 200 g/m2 do vključno 375 g/m2
5112 19 90	– – – z maso več kot 375 g/m2
5209	Bombažne tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več bombaža, mase več kot 200 g/m2:
	– Beljene:
5209 21 00	– – v platnovi vezavi
5209 22 00	– – trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
5209 29 00	– – druge tkanine
	– Barvane:
5209 31 00	– – v platnovi vezavi
5209 32 00	– – trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
5209 39 00	– – druge tkanine
	– Iz prej različnih barv:
5209 41 00	– – v platnovi vezavi
5209 43 00	– – druge tkanine iz trinitnega ali štirinitnega kepra, vključno križnega kepra
5209 49 00	– – druge tkanine
6101	Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani, razen izdelkov iz tarifne številke 6103 :
6101 90	– Iz drugih tekstilnih materialov:
6101 90 20	– – plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki:
ex 6101 90 20	– – – Iz volne ali fine živalske dlake
6101 90 80	– – Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki:
ex 6101 90 80	– – – Iz volne ali fine živalske dlake
6115	Hlačne nogavice, nogavice, dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno nogavice z označeno stopnjo kompresije (npr. nogavice za krčne žile) in nogavice brez podplatov, pletene ali kvačkane:
	– Drugo:
6115 95 00	– – iz bombaža
6115 96	– – iz sintetičnih vlaken:
6115 96 10	– – – dokolenke
	– – – drugo:
6115 96 99	– – – – drugo
6205	Srajce za moške ali dečke:
6205 20 00	– Iz bombaža
6205 30 00	– Iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6205 90	– Iz drugih tekstilnih materialov:
6205 90 10	– – iz lanu ali ramije
6205 90 80	– – druge
6206	Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice:
6206 10 00	– Iz svile ali svilenih odpadkov
6206 20 00	– Iz volne ali fine živalske dlake
6206 30 00	– Iz bombaža
6206 40 00	– Iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6206 90	– Iz drugih tekstilnih materialov:
6206 90 10	– – iz lanu ali ramije
6206 90 90	– – druge
6207	Spodnje majice brez rokavov in druge majice, spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za moške ali dečke:
	– Spodnjice in spodnjice brez hlačnic:
6207 11 00	– – iz bombaža
6207 19 00	– – iz drugih tekstilnih materialov
	– Spalne srajce in pižame:
6207 21 00	– – iz bombaža
6207 22 00	– – iz umetnih in sintetičnih vlaken
6207 29 00	– – iz drugih tekstilnih materialov
	– Drugo:
6207 91 00	– – iz bombaža
6207 99	– – iz drugih tekstilnih materialov
6207 99 10	– – – iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6207 99 90	– – – drugo
6208	Spodnje majice brez rokavov in druge majice, kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlačke, spalne srajce, pižame, negližeji, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za ženske ali deklice:
	– Kombineže in spodnja krila:
6208 11 00	– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 19 00	– – iz drugih tekstilnih materialov
	– Spalne srajce in pižame:
6208 21 00	– – iz bombaža
6208 22 00	– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 29 00	– – iz drugih tekstilnih materialov
	– Drugo:
6208 91 00	– – iz bombaža
6208 92 00	– – iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 99 00	– – iz drugih tekstilnih materialov
6211	Trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila:
	– Druga oblačila za moške ali dečke:
6211 32	– – iz bombaža:
6211 32 10	– – – delovna in poklicna oblačila
	– – – podložene trenirke:
6211 32 31	– – – – z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga
	– – – – drugo:
6211 32 41	– – – – – zgornji deli
6211 32 42	– – – – – spodnji deli
	– Druga oblačila za ženske ali deklice:
6211 42	– – iz bombaža:
6211 42 10	– – – predpasniki, delovni kombinezoni in druga delovna in poklicna oblačila (ustrezna ali neustrezna za domačo rabo)
	– – – podložene trenirke:
6211 42 31	– – – – z zunanjo plastjo iz enega identičnega blaga
	– – – – drugo:
6211 42 41	– – – – – zgornji deli
6211 42 42	– – – – – spodnji deli
6211 42 90	– – – drugo
6211 43	– – Iz umetnih ali sintetičnih vlaken:
6211 43 10	– – – predpasniki, delovni kombinezoni in druga delovna in poklicna oblačila (ustrezna ali neustrezna za domačo rabo)
	– – – podložene trenirke:
6211 43 31	– – – – z zunanjo plastjo iz enega identičnega blaga
	– – – – drugo:
6211 43 41	– – – – – zgornji deli
6211 43 42	– – – – – spodnji deli
6211 43 90	– – – drugo
6301	Odeje in potovalne odeje:
6301 20	– Odeje (razen električnih odej) in potovalne odeje iz volne ali fine živalske dlake:
6301 20 10	– – pleteni ali kvačkani
6301 20 90	– – drugi
6301 90	– Druge odeje in potovalne odeje:
6301 90 10	– – pleteni ali kvačkani
6301 90 90	– – drugi
6302	Posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo:
	– Drugo posteljno perilo, tiskano:
6302 21 00	– – iz bombaža
	– Drugo posteljno perilo:
6302 31 00	– – iz bombaža
	– Drugo namizno perilo:
6302 51 00	– – iz bombaža
6302 53	– – Iz umetnih ali sintetičnih vlaken:
6302 53 90	– – – drugo
6403	Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja:
	– Druga obutev z usnjenimi podplati:
6403 59	– – druga:
	– – – druga:
	– – – – obutev s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi:
	– – – – – druga, z notranjiki dolžine:
	– – – – – – 24 cm ali več:
6403 59 35	– – – – – – – moška
6403 59 39	– – – – – – – ženska
	– – – – druga, z notranjiki dolžine:
	– – – – – 24 cm ali več:
6403 59 95	– – – – – – moška
6403 59 99	– – – – – – ženska
6802	Obdelan kamen za spomenike in stavbe (razen iz skrilavcev) in izdelki iz njega, razen izdelkov iz tarifne številke 6801 ; kockice za mozaik in podobno iz naravnega kamna (vključno tudi iz skrilavcev) na podlogi ali brez podloge; umetno obarvana zrna, luskine in prah iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev):
	– Drug kamen za spomenike in stavbe in izdelki iz njega, grobo rezan ali razžagan, z ravno izravnano površino:
6802 21 00	– – marmor, travertin in alabaster
6802 23 00	– – granit
6802 29 00	– – drug kamen:
ex 6802 29 00	– – – drug apnenčev kamen
	– Drugo:
6802 91	– – marmor, travertin in alabaster:
6802 91 10	– – – poliran alabaster, okrašen ali drugače obdelan, vendar ne klesan
6802 91 90	– – – drugo
6802 93	– – granit:
6802 93 10	– – – poliran, dekoriran ali drugače obdelan, vendar ne klesan, neto mase 10 kg ali več
6802 93 90	– – – drug
6810	Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali nearmirani:
	– Strešniki, plošče, zidaki in podobni izdelki:
6810 11	– – bloki in zidaki, gradbeni:
6810 11 10	– – – iz lahkega betona (z osnovo iz drobljenega plovca, zrnate žlindre)
6810 11 90	– – – drugi
	– Drugi izdelki:
6810 91	– – montažni elementi, gradbeni:
6810 91 90	– – – drugi
6810 99 00	– – drugo
6904	Keramične zidarske opeke, bloki za pode, nosilni bloki in podobno:
6904 10 00	– Zidarske opeke
6904 90 00	– Drugo
6905	Strešniki, deli dimnikov, okrasni in drugi izdelki za gradbeništvo iz keramike:
6905 10 00	– Strešniki
7207	Polproizvodi iz železa ali nelegiranega jekla:
	– Ki vsebujejo 0,25 mas. % ogljika ali več:
7207 11	– – s pravokotnim (vključno s kvadratnim) prečnim prerezom, širine, ki je manjša od dvojne debeline:
7207 11 90	– – – kovani
7207 12	– – drugi s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom:
7207 12 90	– – – kovani
7207 19	– – drugi
	– – – s krožnim ali mnogokotnim prečnim prerezom:
7207 19 12	– – – – valjani ali kontinuirno vliti
7207 19 19	– – – – kovani
7207 19 80	– – – drugi
7207 20	– ki vsebujejo 0,25 mas. % ali več ogljika:
	– – s pravokotnim (vključno s kvadratnim) prečnim prerezom širine, ki je manjša od dvojne debeline:
	– – – valjani ali kontinuirno vliti:
	– – – – drugi, ki vsebujejo:
7207 20 15	– – – – – 0,25 mas. % ali več, vendar manj kot 0,6 mas. % ogljika
7207 20 17	– – – – – 0,6 % ali več ogljika
7207 20 19	– – – kovani
	– – drugi, s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom:
7207 20 32	– – – valjani ali kontinuirno vliti
7207 20 39	– – – kovani
	– – krožnega ali mnogokotnega prereza:
7207 20 52	– – – valjani ali kontinuirno vliti
7207 20 59	– – – kovani
7207 20 80	– – drugi
7213	Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla:
7213 10 00	– Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem
	– Druge:
7213 91	– – s krožnim prečnim prerezom premera manj kot 14 mm:
7213 91 10	– – – iz tipov, ki se uporabljajo za armiranje betona
	– – – druge:
7213 91 49	– – – – ki vsebujejo več kot 0,06 mas. %, vendar ne več kot 0,25 mas. % ogljika:
ex 7213 91 49	– – – – – razen tistih s premerom 8 mm ali manj
7213 99	– – druge:
7213 99 10	– – – ki vsebujejo manj kot 0,25 mas. % ogljika
7213 99 90	– – – ki vsebujejo 0,25 mas.% ali več ogljika
7214	Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju:
7214 10 00	– Kovane
7214 20 00	– Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem ali spiralno zvite po valjanju
	– Druge:
7214 99	– – druge:
	– – – ki vsebujejo manj kot 0,25 mas % ogljika:
7214 99 10	– – – – iz tipov, ki se uporabljajo za armiranje betona
	– – – – druge, s krožnim prečnim prerezom in s premerom:
7214 99 31	– – – – – 80 mm ali več
7214 99 39	– – – – – manj kot 80 mm
7214 99 50	– – – – druge
	– – – ki vsebujejo 0,25 mas. % in več ogljika:
	– – – – s krožnim prečnim prerezom in s premerom:
7214 99 71	– – – – – 80 mm ali več
7214 99 79	– – – – – manj kot 80 mm
7214 99 95	– – – – druge
7215	Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla:
7215 10 00	– Iz avtomatnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave
7215 50	– Druge, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave:
	– – ki vsebujejo manj kot 0,25 mas. % ogljika:
7215 50 11	– – – pravokotnega (razen kvadratnega) prečnega prereza
7215 50 19	– – – druge
7215 50 80	– – ki vsebujejo 0,25 mas. % ali več ogljika
7215 90 00	– Druge
7224	Druga legirana jekla v ingotih ali drugih primarnih oblikah; polizdelki iz drugih legiranih jekel:
7224 10	– Ingoti in druge primarne oblike:
7224 10 10	– – iz orodnega jekla
7224 10 90	– – drugo
7224 90	– Drugo:
	– – drugo:
	– – – s pravokotnim (vključno kvadratnim) prečnim prerezom:
	– – – – vroče valjani ali kontinuirno vliti:
	– – – – – pri katerih je širina manjša od dvakratne debeline:
7224 90 05	– – – – – – ki vsebujejo največ 0,7 mas. % ogljika, 0,5 mas. % ali več, vendar največ 1,2 mas. % mangana in 0,6 mas. % ali več, vendar največ 2,3 mas. % silicija; ki vsebujejo 0,0008 mas. % ali več bora z vsebnostjo katerih koli drugih elementov, ki je nižja od minimuma, navedenega v opombi 1(f) k temu poglavju
7224 90 07	– – – – – – drugi
7224 90 14	– – – – – drugi
7224 90 18	– – – – kovani
	– – – drugi:
	– – – – vroče valjani ali kontinuirno vliti:
7224 90 31	– – – – – ki vsebujejo ne manj kot 0,9 mas. %, vendar ne več kot 1,15 mas. % ogljika, ne manj kot 0,5 mas. %, vendar ne več kot 2 mas. % kroma in, če je prisoten, ne več kot 0,5 mas. % molibdena
7224 90 38	– – – – – drugi
7224 90 90	– – – – kovani
7228	Palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel:
7228 20	– Palice iz silicij-manganovega jekla:
7228 20 10	– – s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom, valjane s štirih strani
	– – druge:
7228 20 99	– – – druge
7228 30	– Druge palice, vroče valjane, vroče vlečene ali iztiskane, brez nadaljnje obdelave:
7228 30 20	– – iz orodnega jekla
	– – ki vsebujejo najmanj 0,9 mas. %, vendar največ 1,15 mas. % ogljika, najmanj 0,5 mas. %, vendar največ 2 mas. % kroma in največ 0,5 mas. % molibdena, če je prisoten:
7228 30 41	– – – s krožnim prečnim prerezom in s premerom 80 mm ali več
7228 30 49	– – – druge
	– – druge:
	– – – krožnega prereza, s premerom:
7228 30 61	– – – – 80 mm ali več
7228 30 69	– – – – manj kot 80 mm
7228 30 70	– – – pravokotnega (razen kvadratnega) prečnega prereza, valjane s štirih strani
7228 30 89	– – – druge
7228 40	– Druge palice, kovane, brez nadaljnje obdelave:
7228 40 10	– – iz orodnega jekla
7228 40 90	– – druge
7228 60	– Druge palice:
7228 60 20	– – iz orodnega jekla
7228 60 80	– – druge
7314	Tkanine (vključno z brezkončnimi trakovi), rešetke, mreže in ograje iz železne ali jeklene žice; rešetke, dobljene z razrezovanjem ali raztegovanjem enega kosa pločevine ali traku, iz železa ali jekla:
7314 20	– Rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah, iz žice z največjo dimenzijo prečnega prereza 3 mm in več in z velikostjo odprtine 100 cm2 ali več:
7314 20 90	– – druge
	– Druge rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah:
7314 39 00	– – druge
7317 00	Žičniki, žeblji, risalni žebljički, spiralno zaviti žeblji, prešivne spojke (razen tistih iz tarifne številke 8305 ) in podobni predmeti, iz železa in jekla, z glavo iz drugega materiala ali brez nje, razen takih izdelkov z bakreno glavo:
	– Drugi:
	– – hladno stisnjeni, iz žice:
7317 00 40	– – – jekleni žeblji, ki vsebujejo 0,5 mas. % ali več ogljika, utrjeni
	– – – drugi:
7317 00 69	– – – – drugi
7317 00 90	– – drugi
7605	Aluminijasta žica:
	– Iz nelegiranega aluminija:
7605 11 00	– – z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 7 mm
7605 19 00	– – druga
7606	Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, debeline več kot 0,2 mm:
	– Pravokotni (tudi kvadratni):
7606 11	– – iz nelegiranega aluminija:
	– – – drugi, debeline:
7606 11 91	– – – – manj kot 3 mm
7606 11 93	– – – – 3 mm ali več, vendar manj kot 6 mm
7606 11 99	– – – – 6 mm in več
7606 12	– – iz aluminijevih zlitin:
	– – – drugi:
	– – – – drugi, debeline:
7606 12 91	– – – – – manj kot 3 mm
7606 12 93	– – – – – 3 mm ali več, vendar manj kot 6 mm
7606 12 99	– – – – – 6 mm ali več
7607	Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage):
	– Brez podlage:
7607 11	– – samo valjane, vendar dalje ne obdelane:
7607 11 10	– – – debeline manj kot 0,021 mm
7607 11 90	– – – debeline najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm
7607 19	– – druge:
7607 19 10	– – – debeline manj kot 0,021 mm
	– – – debeline najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:
7607 19 99	– – – – druge
7607 20	– S podlago:
7607 20 10	– – debeline (brez vsakršne podlage) manj kot 0,021 mm
	– – debeline (brez vsakršne podlage) najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:
7607 20 99	– – – druge
7610	Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406 ) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in deli mostov, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okvirji zanje, vratni pragi, ograje in stebri) iz aluminija; pločevine, palice, profili, cevi in podobno, iz aluminija, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah:
7610 10 00	– Vrata, okna in okvirji zanje ter pragi za vrata
7610 90	– Drugo:
7610 90 90	– – drugo
7614	Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz aluminija, električno neizolirani:
7614 10 00	– Z jeklenim jedrom
7614 90 00	– Drugo
8311	Žice, palice, cevi, plošče, elektrode in podobni izdelki, iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, obloženi ali izpolnjeni s talili, ki se uporabljajo za mehko spajkanje, trdo spajkanje, varjenje ali nanašanje kovine ali kovinskega karbida; žice in palice, aglomerirane iz prahu navadnih kovin, za metalizacijo z brizganjem:
8311 10	– Oplaščene elektrode iz navadnih kovin za obločno varjenje:
8311 10 10	– – varilne elektrode z železnim ali jeklenim jedrom, prevlečene s težko taljivim materialom
8311 10 90	– – druge
8311 20 00	– Žica iz navadne kovine z jedrom, za obločno elektro- varjenje
8418	Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifne številke 8415 :
8418 10	– Kombinacija hladilnika in zamrzovalnika s posebnimi vrati:
8418 10 20	– – prostornine nad 340 litrov:
ex 8418 10 20	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 10 80	– – drugi:
ex 8418 10 80	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
	– Hladilniki za gospodinjstva:
8418 21	– – kompresorski:
	– – – drugi:
	– – – – drugi, s prostornino:
8418 21 91	– – – – – do vključno 250 litrov
8418 21 99	– – – – – od 250 do vključno 340 litrov
8418 30	– Zamrzovalniki – skrinje, z zmogljivostjo do vključno 800 litrov:
8418 30 20	– – s prostornino do vključno 400 litrov:
ex 8418 30 20	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 30 80	– – s prostornino od 400 do vključno 800 litrov:
ex 8418 30 80	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 40	– Zamrzovalniki – vertikalni, z zmogljivostjo do vključno 900 litrov:
8418 40 20	– – s prostornino do vključno 250 litrov:
ex 8418 40 20	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 40 80	– – s prostornino od 250 litrov do vključno 900 litrov:
ex 8418 40 80	– – – razen za uporabo v civilnem letalstvu
8422	Pomivalni stroji; stroji za pomivanje in sušenje steklenic in druge posode; stroji za polnjenje, zapiranje, hermetično zapiranje ali etiketiranje steklenic, pločevink, škatel, vreč in drugih posod; stroji za kapsuliranje steklenic, kozarcev za vlaganje, cevi in podobnih posod; drugi stroji za pakiranje ali zavijanje (vključno stroji za zavijanje na osnovi toplotnega krčenja); stroji za gaziranje pijač:
	– Pomivalni stroji:
8422 11 00	– – gospodinjski
8426	Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in avto dvigala, opremljena z dvigalom:
	– Drugi stroji:
8426 91	– – predvidena za vgraditev v cestna vozila:
8426 91 10	– – – hidravlični žerjavi za samonakladanje in razkladanje vozil
8426 91 90	– – – druga
8450	Pralni stroji, za gospodinjstva in pralnice, vključno s stroji, ki perejo in sušijo:
	– Stroji z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila:
8450 11	– – popolnoma avtomatski:
	– – – vsak z zmogljivostjo suhega perila do vključno 6 kg:
8450 11 11	– – – – ki se polnijo od spredaj
8483	Transmisijske gredi (vključno odmične gredi in kolenaste gredi) in ročice; ohišja za ležaje in drsni ležaji; zobniki, zobniški in Frikcijski prenosniki; navojna vretena s kroglicami ali valji; menjalniki in drugi prenosi hitrosti, vključno s pretvorniki navora; vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi za škripčevja); sklopke in gredne vezi (vključno križni in kardanski zglobi):
8483 30	– Ohišja za ležaje brez vdelanih kotalnih ležajev; drsni ležaji:
8483 30 80	– – drsni ležaji
8703	Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702 ), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili:
	– Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami, z izmeničnim gibanjem bata:
8703 24	– – s prostornino cilindrov nad 3 000 cm3:
8703 24 10	– – – nova:
ex 8703 24 10	– – – – motorna vozila za prevoz oseb
8703 24 90	– – – rabljena
	– Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):
8703 33	– – s prostornino cilindrov nad 2 500 cm3:
	– – – nova:
8703 33 19	– – – – druga:
ex 8703 33 19	– – – – – motorna vozila za prevoz oseb
9401	Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402 ), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli:
9401 40 00	– Sedeži, ki se lahko spremenijo v ležišča, razen vrtnih stolov ali taborniške opreme
	– Drugi sedeži z lesenim ogrodjem:
9401 61 00	– – tapecirani
9401 69 00	– – drugi
	– Drugi sedeži, s kovinskim ogrodjem:
9401 71 00	– – tapecirani
9401 79 00	– – drugi
9401 80 00	– Drugi sedeži
9403	Drugo pohištvo in njegovi deli:
9403 40	– Leseno kuhinjsko pohištvo:
9403 40 90	– – drugo
9403 50 00	– Leseno pohištvo za spalnice
9403 60	– Drugo leseno pohištvo:
9403 60 10	– – leseno pohištvo, ki se uporablja v jedilnicah in dnevnih sobah
9403 60 90	– – drugo leseno pohištvo
9404	Nosilci za žimnice; posteljnina in podobno blago (npr. žimnice, prešite odeje, pernice, blazine, blazinice), ki imajo vzmeti ali so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz penaste gume ali plastične mase, vključno prevlečene:
	– Žimnice:
9404 29	– – iz drugih materialov:
9404 29 10	– – – vzmetne
9404 90	– Drugo:
9404 90 90	– – drugo
9406 00	Montažne zgradbe:
	– Druge:
9406 00 20	– – lesene

PRILOGA II

OPREDELITEV POJMA PROIZVODI IZ „MLADE GOVEDINE“

(iz člena 26(3))

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature je treba upoštevati, da je poimenovanje izdelkov le indikativno, preferencialna shema v okviru te priloge pa temelji na oznakah KN. Kjer so navedene oznake ex KN, se preferencialna shema ugotovi tako, da se oznaka KN in ustrezno poimenovanje uporabljata skupaj.

Oznaka KN	Pododdelek TARIC	Poimenovanje
0102		Živo govedo:
0102 90		– drugo:
		– – Domačih pasem:
		– – – mase nad 300 kg:
		– – – – telice (samice goveda, ki še niso telile):
ex 0102 90 51		– – – – – za zakol:
	10	– Ki še nimajo stalnih zob, mase od 320 kg do vključno 470 kg (1)
ex 0102 90 59		– – – – – druge:
	11 21 31 91	– Ki še nimajo stalnih zob, mase od 320 kg do vključno 470 kg (1)
		– – – – druge:
ex 0102 90 71		– – – – – za zakol:
	10	– Biki in voli, ki še nimajo stalnih zob, mase od 350 kg do vključno 500 kg (1)
ex 0102 90 79		– – – – – drugo:
	21 91	– Biki in voli, ki še nimajo stalnih zob, mase od 350 kg do vključno 500 kg (1)
0201		Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:
ex 0201 10 00		– trupi in polovice
	91	– Trupi z maso od 180 kg do vključno 300 kg in polovice z maso od 90 kg do vključno 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti symphysis pubis – dimeljnice in vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve (1)
0201 20		– drugi kosi s kostmi:
ex 0201 20 20		– – „kompenzirane“ četrti:
	91	– „Kompenzirane“ četrti z maso od 90 kg do vključno 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti symphysis pubis – dimeljnice in vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve (1)
ex 0201 20 30		– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
	91	– Razkosane sprednje četrti z maso od 45 kg do vključno 75 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve (1)
ex 0201 20 50		– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
	91	– Razkosane zadnje četrti z maso od 45 kg do vključno 75 kg (v primeru „Pistola“ rezov od 38 kg do vključno 68 kg), z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve (1)
(1) Vnos v ta podnaslov je predmet pogojev, ki so določeni v ustreznih predpisih Skupnosti.

PRILOGA III(a)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(a))

Dajatev prosto za neomejene količine po začetku veljavnosti tega sporazuma

Oznaka KN	Poimenovanje
0101	Živi konji, osli, mezge in mule:
0101 90	– Drugi:
	– – konji:
0101 90 11	– – – za zakol
0101 90 19	– – – drugi
0101 90 30	– – osli
0101 90 90	– – mezge in mule
0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:
	– Mase do vključno 185 g:
0105 12 00	– – purani
0105 19	– – druga:
0105 19 20	– – – gosi
0105 19 90	– – – race in pegatke
0106	Druge žive živali:
	– Sesalci:
0106 19	– – drugi:
0106 19 10	– – – domači kunci
0106 19 90	– – – drugi
0106 20 00	– Plazilci (vključno kače in želve)
	– Ptice:
0106 39	– – druge:
0106 39 10	– – – golobi
0205 00	Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0205 00 20	– Sveže ali ohlajeno
0205 00 80	– Zamrznjeno
0206	Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
0206 10	– Od goved, sveži ali ohlajeni:
0206 10 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	– – drugi:
0206 10 91	– – – jetra
0206 10 95	– – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 10 99	– – – drugi
	Od goved, zamrznjeni:
0206 21 00	– – jeziki
0206 22 00	– – jetra
0206 29	– – drugi:
0206 29 10	– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	– – – drugi:
0206 29 91	– – – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 29 99	– – – – drugi
0206 30 00	– Od prašičev, sveži ali ohlajeni
	– Od prašičev, zamrznjeni:
0206 41 00	– – jetra
0206 49	– – drugi:
0206 49 20	– – – domačih prašičev
0206 49 80	– – – drugi
0206 80	– Drugi, sveži ali ohlajeni:
0206 80 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	– – drugi:
0206 80 91	– – – konj, oslov, mul in mezgov
0206 80 99	– – – ovc in koz
0206 90	– Drugi, zamrznjeni:
0206 90 10	– – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
	– – drugi:
0206 90 91	– – – konj, oslov, mul in mezgov
0206 90 99	– – – ovc in koz
0208	Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0208 10	– Od kuncev ali zajcev:
	– – domačih kuncev
0208 10 11	– – – sveže ali ohlajeno
0208 10 19	– – – zamrznjeno
0208 10 90	– – – drugo
0208 30 00	– Od primatov
0208 40	– od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev rodu Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev rodu Sirenia)
0208 40 10	– – meso kitov
0208 40 90	– – drugo
0208 50 00	– od plazilcev (vključno kače in želve)
0208 90	– Drugo
0208 90 10	– – domačih golobov
	– – divjačine, razen zajcev ali kuncev:
0208 90 20	– – – prepelic
0208 90 40	– – – drugo
0208 90 55	– – meso tjulenjev
0208 90 60	– – severnih jelenov
0208 90 70	– – žabji kraki
0208 90 95	– – drugo
0210	Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
	– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
0210 91 00	– – od primatov
0210 92 00	– – od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev rodu Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev rodu Sirenia)
0210 93 00	– – od plazilcev (vključno kače in želve)
0210 99	– – drugo:
	– – – meso:
0210 99 10	– – – – konjsko, nasoljeno, v slanici ali sušeno
	– – – – ovčje in kozje:
0210 99 21	– – – – – s kostmi
0210 99 29	– – – – – brez kosti
0210 99 31	– – – – severnih jelenov
0210 99 39	– – – – drugo
	– – – odpadki:
	– – – – domačih prašičev:
0210 99 41	– – – – – jetra
0210 99 49	– – – – – drugo
	– – – – govedi:
0210 99 51	– – – – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0210 99 59	– – – – – drugo
0210 99 60	– – – – ovac in koz
	– – – – drugo:
	– – – – – perutninska jetra:
0210 99 71	– – – – – – mastna jetra gosi ali rac, nasoljena ali v slanici
0210 99 79	– – – – – – drugo
0210 99 80	– – – – – drugo
0210 99 90	– – – užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov
0407 00	Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
	– Perutnine:
	– – valilna:
0407 00 11	– – – puranja ali gosja
0407 00 19	– – – druga
0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:
	– Rumenjaki:
0408 11	– – sušeni:
0408 11 20	– – – neprimerni za človeško prehrano
0408 19	– – drugi:
0408 19 20	– – – neprimerni za človeško prehrano
	– Drugo:
0408 91	– – sušeno:
0408 91 20	– – – neprimerno za človeško prehrano
0408 99	– – drugo:
0408 99 20	– – – neprimerno za človeško prehrano
0410 00 00	Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
0601	Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212 :
0601 10	– Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju:
0601 10 10	– – hijacinte
0601 10 20	– – narcise
0601 10 30	– – tulipani
0601 10 40	– – gladiole
0601 10 90	– – drugo
0601 20	– Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije:
0601 20 10	– – cikorija, rastline in korenine
0601 20 30	– – orhideje, hijacinte, narcise in tulipani
0601 20 90	– – drugo
0602	Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:
0602 90	– Drugo:
0602 90 10	– – gobji micelij
0602 90 20	– – sadike ananasa
0604	Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni:
	– Drugo:
0604 91	– – sveže:
0604 91 20	– – – božična drevesca
0604 91 40	– – – veje iglavcev
0604 91 90	– – – drugo
0604 99	– – drugo:
0604 99 10	– – – preparirano zgolj s sušenjem
0604 99 90	– – – drugo
0713	Sušene stročnice, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene:
0713 33	– – navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 90	– – – drug
0713 39 00	– – drug
0713 40 00	– Leča
0713 50 00	– Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor)
0713 90 00	– Druge
0714	Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa:
0714 10	– Manioka (cassava):
0714 10 10	– – peleti iz moke in zdroba
	– – drugo:
0714 10 91	– – – vrste, ki se uporablja za človeško prehrano, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 28 kg, bodisi sveža in cela ali olupljena in zamrznjena, narezana ali ne
0714 10 99	– – – drugo
0714 20	– Sladki krompir:
0714 20 10	– – svež, cel, namenjen za človeško prehrano
0714 20 90	– – drugo
0714 90	– Drugo:
	– – maranta, salep in podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba:
0714 90 11	– – – vrste, ki se uporabljajo za človeško prehrano, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 28 kg, bodisi sveže in celo ali olupljeno in zamrznjeno, narezano ali ne
0714 90 19	– – – drugo
0714 90 90	– – drugo
0801	Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni:
	– Kokosov oreh:
0801 11 00	– – suh kokosov oreh
0801 19 00	– – drug
0802	Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:
	– Mandeljni:
0802 11	– – neoluščeni:
0802 11 10	– – – grenki
0802 11 90	– – – drugi
0802 12	– – oluščeni:
0802 12 10	– – – grenki
0802 12 90	– – – drugi
	– Lešniki (Corylus spp.):
0802 21 00	– – neoluščeni
0802 22 00	– – oluščeni:
ex 0802 22 00	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino največ 2,5 kg
ex 0802 22 00	– – – drugi
	– Orehi:
0802 31 00	– – neoluščeni
0802 32 00	– – oluščeni
0802 40 00	– Kostanji (Castanea spp.)
0802 50 00	– Pistacije
0802 60 00	– Makadamije
0802 90	– Drugo:
0802 90 20	– – areko (ali betel), kola in ameriški hikori oreh
0802 90 50	– – pinjole
0802 90 85	– – drugo
0804	Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi:
0804 10 00	– Dateljni
0804 30 00	– Ananas
0804 40 00	– Avokado
0804 50 00	– Guava, mango in mangostin
0806	Grozdje, sveže ali suho:
0806 20	– Suho:
0806 20 10	– – korinte
0806 20 30	– – sultanine
0806 20 90	– – drugo
0810	Drugo sadje, sveže:
0810 60 00	– Durian
0810 90	– Drugo:
0810 90 30	– – tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile
0810 90 40	– – pasijonka, karambola in pitahaya
	– – črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje:
0810 90 50	– – – črni ribez
0810 90 60	– – – rdeči ribez
0810 90 70	– – – drugo
0810 90 95	– – drugo
0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 90	– Drugo:
	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
0811 90 11	– – – – tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
0811 90 31	– – – – tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 39	– – – – drugo
	– – drugo:
0811 90 50	– – – sadje vrste Vaccinium myrtillus
0811 90 70	– – – sadeži vrste Vaccinium myrtilloides in Vaccinium angustifolium
0811 90 85	– – – tropsko sadje in tropski orehi
0812	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 90	– Drugo:
0812 90 70	– – guava, mango, mangostini, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec sapodile, pasijonke, karambola, pitahaya in tropski oreški
0813	Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 40	– Drugo sadje:
0813 40 50	– – papaja
0813 40 60	– – tamarinde
0813 40 70	– – indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambola in pitahaya
0813 40 95	– – drugo
0813 50	– Mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
	– – mešanice iz suhega sadja, razen tistih iz tarifne številke od 0801 do 0806 :
	– – – ki ne vsebujejo suhih sliv:
0813 50 12	– – – – iz papaj, tamarind, indijskih jabolk, ličija, kruhovca, sapodil, pasijonk, karambol in pitahay
0813 50 15	– – – – drugo
0813 50 19	– – – ki vsebujejo suhe slive
	– – mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifne številke 0801 in 0802 :
0813 50 31	– – – iz tropskih orehov
0813 50 39	– – – druge
	– – druge mešanice:
0813 50 91	– – – ki ne vsebujejo suhih sliv ali fig
0813 50 99	– – – druge
0814 00 00	Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje
0901	Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
	– Kava, nepražena:
0901 11 00	– – s kofeinom
0901 12 00	– – brez kofeina
0902	Čaj, pravi, aromatiziran ali ne:
0902 10 00	– Zeleni čaj (nefermentirani) v zavitkih do vključno 3 kg
0902 20 00	– Drug zeleni čaj (nefermentiran)
0902 30 00	– Črni čaj (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v zavitkih do vključno 3 kg
0902 40 00	– Drug črni čaj (fermentiran) in drugi delno fermentirani čaji
0904	Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta:
	– Poper:
0904 11 00	– – nezdrobljen in nezmlet
0904 12 00	– – zdrobljen ali zmlet
0904 20	– Plodovi rodu Capsicum ali Pimenta, suhi ali zdrobljeni ali zmleti:
	– – nezdrobljena in nezmleta:
0904 20 10	– – – sladka paprika
0904 20 30	– – – druga
0904 20 90	– – zdrobljena ali zmleta
0905 00 00	Vanilija
0906	Cimet in cvetovi cimetovega drevesa:
	– Nezdrobljeni in nezmleti:
0906 11 00	– – Cimet (Cinnamomum zeylanicum Blume)
0906 19 00	– – drugo
0906 20 00	– Zdrobljen ali zmlet
0907 00 00	Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)
0908	Muškatni orešček, macis in kardamom:
0908 10 00	– Muškatni orešček
0908 20 00	– Macis
0908 30 00	– Kardamom
0909	Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode:
0909 10 00	– Seme janeža in zvezdastega janeža
0909 20 00	– Seme koriandra
0909 30 00	– Seme orientalske kumine
0909 40 00	– Seme navadne kumine
0909 50 00	– Seme komarčka; brinove jagode
0910	Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe:
0910 10 00	– Ingver
0910 20	– Žafran:
0910 20 10	– – nezdrobljen in nezmlet
0910 20 90	– – zdrobljen ali zmlet
0910 30 00	– Kurkuma
	– Druge začimbe:
0910 91	– – mešanice, opredeljene v opombi 1(b) k temu poglavju:
0910 91 10	– – – nezdrobljene in nezmlete
0910 91 90	– – – zdrobljene ali zmlete
0910 99	– – druge:
0910 99 10	– – – seme triplata (božje rutice)
	– – – timijan:
	– – – – nezdrobljen in nezmlet:
0910 99 31	– – – – – divji timijan – materina dušica (Thymus serpyllum)
0910 99 33	– – – – – drug
0910 99 39	– – – – zdrobljen ali zmlet
0910 99 50	– – – lovorjev list
0910 99 60	– – – Curry
	– – – druge:
0910 99 91	– – – – nezdrobljene in nezmlete
0910 99 99	– – – – zdrobljene ali zmlete
1006	Riž:
1006 10	– Neoluščen riž (riž v luski ali surov):
1006 10 10	– – za setev
	– – drugi:
	– – – predkuhan (parboiled):
1006 10 21	– – – – okroglozrnat
1006 10 23	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 10 25	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 10 27	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
	– – – drug:
1006 10 92	– – – – okroglozrnat
1006 10 94	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 10 96	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 10 98	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 20	– Oluščen nebrušen (rjav) riž::
	– – predkuhan (parboiled):
1006 20 11	– – – okroglozrnat
1006 20 13	– – – srednjezrnat
	– – – dolgozrnat:
1006 20 15	– – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 20 17	– – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
	– – drug:
1006 20 92	– – – okroglozrnat
1006 20 94	– – – srednjezrnat
	– – – dolgozrnat:
1006 20 96	– – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 20 98	– – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 30	– Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran:
	– – manj brušen riž
	– – – predkuhan (parboiled):
1006 30 21	– – – – okroglozrnat
1006 30 23	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 30 25	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 27	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
	– – – drug:
1006 30 42	– – – – okroglozrnat
1006 30 44	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 30 46	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 48	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
	– – dobro brušen riž:
	– – – predkuhan (parboiled):
1006 30 61	– – – – okroglozrnat
1006 30 63	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 30 65	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 67	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
	– – – drug:
1006 30 92	– – – – okroglozrnat
1006 30 94	– – – – srednjezrnat
	– – – – dolgozrnat:
1006 30 96	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 98	– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 40 00	– Lomljen riž
1007	Sirek v zrnu:
1007 00 10	– Hibridi za setev
1007 00 90	– Drugo
1008	Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita:
1008 10 00	– Ajda
1008 20 00	– Proso
1008 30 00	– Kanarska čužka
1008 90	– Druga žita:
1008 90 10	– – tritikala
1008 90 90	– – druga
1102	Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
1102 10 00	– Ržena moka
1102 20	– Koruzna moka:
1102 20 10	– – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %
1102 20 90	– – druga
1102 90	– Druga:
1102 90 10	– – ječmenova moka
1102 90 30	– – ovsena moka
1102 90 50	– – riževa moka
1102 90 90	– – druga
1103	Žitni drobljenci, zdrob in peleti:
	– Drobljenec in zdrob:
1103 11	– – pšenična:
1103 11 10	– – – iz trde pšenice
1103 11 90	– – – iz navadne pšenice in pire
1103 13	– – koruzna:
1103 13 10	– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %
1103 13 90	– – – druga
1103 19	– – iz drugih žit:
1103 19 10	– – – ržena
1103 19 30	– – – ječmenova
1103 19 40	– – – ovsena
1103 19 50	– – – riževa
1103 19 90	– – – druga
1103 20	– Peleti:
1103 20 10	– – rženi
1103 20 20	– – ječmenovi
1103 20 30	– – ovseni
1103 20 40	– – koruzni
1103 20 50	– – riževi
1103 20 60	– – pšenični
1103 20 90	– – drugi
1104	Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
	– Zrna, valjana ali v obliki kosmičev:
1104 12	– – ovsena:
1104 12 10	– – – valjana
1104 12 90	– – – v obliki kosmičev
1104 19	– – iz drugih žit:
1104 19 10	– – – pšenična
1104 19 30	– – – ržena
1104 19 50	– – – koruzna
	– – – ječmenova:
1104 19 61	– – – – valjana
1104 19 69	– – – – v obliki kosmičev
	– – – druga:
1104 19 91	– – – – riževi kosmiči
1104 19 99	– – – – drugo
	– Drugače obdelana zrna (npr.: oluščena, perlirana, rezana ali drobljena):
1104 22	– – ovsena:
1104 22 20	– – – oluščena
1104 22 30	– – – oluščena in rezana ali drobljena („Grütze“ ali „grutten“)
1104 22 50	– – – perlirana
1104 22 90	– – – obdelana le z drobljenjem
1104 22 98	– – – drugo
1104 23	– – koruzna:
1104 23 10	– – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne:
1104 23 30	– – – perlirana
1104 23 90	– – – samo drobljena
1104 23 99	– – – drugo
1104 29	– – iz drugih žit:
	– – – ječmenova:
1104 29 01	– – – – oluščena
1104 29 03	– – – – oluščena in rezana ali drobljena („Grütze“ ali „grutten“)
1104 29 05	– – – – perlirana
1104 29 07	– – – – obdelana le z drobljenjem
1104 29 09	– – – – drugo
	– – – drugo:
	– – – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne:
1104 29 11	– – – – – pšenična
1104 29 18	– – – – – druga
1104 29 30	– – – – perlirana
	– – – – obdelana le z drobljenjem:
1104 29 51	– – – – – pšenična
1104 29 55	– – – – – ržena
1104 29 59	– – – – – druga
	– – – – druga:
1104 29 81	– – – – – pšenična
1104 29 85	– – – – – ržena
1104 29 89	– – – – – druga
1104 30	– Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104 30 10	– – pšenični
1104 30 90	– – iz drugih žit
1105	Moka, zdrob, prah, granule, kosmiči in peleti iz krompirja:
1105 10 00	– Moka, prah in zdrob
1105 20 00	– Kosmiči, granule in peleti
1106	Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 , iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 ; ali iz proizvodov iz Poglavja 8:
1106 10 00	– iz suhih stročnic iz tarifne številke 0713
1106 20	– Iz saga, korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714 :
1106 20 10	– – neprimerni za človeško prehrano (denaturirani)
1106 20 90	– – druga
1106 30	– Iz proizvodov iz Poglavja 8:
1106 30 10	– – iz banan
1106 30 90	– – drugo
1107	Slad, pražen ali nepražen:
1107 10	– Nepražen:
	– – pšenični:
1107 10 11	– – – v obliki moke
1107 10 19	– – – drug
	– – drug:
1107 10 91	– – – v obliki moke
1107 10 99	– – – drug
1107 20 00	– Pražen
1108	Škrob; inulin:
	– Škrob:
1108 11 00	– – pšenični škrob
1108 12 00	– – koruzni škrob
1108 13 00	– – krompirjev škrob
1108 14 00	– – škrob iz manioke
1108 19	– – drug škrob:
1108 19 10	– – – rižev škrob
1108 19 90	– – – drug
1108 20 00	– Inulin
1109 00 00	Pšenični gluten, osušen ali neosušen
1502 00	Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 :
1502 00 10	– Za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1502 00 90	– Drugo
1503 00	Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani:
	– Stearin iz prašičje masti in oleostearin:
1503 00 11	– – za industrijske namene
1503 00 19	– – drugo
1503 00 30	– Olje iz loja za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1503 00 90	– – drugo
1504	Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1504 10	– Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter:
1504 10 10	– – z vsebnostjo vitamina A do vključno 2 500 IU/g
	– – druge:
1504 10 91	– – – iz navadnega jezika
1504 10 99	– – – druge
1504 20	– Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter:
1504 20 90	– – drugo
1504 30	– Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije:
1504 30 90	– – drugo
1507	Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1507 10	– Surovo olje, vključno degumirano:
1507 10 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1507 90	– Drugo:
1507 90 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508	Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1508 10	– Surovo olje:
1508 10 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508 10 90	– – drugo
1508 90	– Drugo:
1508 90 10	– – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508 90 90	– – drugo
1510 00	Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509 :
1510 00 10	– Surova olja
1510 00 90	– Drugo
1512	Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
	– Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije:
1512 21	– – surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne:
1512 21 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1512 21 90	– – – drugo
1512 29	– – drugo:
1512 29 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1512 29 90	– – – drugo
1514	Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
	– Olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije:
1514 11	– – surovo olje:
1514 11 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 11 90	– – – drugo
1514 19	– – drugo:
1514 19 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 19 90	– – – drugo
	– Drugo:
1514 91	– – surovo olje:
1514 91 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 91 90	– – – drugo
1514 99	– – drugo:
1514 99 10	– – – za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 99 90	– – – drugo
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinska izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Živalske masti in olja in njihove frakcije:
	– – drugo:
	– – – drugo:
	– – – – druga:
1516 20 98	– – – – – druga
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
	– Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano:
1518 00 31	– – surova
1518 00 39	– – drugo
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
	– – ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja:
1522 00 31	– – – milne usedline
1522 00 39	– – – drugo
	– – drugo:
1522 00 91	– – – oljne gošče in usedline; milne usedline
1522 00 99	– – – drugo
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
	– Laktoza in laktozni sirup:
1702 11 00	– – ki vsebuje 99 mas. % ali več laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
1702 19 00	– – drugo
1702 20	– Javorjev sladkor in javorjev sirup:
1702 20 10	– – javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
1702 20 90	– – drugo
1702 30	– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:
1702 30 10	– – izoglukoza
	– – drugo:
	– – – ki v suhem stanju vsebuje 99 mas. % glukoze ali več:
1702 30 51	– – – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega
1702 30 59	– – – – drugo
	– – – drugo:
1702 30 91	– – – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega
1702 30 99	– – – – drugo
1702 40	– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
1702 40 10	– – izoglukoza
1702 40 90	– – drugo
1702 60	– Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
1702 60 10	– – izoglukoza
1702 60 80	– – inulinski sirup
1702 60 95	– – drugo
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 30	– – izoglukoza
1702 90 50	– – maltodekstrin in maltodekstrinski sirup
	– – karamel:
1702 90 71	– – – ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze
	– – – drugo:
1702 90 75	– – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran
1702 90 79	– – – – drugo
1702 90 80	– – inulinski sirup
1702 90 99	– – drugo
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, njoki, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 30	– – ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora
2007	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– Drugo:
2007 99	– – drugo:
	– – – drugo:
2007 99 98	– – – – drugo
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 19	– – drugo, vključno mešanice:
	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – drugo:
2008 19 19	– – – – – drugo
2009	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– Pomarančni sok:
2009 11	– – zamrznjen:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 11 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 11 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo do vključno 67:
2009 11 91	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 11 99	– – – – drugo
2009 19	– – drugo:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 19 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 19 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20, do vključno 67:
2009 19 91	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 19 98	– – – – drugo
	– Sok grenivke (vključno sok pomela):
2009 29	– – drug:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 29 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 29 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 29 91	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 29 99	– – – – drugo
	– Sok iz drugih posameznih vrst agrumov:
2009 39	– – drugo:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 39 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 39 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 39 31	– – – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 39 39	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – limonin sok:
2009 39 51	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 55	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 59	– – – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – – – drugi sokovi iz agrumov:
2009 39 91	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 95	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 99	– – – – – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
	– Ananasov sok:
2009 49	– – drugo:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 49 11	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 49 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 49 30	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
	– – – – drugo:
2009 49 91	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 49 93	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 49 99	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– Grozdni sok (vključno grozdni mošt):
2009 69	– – drugo:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 69 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 69 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 30 do vključno 67:
	– – – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase:
2009 69 51	– – – – – koncentriran
2009 69 59	– – – – – drugo
	– – – – z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 69 71	– – – – – – koncentriran
2009 69 79	– – – – – – drugo
2009 69 90	– – – – – drugo
	– Jabolčni sok:
2009 79	– – drugo:
	– – – z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 79 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 79 19	– – – – drugo
	– – – z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 79 30	– – – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
	– – – – drugo:
2009 79 91	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 79 93	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 79 99	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 80	– Sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin:
	– – z Brix vrednostjo več kot 67:
	– – – hruškov sok:
2009 80 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 80 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 80 34	– – – – – sokovi iz tropskega sadja
2009 80 35	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
2009 80 36	– – – – – sokovi iz tropskega sadja
2009 80 38	– – – – – drugo
2009 90	– Mešanice sokov:
	– – z Brix vrednostjo več kot 67:
	– – – mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 11	– – – – z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 90 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
2009 90 21	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 90 29	– – – – drugo
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
	– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:
2106 90 30	– – – izoglukozni sirupi
	– – – drugo:
2106 90 51	– – – – laktozni sirupi
2106 90 55	– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi
2106 90 59	– – – – drugo
2302	Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani:
2302 10	– Koruzni:
2302 10 10	– – z vsebnostjo škroba do vključno 35 mas. %
2302 10 90	– – drugi
2302 30	– Pšenični:
2302 30 10	– – pri katerih vsebnost škroba ne presega 28 mas. % in pri katerih del, ki preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ne presega 10 mas. % ali, alternativno, del, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. %
2302 30 90	– – drugi
2302 40	– Iz drugih žit:
	– – riževi:
2302 40 02	– – – z vsebnostjo škroba do vključno 35 mas. %
2302 40 08	– – – drugi
	– – drugi:
2302 40 10	– – – pri katerih vsebnost škroba ne presega 28 mas. %, in pri katerih del, ki preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ne presega 10 mas. % ali, alternativno, del, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. %
2302 40 90	– – – drugi
2302 50 00	– Iz stročnic
2303	Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:
2303 10	– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki:
	– – ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod:
2303 10 11	– – – več kot 40 mas. %
2303 10 19	– – – do vključno 40 mas. %
2303 20	– Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja:
2303 20 90	– – drugo
2303 30 00	– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn
2304 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2305 00 00	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2306	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali peletizirani:
2306 10 00	– Iz bombaževega semena
2306 20 00	– Iz lanenega semena
2306 30 00	– Iz sončničnega semena
	– Iz semena oljne repice ali ogrščice:
2306 41 00	– – iz semena oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline
2306 49 00	– – drugo
2306 90	– Drugo:
2306 90 05	– – iz koruznih kalčkov
	– – drugi:
	– – – oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja:
2306 90 11	– – – – ki vsebujejo 3 mas. % ali manj oljčnega olja
2306 90 19	– – – – ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja
2306 90 90	– – – drugo
2308 00	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Grozdne tropine:
2308 00 11	– – s skupno vsebnostjo alkohola do vključno 4,3 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 40 mas. %
2308 00 19	– – drugo
2308 00 40	– Želod in divji kostanj, drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja
2308 00 90	– Drugo
2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 90	– Drugo:
2309 90 10	– – hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva
2309 90 20	– – proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k temu poglavju
	– – drugo, vključno premiksi:
	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 , ali mlečne proizvode:
	– – – – ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
	– – – – – ki ne vsebujejo škroba ali, ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba:
2309 90 31	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 33	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 35	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. %, vendar manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 39	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
	– – – – – ki vsebujejo več kot 10 mas %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 90 41	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 43	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 49	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
	– – – – – ki vsebujejo več kot 30 mas % škroba:
2309 90 51	– – – – – – ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 53	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 59	– – – – – – ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 70	– – – – ki ne vsebujejo škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebujejo mlečne proizvode
	– – – drugo:
2309 90 91	– – – – rezanci iz sladkorne pese z dodano melaso
	– – – – drugo:
2309 90 95	– – – – – ki vsebujejo 49 mas. % ali več holinklorida, na organskem ali anorganskem nosilcu
2309 90 99	– – – – – drugo
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
	– Eterična olja agrumov:
3301 12	– – iz pomaranče:
3301 12 10	– – – nedeterpenirana
3301 12 90	– – – deterpenirana
3301 13	– – iz limone:
3301 13 10	– – – nedeterpenirana
3301 13 90	– – – deterpenirana
3301 19	– – drugo:
3301 19 20	– – – nedeterpenirana
3301 19 80	– – – deterpenirana
	– Eterična olja, druga, razen iz agrumov:
3301 24	– – Iz poprove mete (Mentha piperita):
3301 24 10	– – – nedeterpenirana
3301 24 90	– – – deterpenirana
3301 25	– – iz drugih met:
3301 25 10	– – – nedeterpenirana
3301 25 90	– – – deterpenirana
3301 29	– – druga:
	– – – iz nageljnovih žbic, niaouli in ylang-ylang:
3301 29 11	– – – – nedeterpenirana
3301 29 31	– – – – deterpenirana
	– – – druga:
3301 29 41	– – – – nedeterpenirana
	– – – – deterpenirana:
3301 29 71	– – – – – iz geranije; iz jasmina; iz vetivera
3301 29 79	– – – – – iz sivke ali lavandina
3301 29 91	– – – – – drugo
3301 30 00	– Rezinoidi
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane ali pijač:
	– – za uporabo v industriji pijač:
3302 10 40	– – – drugo
3302 10 90	– – za uporabo v industriji hrane
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 90	– Drugo:
3501 90 10	– – kazeinska lepila
3502	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:
	– Jajčni albumin:
3502 11	– – posušen:
3502 11 10	– – – neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
3502 11 90	– – – drugo
3502 19	– – drugo:
3502 19 10	– – – neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
3502 19 90	– – – drugo
3502 20	– Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več sirotkinih proteinov:
3502 20 10	– – neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
	– – drugo:
3502 20 91	– – – posušen (na primer v lističih, kosmičih, prahu)
3502 20 99	– – – drugo
3502 90	– Drugo:
	– – albumini, razen jajčnih albuminov in mlečnih albuminov (laktoalbuminov):
3502 90 20	– – – za človeško prehrano neprimeren ali ki bo s predelavo postal neprimeren
3502 90 70	– – – drugo
3502 90 90	– – albuminati in drugi derivati albumina
3503 00	Želatina (vključno z želatino v kvadratnih in pravokotnih listih; po površini obdelano ali neobdelano ali barvano ali ne) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; drugo lepilo živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501 :
3503 00 10	– Želatina in njeni derivati
3503 00 80	– Drugo
3504 00 00	Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prah iz kože ali usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 50	– – – škrobi, esterificirani ali eterificirani
4101	Surove kože govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene:
4101 20	– Cele kože, govedi, ki tehtajo do vključno 8 kg, če so suhe, do vključno 10 kg, če so suho nasoljene, ali do vključno 16 kg, če so sveže, mokro soljene ali drugače konzervirane:
4101 20 10	– – sveže
4101 20 30	– – mokro nasoljene
4101 20 50	– – posušene ali nasoljene na suho
4101 20 90	– – druge
4101 50	– Cele kože z dlako ali brez dlake, ki tehtajo več kot 16 kg:
4101 50 10	– – sveže
4101 50 30	– – mokro nasoljene
4101 50 50	– – posušene ali nasoljene na suho
4101 50 90	– – druge
4101 90 00	– Druge, vključno kruponi, polkruponi in trebuhi
4102	Surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju:
4102 10	– Z volno:
4102 10 10	– – jagnjet
4102 10 90	– – druge
	– Brez volne:
4102 21 00	– – piklane
4102 29 00	– – druge
4103	Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali (c) k temu poglavju:
4103 20 00	– Plazilcev
4103 30 00	– Svinjske
4103 90	– Druge:
4103 90 10	– – kozje ali kozličje
4103 90 90	– – druge
4301	Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103 :
4301 10 00	– Nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih
4301 30 00	– Naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom, karakut, perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez
4301 60 00	– Lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih
4301 80	– Drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih:
4301 80 30	– – svizcev
4301 80 50	– – divjih mačk (zveri)
4301 80 80	– – drugo
4301 90 00	– Glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo
5001 00 00	Zapredki sviloprejk, primerni za odvijanje
5002 00 00	Surova svila (nepredena)
5003 00 00	Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali)

PRILOGA III(b)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(b))

Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi

—

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine;

—

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine;

—

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % carine;

—

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % carine;

—

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 0 % carine.

Oznaka KN	Poimenovanje
0102	Živo govedo:
0102 90	– Drugo:
	– – domačih pasem:
0102 90 05	– – – mase do vključno 80 kg
	– – – mase nad 80 kg, do vključno 160 kg:
0102 90 21	– – – – za zakol
0102 90 29	– – – – drugo
	– – – mase nad 160 kg, do vključno 300 kg:
0102 90 41	– – – – za zakol
0102 90 49	– – – – drugo
	– – – mase nad 300 kg:
	– – – – telice (samice goveda, ki še niso telile):
0102 90 51	– – – – – za zakol
0102 90 59	– – – – – druge
	– – – – krave:
0102 90 61	– – – – – za zakol
0102 90 69	– – – – – druge
	– – – – drugo:
0102 90 71	– – – – – za zakol
0102 90 79	– – – – – drugo
0102 90 90	– – drugo
0103	Živi prašiči:
	– Drugi:
0103 91	– – mase pod 50 kg:
0103 91 10	– – – domačih pasem
0103 91 90	– – – drugi
0103 92	– – mase 50 kg ali več:
	– – – domačih pasem:
0103 92 11	– – – – svinje, ki so vsaj enkrat prasile, mase ne manj kot 160 kg
0103 92 19	– – – – drugi
0103 92 90	– – – drugi
0105	Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:
	– Mase do vključno 185 g:
0105 11	– – kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:
	– – – kokoši iz matične jate (plemenske):
0105 11 19	– – – – druge
	– – – druge:
0105 11 99	– – – – druge
	– Druga:
0105 94 00	– – kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:
0105 99	– – druga:
0105 99 10	– – – race
0105 99 20	– – – gosi
0105 99 30	– – – purani
0105 99 50	– – – pegatke
0203	Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
	– Sveže ali ohlajeno:
0203 11	– – trupi in polovice:
0203 11 10	– – – domačih prašičev
0203 11 90	– – – drugo
0203 12	– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
	– – – domačih prašičev:
0203 12 11	– – – – šunke in njihovi kosi
0203 12 19	– – – – plečeta in njihovi kosi
0203 12 90	– – – drugo
0203 19	– – drugo:
	– – – domačih prašičev:
0203 19 11	– – – – prednji deli in njihovi kosi
0203 19 13	– – – – hrbet in njegovi kosi, s kostmi
0203 19 15	– – – – prsi s potrebušino in njihovi kosi
	– – – – drugo:
0203 19 55	– – – – – brez kosti
0203 19 59	– – – – – drugo
0203 19 90	– – – drugo
	– Zamrznjeno:
0203 21	– – trupi in polovice:
0203 21 10	– – – domačih prašičev
0203 21 90	– – – drugo
0203 22	– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
	– – – domačih prašičev:
0203 22 11	– – – – šunke in njihovi kosi
0203 22 19	– – – – plečeta in njihovi kosi
0203 22 90	– – – drugo
0203 29	– – drugo:
	– – – domačih prašičev:
0203 29 11	– – – – prednji deli in njihovi kosi
0203 29 13	– – – – hrbet in njegovi kosi, s kostmi
0203 29 15	– – – – prsi s potrebušino in njihovi kosi
	– – – – drugo:
0203 29 55	– – – – – brez kosti
0203 29 59	– – – – – drugo
0203 29 90	– – – drugo
0207	Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
	– Od puranov:
0207 24	– – nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni:
0207 24 10	– – – oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“
0207 24 90	– – – oskubljeni in očiščeni, brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom
0207 25	– – nerazrezani na kose, zamrznjeni:
0207 25 10	– – – oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“
0207 25 90	– – – oskubljeni in očiščeni, brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom
0207 26	– – kosi in odpadki, sveži ali ohlajeni:
	– – – kosi:
0207 26 10	– – – – brez kosti
	– – – – s kostmi:
0207 26 20	– – – – – polovice ali četrtine
0207 26 30	– – – – – cela krila, z ali brez vršičkov
0207 26 40	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 26 50	– – – – – prsa in kosi prs
	– – – – – noge in kosi nog:
0207 26 60	– – – – – – krače in kosi krač
0207 26 70	– – – – – – drugo
0207 26 80	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
0207 26 91	– – – – jetra
0207 26 99	– – – – drugo
0207 27	– – kosi in odpadki, zamrznjeni:
	– – – kosi:
0207 27 10	– – – – brez kosti
	– – – – s kostmi:
0207 27 20	– – – – – polovice ali četrtine
0207 27 30	– – – – – cela krila, z ali brez vršičkov
0207 27 40	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 27 50	– – – – – prsa in kosi prs
	– – – – – noge in kosi nog:
0207 27 60	– – – – – – krače in kosi krač
0207 27 70	– – – – – – drugo
0207 27 80	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
0207 27 91	– – – – jetra
0207 27 99	– – – – drugo
	– Od rac, gosi ali pegatk:
0207 32	– – nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:
	– – – race:
0207 32 11	– – – – oskubljene, izkrvavljene, očiščene drobovja, z glavami in nogami, znane pod nazivom „85 % race“
0207 32 15	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“
0207 32 19	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom
	– – – gosi:
0207 32 51	– – – – oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“
0207 32 59	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom
0207 32 90	– – – pegatke
0207 33	– – nerazrezane na kose, zamrznjene:
	– – – race:
0207 33 11	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“
0207 33 19	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom
	– – – gosi:
0207 33 51	– – – – oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“
0207 33 59	– – – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom
0207 33 90	– – – pegatke
0207 34	– – mastna jetra, sveža ali ohlajena:
0207 34 10	– – – gosja
0207 34 90	– – – račja
0207 35	– – drugo, sveže ali ohlajeno:
	– – – kosi:
	– – – – brez kosti:
0207 35 11	– – – – – gosi
0207 35 15	– – – – – rac in pegatk
	– – – – s kostmi:
	– – – – – polovice ali četrti:
0207 35 21	– – – – – – rac
0207 35 23	– – – – – – gosi
0207 35 25	– – – – – – pegatk
0207 35 31	– – – – – cela krila, z ali brez vršičkov
0207 35 41	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
	– – – – – prsa in kosi prs:
0207 35 51	– – – – – – gosi
0207 35 53	– – – – – – rac in pegatk
	– – – – – noge in kosi nog:
0207 35 61	– – – – – – gosi
0207 35 63	– – – – – – rac in pegatk
0207 35 71	– – – – – gosji ali račji paletoji
0207 35 79	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
0207 35 91	– – – – jetra, razen mastnih jeter
0207 35 99	– – – – drugo
0207 36	– – drugo, zamrznjeno:
	– – – kosi:
	– – – – brez kosti:
0207 36 11	– – – – – gosi
0207 36 15	– – – – – rac in pegatk
	– – – – s kostmi:
	– – – – – polovice ali četrti:
0207 36 21	– – – – – – rac
0207 36 23	– – – – – – gosi
0207 36 25	– – – – – – pegatk
0207 36 31	– – – – – cela krila, z ali brez vršičkov
0207 36 41	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
	– – – – – prsa in kosi prs:
0207 36 51	– – – – – – gosi
0207 36 53	– – – – – – rac in pegatk
	– – – – – noge in kosi nog:
0207 36 61	– – – – – – gosi
0207 36 63	– – – – – – rac in pegatk
0207 36 71	– – – – – gosji ali račji paletoji
0207 36 79	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
	– – – – jetra:
0207 36 81	– – – – – mastna jetra gosi
0207 36 85	– – – – – mastna jetra rac
0207 36 89	– – – – – drugo
0207 36 90	– – – – drugo
0209 00	Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena:
	– Podkožna prašičja maščoba:
0209 00 11	– – sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena ali v slanici
0209 00 19	– – sušena ali dimljena
0209 00 30	– Prašičja maščoba, razen tiste iz tarifne podštevilke 0209 00 11 ali 0209 00 19
0209 00 90	– Perutninska maščoba
0404	- Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkali ali druga sladila ali ne; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
0404 10	– Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 02	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 04	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 06	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 12	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 14	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 16	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 26	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 28	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 32	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 34	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 36	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 38	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 48	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 52	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 54	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 56	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 58	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 62	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika × 6,38):
	– – – – do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 72	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 74	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 76	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – – več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 78	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0404 10 82	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 84	– – – – – več kot 27 mas. %
0404 90	– Drugo:
	– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0404 90 21	– – – do vključno 1,5 mas. %
0404 90 23	– – – več kot 1,5 mas. % pa do vključno 27 mas. %
0404 90 29	– – – več kot 27 mas. %
	– – drugo, z vsebnostjo maščob:
0404 90 81	– – – do vključno 1,5 mas. %
0404 90 83	– – – več kot 1,5 mas. % pa do vključno 27 mas. %
0404 90 89	– – – več kot 27 mas. %
0407 00	Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
	– Perutnine:
0407 00 30	– – druga
0407 00 90	– Druga
0408	Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:
	– Rumenjaki:
0408 11	– – sušeni:
0408 11 80	– – – drugi
0408 19	– – drugi:
	– – – drugi:
0408 19 81	– – – – tekoči
0408 19 89	– – – – drugi, tudi zamrznjeni
	– Drugo:
0408 91	– – sušeno:
0408 91 80	– – – drugo
0408 99	– – drugo:
0408 99 80	– – – drugo
0602	Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:
0602 10	– Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči:
0602 10 90	– – drugo
0602 20	– Drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreške:
0602 20 10	– – cepiči vinske trte, cepljeni ali ukoreninjeni
0602 30 00	– Rrododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni
0602 40	– Vrtnice, cepljene ali necepljene:
0602 40 10	– – neokulirane in necepljene
0602 40 90	– – okulirane ali cepljene
0602 90	– Drugo:
0602 90 30	– – sadike zelenjave in jagod
	– – drugo:
	– – – Na prostem rastoče rastline:
	– – – – drevje in grmičevje:
0602 90 41	– – – – – gozdno drevje
	– – – – – drugo:
0602 90 45	– – – – – – ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline
0602 90 49	– – – – – – drugo
	– – – – druge na prostem rastoče rastline:
0602 90 51	– – – – – trajnice
0602 90 59	– – – – – drugo
	– – – sobne rastline:
0602 90 70	– – – – ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline, razen kaktej
	– – – – drugo:
0602 90 91	– – – – – cvetoče rastline, z brsti ali cvetovi, razen kaktej
0602 90 99	– – – – – drugo
0603	Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno:
	– Sveže:
0603 11 00	– – vrtnice
0603 12 00	– – nageljni
0603 13 00	– – orhideje
0603 14 00	– – krizanteme
0603 19	– – drugo:
0603 19 10	– – – gladiole
0603 19 90	– – – drugo
0603 90 00	– Drugo
0703	Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:
0703 10	– Čebula in šalotka:
	– – čebula:
0703 10 11	– – – za saditev
0703 10 19	– – – drugo
0703 10 90	– – šalotka
0703 20 00	– Česen
0703 90 00	– Por in druge čebulnice
0704	Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene:
0704 90	– Druge:
0704 90 90	– – druge
0705	Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena:
	– Solata:
0705 11 00	– – v glavicah
0705 19 00	– – druga
	– Radič:
0705 21 00	– – radič (Cichorium intybus var. foliosum)
0705 29 00	– – drug
0706	Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene:
0706 10 00	– Korenje in repa
0706 90	– Drugo:
0706 90 10	– – gomoljna zelena
0706 90 30	– – Hren (Cochlearia armoracia)
0706 90 90	– – drugo
0708	Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene:
0708 10 00	– Grah (Pisum sativum)
0708 20 00	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0708 90 00	– Druge stročnice
0709	Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:
0709 20 00	– Beluši
0709 30 00	– Jajčevci
0709 40 00	– Zelena, razen gomoljne zelene
	– Gobe in gomoljike:
0709 51 00	– – Gobe iz rodu Agaricus:
0709 59	– – druge:
0709 59 10	– – – lisičke
0709 59 30	– – – jurčki
0709 59 50	– – – gomoljike
0709 59 90	– – – druge
0709 90	– Druge:
0709 90 10	– – solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.)
0709 90 20	– – blitva in kardij
	– – oljke:
0709 90 31	– – – za razne namene, razen za proizvodnjo olja
0709 90 39	– – – druge
0709 90 40	– – kapre
0709 90 50	– – komarček
0709 90 60	– – sladka koruza
0709 90 70	– – bučke
0709 90 80	– – okrogle artičoke
0709 90 90	– – druge
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 10 00	– Krompir:
	– Stročnice oluščene ali ne:
0710 21 00	– – grah (Pisum sativum)
0710 22 00	– – Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0710 29 00	– – drugo
0710 30 00	– Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0710 80	– Druge vrtnine:
0710 80 10	– – oljke
	– – plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta:
0710 80 51	– – – sladka paprika
0710 80 59	– – – druge
	– – gobe:
0710 80 61	– – – iz rodu Agaricus
0710 80 69	– – – druge
0710 80 70	– – paradižnik
0710 80 80	– – okrogle artičoke
0710 80 85	– – beluši
0710 80 95	– – druge
0710 90 00	– Mešanice vrtnin
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 20	– Oljke:
0711 20 10	– – za razne namene, razen za proizvodnjo olja
0711 20 90	– – druge
0711 40 00	– Kumare in kumarice
	– Gobe in gomoljike:
0711 51 00	– – gobe iz rodu Agaricus:
0711 59 00	– – druge
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
	– – vrtnine:
0711 90 10	– – – plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik
0711 90 50	– – – čebula
0711 90 80	– – – druge
0711 90 90	– – mešanice vrtnin
0712	Sušene vrtnine, cele, razrezane v koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene:
0712 20 00	– Čebula
	– Gobe, bezgove uhljevke (Auricularia spp.), drhtavka (Tremella spp.) in gomoljike:
0712 31 00	– – gobe iz rodu Agaricus:
0712 32 00	– – bezgova uhljevka (Auricularia spp.)
0712 33 00	– – drhtavka (Tremella spp.)
0712 39 00	– – druge
0712 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0712 90 05	– – krompir, cel ali narezan na koščke ali rezine, vendar ne nadalje obdelan
	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
0712 90 19	– – – drugo
0712 90 30	– – paradižnik
0712 90 50	– – korenje
0712 90 90	– – druge
0713	Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
0713 10	– Grah (Pisum sativum):
0713 10 90	– – drug
0713 20 00	– Čičerika (garbanzos)
	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
0713 31 00	– – Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek
0713 32 00	– – drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis)
0803 00	Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe:
	– Sveže:
0803 00 11	– – pisang (rajske smokve)
0803 00 19	– – drugo
0803 00 90	– Posušene
0804	Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži ali suhi:
0804 20	– Fige:
0804 20 10	– – sveže
0804 20 90	– – posušene
0805	Agrumi, sveži ali suhi:
0805 10	– Pomaranče:
0805 10 20	– – sladke pomaranče, sveže:
0805 10 80	– – druge
0805 40 00	– Grenivke, vključno pomelo
0805 50	– Limone (Citrus limon, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia):
0805 50 10	– – limone (Citrus limon, Citrus limonum)
0805 50 90	– – limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia)
0805 90 00	– Drugo
0807	Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže:
	– Melone (vključno lubenice):
0807 19 00	– – druge
0807 20 00	– Papaja
0810	Drugo sadje, sveže:
0810 40	– Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium:
0810 40 10	– – brusnice (sadeži vrste Vaccinium vitis idaea)
0810 40 30	– – sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0810 40 50	– – sadeži vrste Vaccinium macrocarpon in Vaccinium corymbosum
0810 40 90	– – drugo
0811	Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 10	– Jagode:
	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
0811 10 11	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 10 19	– – – druge
0811 10 90	– – druge
0811 20	– Maline, robide, murve, Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje:
	– – ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
0811 20 11	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 20 19	– – – drugo
	– – drugo:
0811 20 31	– – – maline
0811 20 39	– – – črni ribez
0811 20 51	– – – rdeči ribez
0811 20 59	– – – robide in murve
0811 20 90	– – – drugo
0811 90	– Drugo:
	– – drugo:
	– – – češnje:
0811 90 75	– – – – višnje (Prunus cerasus)
0811 90 80	– – – – drugo
0811 90 95	– – – drugo:
ex 0811 90 95	– – – – marelice
ex 0811 90 95	– – – – breskve
ex 0811 90 95	– – – – drugo
0812	Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 10 00	– Češnje in višnje
0812 90	– Druge:
0812 90 10	– – marelice
0812 90 20	– – pomaranče
0812 90 30	– – papaje
0812 90 40	– – sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0812 90 98	– – drugo:
ex 0812 90 98	– – – robidnice
ex 0812 90 98	– – – maline
ex 0812 90 98	– – – drugo
0813	Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806 ; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 10 00	– Marelice
0813 20 00	– Slive
0813 30 00	– Jabolka
0813 40	– Drugo sadje:
0813 40 10	– – breskve, vključno z nektarinami
0813 40 30	– – hruške
0901	Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
	– Kava, pražena:
0901 21 00	– – s kofeinom
0901 22 00	– – brez kofeina
0901 90	– Drugo:
0901 90 10	– – lupinice in kožice kave
0901 90 90	– – kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo
1101 00	Pšenična moka ali moka iz soržice:
	– Pšenična moka:
1101 00 11	– – iz trde pšenice
1101 00 15	– – iz navadne pšenice in pire
1101 00 90	– Moka iz soržice
1501 00	Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503 :
1501 00 90	– Perutninska maščoba
1603 00	Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev:
1603 00 10	– V izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg
1603 00 80	– Drugo
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 60	– – umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 10 00	– Kumare in kumarice
2001 90	– Drugo:
2001 90 10	– – mangov „chutney“
2001 90 20	– – plodovi rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
2001 90 50	– – gobe
2001 90 65	– – oljke
2001 90 70	– – sladke paprike
2001 90 91	– – tropsko sadje in tropski orehi
2001 90 93	– – čebula
2001 90 99	– – drugo
2002	Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače, kot s kisom ali ocetno kislino:
2002 10	– Paradižnik, cel ali v kosih:
2002 10 10	– – olupljen
2002 10 90	– – drugo
2002 90	– Drugo:
	– – z vsebnostjo suhe snovi manj kot 12 mas. %:
2002 90 11	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 19	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
	– – z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 12 mas. %, vendar ne več kot 30 mas. %:
2002 90 31	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 39	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
	– – z vsebnostjo suhe snovi več kot 30 mas. %:
2002 90 91	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 99	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
2003	Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini:
2003 10	– Gobe iz rodu Agaricus:
2003 10 20	– – začasno konzervirane, popolnoma termično obdelane
2003 10 30	– – drugo
2003 20 00	– Gomoljike
2003 90 00	– Druge
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2004 10	– Krompir:
2004 10 10	– – termično obdelan, ne drugače pripravljen
	– – drugo:
2004 10 99	– – – drugo
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 30	– – kislo zelje, kapre in oljke
2004 90 50	– – grah (Pisum sativum) in stročji fižol vrste Phaseolus spp.
	– – drugo, vključno mešanice:
2004 90 91	– – – čebula, termično obdelana, ne drugače pripravljena
2004 90 98	– – – drugo
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006 :
2005 10 00	– Homogenizirane vrtnine
2005 20	– Krompir:
	– – drugo:
2005 20 20	– – – tanke rezine, ocvrte ali pečene, osoljene ali ne ali začinjene ali ne, v nepredušni embalaži, primerne za takojšnjo uporabo
2005 20 80	– – – drugo
2005 40 00	– Grah (Pisum sativum)
	– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
2005 51 00	– – fižol v zrnu
2005 59 00	– – drug
2005 60 00	– Beluši
2005 70	– Oljke:
2005 70 10	– – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 5 kg
2005 70 90	– – drugo
	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2005 91 00	– – bambusovi vršički
2005 99	– – drugo:
2005 99 10	– – – plodovi rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
2005 99 20	– – – kapre
2005 99 30	– – – okrogle artičoke
2005 99 40	– – – korenje
2005 99 50	– – – mešanice vrtnin
2005 99 60	– – – kislo zelje
2005 99 90	– – – drugo
2006 00	Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani):
2006 00 10	– Ingver
	– Drugo:
	– – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2006 00 31	– – – češnje
2006 00 35	– – – tropsko sadje in tropski orehi
2006 00 38	– – – drugo
	– – drugo:
2006 00 91	– – – tropsko sadje in tropski orehi
2006 00 99	– – – drugo
2007	Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
2007 10	– Homogenizirani izdelki:
2007 10 10	– – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
	– – drugo:
2007 10 91	– – – iz tropskega sadja
2007 10 99	– – – drugo
	– Drugo:
2007 91	– – iz agrumov:
2007 91 10	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 30 mas. %
2007 91 30	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. % do vključno 30 mas. %
2007 91 90	– – – drugo
2007 99	– – drugo:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 30 mas. %:
2007 99 10	– – – – slivova pire in pasta ter pire in pasta iz suhih sliv, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 100 kg, za industrijsko predelavo
2007 99 20	– – – – kostanjeva pire in pasta
	– – – – drugo:
2007 99 31	– – – – – češnjevi in višnjevi
2007 99 33	– – – – – jagodovi
2007 99 35	– – – – – malinovi
2007 99 39	– – – – – drugo
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %, vendar do vključno 30 mas. %:
2007 99 55	– – – – jabolčni pire, vključno s kompoti
2007 99 57	– – – – drugo
	– – – drugo:
2007 99 91	– – – – jabolčni pire, vključno s kompoti
2007 99 93	– – – – tropsko sadje in tropski orehi
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
	– – – drugo, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
	– – – – več kot 1 kg:
2008 11 92	– – – – – praženo:
2008 11 94	– – – – – drugo
	– – – – – do vključno 1 kg:
2008 11 96	– – – – – praženo
2008 11 98	– – – – – drugo
2008 19	– – drugo, vključno mešanice:
	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 19 11	– – – – tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja
	– – – – drugo:
2008 19 13	– – – – – praženi mandlji in pistacije
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 19 91	– – – – tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih oreškov in tropskega sadja
	– – – – drugo:
	– – – – – praženi oreški:
2008 19 93	– – – – – – mandlji in pistacije
2008 19 95	– – – – – – drugo
2008 19 99	– – – – – drugo
2008 20	– Ananas:
	– – ki vsebuje dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 11	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 19	– – – – drugo
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 31	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 20 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 59	– – – – drugo
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 20 79	– – – – drugo
2008 20 90	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2008 30	– Agrumi:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 30 11	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 30 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
2008 30 31	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 30 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 30 51	– – – – krhlji grenivke
2008 30 55	– – – – mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov
2008 30 59	– – – – drugo
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg:
2008 30 71	– – – – krhlji grenivke
2008 30 75	– – – – mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov
2008 30 79	– – – – drugo
2008 30 90	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 40	– Hruške:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 40 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 19	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
2008 40 21	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 29	– – – – – drugo
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 31	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 40 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 40 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 40 59	– – – – drugo
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 40 79	– – – – drugo
	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 50	– Marelice:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 50 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 19	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
2008 50 31	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 39	– – – – – drugo
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 50 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 50 59	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 50 61	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 50 69	– – – – drugo
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 50 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 50 79	– – – – drugo
	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 50 92	– – – – 5 kg ali več
2008 50 94	– – – – 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg
2008 50 99	– – – – manj kot 4,5 kg
2008 60	– Češnje in višnje:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 60 11	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 60 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
2008 60 31	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 60 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 50	– – – – več kot 1 kg
2008 60 60	– – – – manj kot 1 kg
	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 70	– – – – 4,5 kg ali več
2008 60 90	– – – – manj kot 4,5 kg
2008 70	– Breskve, vključno z nektarinami:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 70 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 70 19	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
2008 70 31	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 70 39	– – – – – drugo
	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg:
2008 70 51	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 70 59	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 70 61	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 70 69	– – – – drugo
	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 70 71	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 70 79	– – – – drugo
	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 70 92	– – – – 5 kg ali več
2008 70 98	– – – – manj kot 5 kg
2008 80	– Jagode:
	– – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 80 11	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 19	– – – – drugo
	– – – drugo:
2008 80 31	– – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 39	– – – – drugo
	– – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
2008 80 50	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg
2008 80 70	– – – ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
2008 80 90	– – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 92	– – mešanice:
	– – – ki vsebujejo dodan alkohol:
	– – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 92 12	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 14	– – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
2008 92 16	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 18	– – – – – – drugo
	– – – – drugo:
	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 92 32	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 34	– – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
2008 92 36	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 38	– – – – – – drugo
	– – – ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
	– – – – ki vsebujejo dodani sladkor:
	– – – – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 92 51	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 59	– – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
	– – – – – – mešanice sadja, v katerih delež ene vrste sadja ne presega 50 mas. % skupne mase sadja:
2008 92 72	– – – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 74	– – – – – – – drugo
	– – – – – – drugo:
2008 92 76	– – – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 78	– – – – – – – drugo
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
	– – – – – 5 kg ali več:
2008 92 92	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 93	– – – – – – drugo
	– – – – – 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg:
2008 92 94	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 96	– – – – – – drugo
	– – – – – manj kot 4,5 kg:
2008 92 97	– – – – – – iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 98	– – – – – – drugo
2008 99	– – drugo:
	– – – ki vsebujejo dodani alkohol:
	– – – – ingver:
2008 99 11	– – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 99 19	– – – – – drugo
	– – – – grozdje:
2008 99 21	– – – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 99 23	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
	– – – – – z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
	– – – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 24	– – – – – – tropsko sadje
2008 99 28	– – – – – – – drugo
	– – – – – – drugo:
2008 99 31	– – – – – – – tropsko sadje
2008 99 34	– – – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
	– – – – – – z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 36	– – – – – – – tropsko sadje
2008 99 37	– – – – – – – drugo
	– – – – – – drugo:
2008 99 38	– – – – – – – tropsko sadje
2008 99 40	– – – – – – – drugo
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 99 41	– – – – – ingver
2008 99 43	– – – – – grozdje
2008 99 45	– – – – – slive in suhe slive
2008 99 46	– – – – – pasijonke, guave in tamarinde
2008 99 47	– – – – – mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 49	– – – – – drugo
	– – – – ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
2008 99 51	– – – – – ingver
2008 99 61	– – – – – pasijonke in guave
2008 99 62	– – – – – mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 67	– – – – – drugo
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
	– – – – – slive in suhe slive, v izvirnih pakiranjih, z neto vsebino:
2008 99 72	– – – – – – 5 kg ali več
2008 99 78	– – – – – – manj kot 5 kg
2008 99 99	– – – – – drugo
2009	Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
	– Pomarančni sok:
2009 12 00	– – nezamrznjen, z Brix vrednostjo do vključno 20
	– Sok grenivke (vključno sok pomela):
2009 21 00	– – z Brix vrednostjo do vključno 20
	– Sok iz drugih posameznih vrst agrumov:
2009 31	– – z Brix vrednostjo do vključno 20:
	– – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 31 11	– – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 31 19	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – limonin sok:
2009 31 51	– – – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 31 59	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – – drugi sokovi iz agrumov:
2009 31 91	– – – – – ki vsebujejo dodan sladkor
2009 31 99	– – – – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
	– Ananasov sok:
2009 41	– – z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 41 10	– – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
	– – – drugo:
2009 41 91	– – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 41 99	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 50	– Paradižnikov sok:
2009 50 10	– – ki vsebuje dodan sladkor
2009 50 90	– – drugo
	– Grozdni sok (vključno grozdni mošt):
2009 61	– – z Brix vrednostjo do vključno 30:
2009 61 10	– – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase
2009 61 90	– – – z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase
	– Jabolčni sok:
2009 71	– – z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 71 10	– – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
	– – – drugo:
2009 71 91	– – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 71 99	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 80	– Sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin
	– – z Brix vrednostjo do vključno 67:
	– – – hruškov sok:
2009 80 50	– – – – z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
	– – – – drugo:
2009 80 61	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 80 63	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 80 69	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
	– – – drugo:
	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor:
2009 80 71	– – – – – češnjev in višnjev sok
2009 80 73	– – – – – sok iz tropskega sadja
2009 80 79	– – – – – drugo
	– – – – drugo:
	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 80 85	– – – – – – sokovi iz tropskega sadja
2009 80 86	– – – – – – drugo
	– – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %:
2009 80 88	– – – – – – sokovi iz tropskega sadja
2009 80 89	– – – – – – drugo
	– – – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2009 80 95	– – – – – – sok iz sadja vrste Vaccinium macrocarpon
2009 80 96	– – – – – – češnjev in višnjev sok
2009 80 97	– – – – – – sokovi iz tropskega sadja
2009 80 99	– – – – – – drugo
2009 90	– Mešanice sokov:
	– – z Brix vrednostjo do vključno 67:
	– – – mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 31	– – – – z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 90 39	– – – – drugo
	– – – drugo:
	– – – – z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 41	– – – – – – ki vsebujejo dodan sladkor
2009 90 49	– – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
2009 90 51	– – – – – – ki vsebuje dodan sladkor
2009 90 59	– – – – – – drugo
	– – – – z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
	– – – – – mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 71	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 90 73	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 90 79	– – – – – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
	– – – – – drugo:
	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 90 92	– – – – – – – mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 94	– – – – – – – drugo
	– – – – – – z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %:
2009 90 95	– – – – – – – mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 96	– – – – – – – drugo
	– – – – – – ki ne vsebujejo dodanega sladkorja:
2009 90 97	– – – – – – – mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 98	– – – – – – – drugo
2206 00	Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:
2206 00 10	– Piquette
	– Drugo:
	– – peneče:
2206 00 31	– – – jabolčnik in hruškovec
2206 00 39	– – – drugo
	– – mirne, v embalaži s prostornino:
	– – – 2 litra ali manj:
2206 00 51	– – – – jabolčnik in hruškovec
2206 00 59	– – – – drugo
	– – – več kot 2 litra:
2206 00 81	– – – – jabolčnik in hruškovec
2206 00 89	– – – – drugo
2209 00	Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline:
	– Vinski kis, v embalaži s prostornino:
2209 00 11	– – 2 litra ali manj
2209 00 19	– – več kot 2 litra
	– Drugo, v embalaži s prostornino:
2209 00 91	– – 2 litra ali manj
2209 00 99	– – več kot 2 litra
2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 10	– Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
	– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:
	– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
	– – – – ki ne vsebuje škroba ali ki vsebuje 10 mas. % ali manj škroba:
2309 10 11	– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali vsebuje manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 10 13	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 15	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 50 mas. %, vendar manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 19	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
	– – – – ki vsebuje več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 10 31	– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 10 33	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 39	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
	– – – – ki vsebuje več kot 30 mas % škroba:
2309 10 51	– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 10 53	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 59	– – – – – ki vsebuje ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 70	– – – ki ne vsebuje škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebuje mlečne proizvode
2309 10 90	– – drugo
2401	Nepredelan tobak; tobačni odpadki:
2401 10	– Tobak, neotrebljen:
	– – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 10 10	– – – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 10 20	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 10 30	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
	– – – na dimu sušeni tobak:
2401 10 41	– – – – tipa kentucky
2401 10 49	– – – – drug
	– – drug:
2401 10 50	– – – lahki zračno sušeni tobak
2401 10 60	– – – na soncu sušeni tobak orientalskega tipa
2401 10 70	– – – temni zračno sušeni tobak
2401 10 80	– – – z zračnim tokom sušeni tobak
2401 10 90	– – – drug tobak
2401 20	– Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen:
	– – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 20 10	– – – z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 20 20	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 20 30	– – – lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
	– – – na dimu sušeni tobak:
2401 20 41	– – – – tipa kentucky
2401 20 49	– – – – drug
	– – drug:
2401 20 50	– – – lahki zračno sušeni tobak
2401 20 60	– – – na soncu sušeni tobak orientalskega tipa
2401 20 70	– – – temni zračno sušeni tobak
2401 20 80	– – – z zračnim tokom sušeni tobak
2401 20 90	– – – drug tobak
2401 30 00	– Tobačni odpadki

PRILOGA III(c)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(c))

Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo na 50 % v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi

—

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 90 % carine;

—

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine;

—

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % carine;

—

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine;

—

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % carine.

Oznaka KN	Poimenovanje
0104	Žive ovce in koze:
0104 10	– Ovce:
	– – druge:
0104 10 30	– – – jagnjeta (do enega leta)
0104 10 80	– – – druge
0104 20	– Koze:
0104 20 90	– – druge
0201	Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:
0201 10 00	– Trupi in polovice:
ex 0201 10 00	– – telečji
ex 0201 10 00	– – mladih goved
ex 0201 10 00	– – drugi
0201 20	– Drugi kosi s kostmi:
0201 20 20	– – „kompenzirane“ četrti
ex 0201 20 20	– – – telečje
ex 0201 20 20	– – – mladih goved
ex 0201 20 20	– – – druge
0201 20 30	– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
ex 0201 20 30	– – – telečje
ex 0201 20 30	– – – mladih goved
ex 0201 20 30	– – – druge
0201 20 50	– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
ex 0201 20 50	– – – telečje
ex 0201 20 50	– – – mladih goved
ex 0201 20 50	– – – druge
0201 20 90	– – drugo:
ex 0201 20 90	– – – telečje
ex 0201 20 90	– – – mladih goved
ex 0201 20 90	– – – drugo
0201 30 00	– Brez kosti:
ex 0201 30 00	– – – telečje
ex 0201 30 00	– – – mladih goved
ex 0201 30 00	– – – drugi
0202	Meso, goveje, zamrznjeno:
0202 10 00	– Trupi in polovice:
ex 0202 10 00	– – telečji
ex 0202 10 00	– – mladih goved
ex 0202 10 00	– – drugi
0202 20	– Drugi kosi s kostmi:
0202 20 10	– – „kompenzirane“ četrti:
ex 0202 20 10	– – – telečje
ex 0202 20 10	– – – mladih goved
ex 0202 20 10	– – – druge
0202 20 30	– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
ex 0202 20 30	– – – telečje
ex 0202 20 30	– – – mladih goved
ex 0202 20 30	– – – druge
0202 20 50	– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
ex 0202 20 50	– – – telečje
ex 0202 20 50	– – – mladih goved
ex 0202 20 50	– – – druge
0202 20 90	– – drugo:
ex 0202 20 90	– – – telečje
ex 0202 20 90	– – – mladih goved
ex 0202 20 90	– – – drugo
0202 30	– Brez kosti:
0202 30 10	– – Sprednje četrti, cele ali razkosane v največ pet kosov, vsaka sprednja četrt predstavljena v enem zamrznjenem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu:
ex 0202 30 10	– – – telečje
ex 0202 30 10	– – – mladih goved
ex 0202 30 10	– – – druge
0202 30 50	– – vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta:
ex 0202 30 50	– – – telečje
ex 0202 30 50	– – – mladih goved
ex 0202 30 50	– – – drugi
0202 30 90	– – drugo
ex 0202 30 90	– – – telečje
ex 0202 30 90	– – – mladih goved
ex 0202 30 90	– – – drugo
0204	Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0204 10 00	– Trupi in polovice, jagnječji, sveži ali ohlajeni
	– Drugo meso, ovčje, sveže ali ohlajeno:
0204 21 00	– – trupi in polovice
0204 22	– – drugi kosi s kostmi:
0204 22 10	– – – skrajšane sprednje četrti
0204 22 30	– – – zarebrnice in/ali fileji
0204 22 50	– – – noge
0204 22 90	– – – drugo
0204 23 00	– – brez kosti
0204 30 00	– Trupi in polovice, jagnječji, zamrznjeni
	– Drugo meso, ovčje, zamrznjeno:
0204 41 00	– – trupi in polovice
0204 42	– – drugi kosi s kostmi:
0204 42 10	– – – skrajšane sprednje četrti
0204 42 30	– – – zarebrnice in/ali fileji
0204 42 50	– – – noge
0204 42 90	– – – drugo
0204 43	– – brez kosti:
0204 43 10	– – – jagnječje
0204 43 90	– – – drugo
0204 50	– Meso, kozje:
	– – sveže ali ohlajeno:
0204 50 11	– – – trupi in polovice
0204 50 13	– – – skrajšane sprednje četrti
0204 50 15	– – – zarebrnice in/ali fileji
0204 50 19	– – – noge
	– – – drugo:
0204 50 31	– – – – kosi s kostmi
0204 50 39	– – – – kosi brez kosti
	– – zamrznjeno:
0204 50 51	– – – trupi in polovice
0204 50 53	– – – skrajšane sprednje četrti
0204 50 55	– – – zarebrnice in/ali fileji
0204 50 59	– – – noge
	– – – drugo:
0204 50 71	– – – – kosi s kostmi
0204 50 79	– – – – kosi brez kosti
0207	Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
	– Od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:
0207 11	– – nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:
0207 11 10	– – – oskubljene in očiščene, z glavami in nogami, znane kot „83 % piščanci“
0207 11 30	– – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“
0207 11 90	– – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom
0207 12	– – nerazrezane na kose, zamrznjene:
0207 12 10	– – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“
0207 12 90	– – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom
0207 13	– – kosi in odpadki, sveži ali ohlajeni:
	– – – kosi:
0207 13 10	– – – – brez kosti
	– – – – s kostmi:
0207 13 20	– – – – – polovice ali četrtine
0207 13 30	– – – – – cela krila z ali brez vršičkov
0207 13 40	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 13 50	– – – – – prsa in kosi prs
0207 13 60	– – – – – noge in kosi nog
0207 13 70	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
0207 13 91	– – – – jetra
0207 13 99	– – – – drugo
0207 14	– – kosi in odpadki, zamrznjeni:
	– – – kosi:
0207 14 10	– – – – brez kosti
	– – – – s kostmi:
0207 14 20	– – – – – polovice ali četrtine
0207 14 30	– – – – – cela krila z ali brez vršičkov
0207 14 40	– – – – – hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 14 50	– – – – – prsa in kosi prs
0207 14 60	– – – – – noge in kosi nog
0207 14 70	– – – – – drugo
	– – – odpadki:
0207 14 91	– – – – jetra
0207 14 99	– – – – drugo
0210	Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
	– Meso prašičje:
0210 11	– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
	– – – domačih prašičev:
	– – – – nasoljeno ali v slanici:
0210 11 11	– – – – – šunka in njeni kosi
0210 11 19	– – – – – plečeta in njihovi kosi
	– – – – sušeno ali dimljeno:
0210 11 31	– – – – – šunka in njeni kosi
0210 11 39	– – – – – plečeta in njihovi kosi
0210 11 90	– – – drugo
0210 12	– – prsi s potrebušino in njihovi kosi:
	– – – domačih prašičev:
0210 12 11	– – – – nasoljene ali v slanici
0210 12 19	– – – – sušena ali dimljena
0210 12 90	– – – drugo
0210 19	– – drugo:
	– – – domačih prašičev:
	– – – – nasoljeno ali v slanici:
0210 19 10	– – – – – prašičje polovice („bacon sides“) ali njihovi kosi („spencers“)
0210 19 20	– – – – – skrajšane polovice (tričetrtinske stranice) ali srednji deli („middles“)
0210 19 30	– – – – – prednji deli in njihovi kosi
0210 19 40	– – – – – hrbet in njegovi kosi
0210 19 50	– – – – – drugo
	– – – – sušeno ali dimljeno:
0210 19 60	– – – – – prednji deli in njihovi kosi
0210 19 70	– – – – – hrbet in njegovi kosi
	– – – – – drugo:
0210 19 81	– – – – – – brez kosti
0210 19 89	– – – – – – drugo
0210 19 90	– – – drugo
0210 20	– Meso, goveje:
0210 20 10	– – s kostmi
0210 20 90	– – brez kosti
0401	Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
0401 10	– Z vsebnostjo maščobe do vključno 1 mas. %:
0401 10 10	– – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 10 90	– – drugo
0401 20	– Z vsebnostjo maščobe več kot 1 mas. % do vključno 6 mas. %:
	– – do vključno 3 mas. %:
0401 20 11	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 20 19	– – – drugo
	– – več kot 3 mas. %:
0401 20 91	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 20 99	– – – drugo
0401 30	– Z vsebnostjo maščobe več kot 6 mas. %:
	– – do vključno 21 mas. %:
0401 30 11	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 19	– – – drugo
	– – več kot 21 mas. % do vključno 45 mas. %:
0401 30 31	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 39	– – – drugo
	– – več kot 45 mas. %:
0401 30 91	– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 99	– – – drugo
0402	Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
0402 10	– V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:
	– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
0402 10 11	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 10 19	– – – drugo
	– – drugo:
0402 10 91	– – – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 10 99	– – – drugo
	– V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %:
0402 21	– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
	– – – z vsebnostjo maščob do vključno 27 mas. %:
0402 21 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
	– – – – drugo:
0402 21 17	– – – – – z vsebnostjo maščob do vključno 11 mas. %:
0402 21 19	– – – – – z vsebnostjo maščob več kot 11 mas. % do vključno 27 mas. %
	– – – z vsebnostjo maščob več kot 27 mas. %:
0402 21 91	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 21 99	– – – – drugo
0402 29	– – drugo:
	– – – z vsebnostjo maščob do vključno 27 mas. %:
	– – – – drugo:
0402 29 15	– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 29 19	– – – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščob več kot 27 mas. %:
0402 29 91	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 29 99	– – – – drugo
	– Drugo:
0402 91	– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
	– – – z vsebnostjo maščob do vključno 8 mas. %:
0402 91 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 19	– – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščob več kot 8 mas. % do vključno 10 mas. %:
0402 91 31	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 39	– – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščob več kot 10 mas. % do vključno 45 mas. %:
0402 91 51	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 59	– – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščobe več kot 45 mas. %:
0402 91 91	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 99	– – – – drugo
0402 99	– – drugo:
	– – – z vsebnostjo maščob do vključno 9,5 mas. %:
0402 99 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 19	– – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščob več kot 9,5 mas. % do vključno 45 mas. %:
0402 99 31	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 39	– – – – drugo
	– – – z vsebnostjo maščobe več kot 45 mas. %:
0402 99 91	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 99	– – – – drugo
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:
	– – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe:
0403 10 11	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 10 13	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 19	– – – – več kot 6 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 10 31	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 10 33	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 39	– – – – več kot 6 mas. %
0403 90	– Drugo:
	– – nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 11	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 13	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 19	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – – drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 31	– – – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 33	– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 39	– – – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 51	– – – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 53	– – – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 59	– – – – – več kot 6 mas. %
	– – – – drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 61	– – – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 63	– – – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 69	– – – – – več kot 6 mas. %
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 10	– Maslo:
	– – z vsebnostjo maščob do vključno 85 mas. %:
	– – – naravno maslo:
0405 10 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
0405 10 19	– – – – drugo
0405 10 30	– – – rekombinirano maslo
0405 10 50	– – – sirotkino maslo
0405 10 90	– – drugo
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 90	– – z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar manj kot 80 mas. % maščobe
0405 90	– Drugo:
0405 90 10	– – z vsebnostjo maščobe 99,3 mas. % ali več in z vsebnostjo vode do vključno 0,5 mas. %
0405 90 90	– – drugo
0406	Sir in skuta:
0406 10	– Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta:
0406 10 20	– – z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. %:
0406 10 80	– – drugo
0406 20	– Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst:
0406 20 10	– – zeliščni sir glarus (znan kot schabziger), narejen iz posnetega mleka in zmešan s fino zdrobljenimi zelišči
0406 20 90	– – drugo
0406 30	– Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu:
0406 30 10	– – za proizvodnjo katerih se uporabljajo le siri, kot so ementalski sir, gruyère in appenzell in ki lahko vsebujejo dodani zeliščni sir glarus (znan kot schabziger); pripravljen za prodajo na drobno, z vsebnostjo maščob v suhi snovi do vključno 56 mas.%
	– – drugo:
	– – – z vsebnostjo maščob do vključno 36 mas. % in z vsebnostjo maščob v suhi snovi:
0406 30 31	– – – – do vključno 48 mas. %
0406 30 39	– – – – več kot 48 mas. %
0406 30 90	– – – z vsebnostjo maščob več kot 36 mas. %
0406 40	– Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi, nastalimi v jedru sira, proizveden s Penicillium roqueforti:
0406 40 10	– – roquefort
0406 40 50	– – gorgonzola
0406 40 90	– – drugo
0406 90	– Sir, drug:
0406 90 01	– – za predelavo
	– – drugi:
0406 90 13	– – – ementalec
0406 90 15	– – – grojer, sbrinz
0406 90 17	– – – bergkaese, appenzell
0406 90 18	– – – Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Ali in Tete de Moine
0406 90 19	– – – glarus zeliščni sir (znan kot schabziger), narejen iz posnetega mleka in zmešan s fino zdrobljenimi zelišči
0406 90 21	– – – cheddar
0406 90 23	– – – edamec
0406 90 25	– – – tilsit
0406 90 27	– – – butterkaese
0406 90 29	– – – kačkaval
0406 90 32	– – – feta:
0406 90 35	– – – kefalo-tyri
0406 90 37	– – – finlandia
0406 90 39	– – – jarlsberg
	– – – drugo:
0406 90 50	– – – – siri iz ovčjega ali bivoljega mleka v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože
	– – – – drugo:
	– – – – – z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi:
	– – – – – – do vključno 47 mas. %:
0406 90 61	– – – – – – – grana padano, parmigiano reggiano
0406 90 63	– – – – – – – fiore sardo, pecorino
0406 90 69	– – – – – – – drugi
	– – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 72 mas. %:
0406 90 73	– – – – – – – provolone
0406 90 75	– – – – – – – asiago, caciocavallo, montasio, ragusano
0406 90 76	– – – – – – – danbo, fontal, fontina, fynbo, havarti, maribo, samsoe
0406 90 78	– – – – – – – gavda
0406 90 79	– – – – – – – esrom, italico, kernhem, saint-nectaire, saint-paulin, taleggio
0406 90 81	– – – – – – – cantal, cheshire, wensleydale, lancashire, double gloucester, blarney, colby, monterey
0406 90 82	– – – – – – – camembert,
0406 90 84	– – – – – – – brie
0406 90 85	– – – – – – – kefalograviera, kasseri
	– – – – – – – drugi siri z vsebnostjo vode, izračunane nemaščobnih snovi:
0406 90 86	– – – – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 52 mas. %
0406 90 87	– – – – – – – – več kot 52 mas. % do vključno 62 mas. %
0406 90 88	– – – – – – – – več kot 62 mas. % do vključno 72 mas. %
0406 90 93	– – – – – – več kot 72 mas. %
0406 90 99	– – – – – drugo
0409 00 00	Med, naravni
0701	Krompir, svež ali ohlajen:
0701 90	– Drug:
0701 90 10	– – za proizvodnjo škroba
	– – drug:
0701 90 50	– – – nov, od 1. januarja do 30. junija
0701 90 90	– – – drug
0702 00 00	Paradižnik, svež ali ohlajen:
ex 0702 00 00	– od 1. aprila do 31. avgusta
0704	Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene:
0704 10 00	– Cvetača in brokoli:
ex 0704 10 00	– – cvetača
ex 0704 10 00	– – glavnat brokoli
0704 20 00	– Brstični ohrovt
0704 90	– Druge:
0704 90 10	– – belo in rdeče zelje
0707 00	Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene:
0707 00 05	– Kumare:
ex 0707 00 05	– – od 1. aprila do 30. junija
0707 00 90	– Kumarice:
ex 0707 00 90	– – od 1. septembra do 31. oktobra
0709	Druge vrtnine, sveže ali hlajene:
0709 60	– plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta:
0709 60 10	– – sladke paprike
	– – drugi:
0709 60 91	– – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol
0709 60 95	– – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol
0709 60 99	– – – drugi
0709 70 00	– Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0805	Agrumi, sveži ali suhi:
0805 20	– Mandarine (vključno tangerine in mandarine satsuma); klementine, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov):
0805 20 10	– – klementine:
ex 0805 20 10	– – – od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 30	– – monrealke in mandarine satsuma:
ex 0805 20 30	– – – od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 50	– – mandarine in mandarine wilking:
ex 0805 20 50	– – – od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 70	– – tangerine:
ex 0805 20 70	– – – od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 90	– – druge:
ex 0805 20 90	– – – od 1. oktobra do 31. decembra
0806	Grozdje, sveže ali suho:
0806 10	– Sveže:
0806 10 10	– – namizno grozdje:
ex 0806 10 10	– – – od 1. julija do 30. septembra
0806 10 90	– – drugo:
ex 0806 10 90	– – – od 1. julija do 30. septembra
0807	Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže:
	– Melone (vključno lubenice):
0807 11 00	– – lubenice:
ex 0807 11 00	– – – od 1. julija do 30. avgusta
0808	Jabolka, hruške in kutine, sveže:
0808 10	– Jabolka:
0808 10 10	– – jabolka za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra
0808 10 80	– – drugo
0808 20	– Hruške in kutine:
	– – hruške:
0808 20 10	– – – hruške za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra
0808 20 50	– – – druge
0808 20 90	– – kutine
0809	Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže:
0809 10 00	– Marelice
0809 20	– Češnje in višnje:
0809 20 05	– – višnje (Prunus cerasus)
0809 20 95	– – druge
0809 30	– Breskve, vključno z nektarinami:
0809 30 10	– – nektarine
0809 30 90	– – druge:
ex 0809 30 90	– – – od 1. junija do 30. avgusta
0809 40	– Slive in trnulje:
0809 40 05	– – slive
0809 40 90	– – trnulje
0810	Drugo sadje, sveže:
0810 10 00	– Jagode
0810 20	– Maline, robide, murve in Loganove robide:
0810 20 10	– – maline
0810 20 90	– – drugo
0810 50 00	– Kivi (Actinidia chinensis Planch.):
ex 0810 50 00	– – od 1. novembra do 31. marca
1509	Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1509 10	– Deviško:
1509 10 10	– – lampantno oljčno olje
1509 10 90	– – drugo
1509 90 00	– Drugo:
ex 1509 90 00	– – v pakiranju z vsebino več kot 25 litrov
ex 1509 90 00	– – drugo
1601 00	Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:
1601 00 10	– Iz jeter
	– Drugo:
1601 00 91	– – klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane
1601 00 99	– – drugo
1602	Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:
1602 10 00	– Homogenizirani proizvodi
1602 20	– Iz jeter katere koli živali:
	– – gosja ali račja jetra:
1602 20 11	– – – ki vsebujejo 75 mas. % ali več mastnih jeter
1602 20 19	– – – drugo
1602 20 90	– – drugo
	– Iz perutnine iz tarifne številke 0105 :
1602 31	– – puranov:
	– – – ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 31 11	– – – – ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso
1602 31 19	– – – – drugo
1602 31 30	– – – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 31 90	– – – drugo
1602 32	– – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:
	– – – ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 32 11	– – – – nekuhano
1602 32 19	– – – – drugo
1602 32 30	– – – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 32 90	– – – drugo
1602 39	– – drugo:
	– – – ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 39 21	– – – – nekuhano
1602 39 29	– – – – drugo
1602 39 40	– – – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 39 80	– – – drugo
	– Prašičev:
1602 41	– – šunka in njeni kosi:
1602 41 10	– – – domačih prašičev
1602 41 90	– – – drugo
1602 42	– – plečeta in njihovi kosi:
1602 42 10	– – – domačih prašičev
1602 42 90	– – – drugo
1602 49	– – drugo, vključno mešanice:
	– – – domačih prašičev:
	– – – – ki vsebujejo 80 mas.% ali več mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora:
1602 49 11	– – – – – hrbet (brez vratu) in njegovi kosi, vključno z mešanicami hrbta ali šunke (noge)
1602 49 13	– – – – – vrat z zgornjim plečetom in njihovi kosi, vključno z mešanicami vratu in pleč
1602 49 15	– – – – – druge mešanice, ki vsebujejo šunke (noge), pleča, hrbet ali vrat z zgornjim delom plečeta in njihove kose
1602 49 19	– – – – – drugo
1602 49 30	– – – – ki vsebujejo 40 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora
1602 49 50	– – – – ki vsebujejo manj kot 40 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora
1602 49 90	– – – drugo
1602 50	– Goved:
1602 50 10	– – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
	– – drugo:
	– – – v nepredušni embalaži:
1602 50 31	– – – – „Corned beef“
1602 50 39	– – – – drugo
1602 50 80	– – – drugo
1602 90	– Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:
1602 90 10	– – pripravki iz krvi katerih koli živali
	– – drugo:
1602 90 31	– – – divjadi ali kuncev
1602 90 41	– – – severnih jelenov
	– – – drugo:
1602 90 51	– – – – ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačih prašičev
	– – – – drugo:
	– – – – – ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke:
1602 90 61	– – – – – – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 90 69	– – – – – – drugo
	– – – – – drugo:
	– – – – – – ovčje ali kozje:
	– – – – – – – nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 90 72	– – – – – – – – ovčje
1602 90 74	– – – – – – – – kozje
	– – – – – – – drugo:
1602 90 76	– – – – – – – – ovčje
1602 90 78	– – – – – – – – kozje
1602 90 98	– – – – – – drugo

▼M1

PRILOGA III(d)

Tarifne koncesije Črne gore za osnovne kmetijske proizvode s poreklom iz Evropske unije

(iz člena 27(3))

(Navedene carine (ad valorem in/ali posebne dajatve) se bodo uporabljale za proizvode iz te priloge za količine, navedene za vsak proizvod, od dneva začetka veljavnosti tega protokola.)

Oznaka KN 2013	Poimenovanje	Letna količina (v tonah)	Stopnja dajatve v okviru kvote (% MFN)
0207 11 90 0207 12 90 0207 13 10 0207 13 30 0207 13 60 0207 13 99 0207 14 10 0207 14 30 0207 14 50 0207 14 60 0207 14 99	Perutnina	500	20 %
0406 10 20 0406 10 80 0406 30 31 0406 40 50 0406 90 78 0406 90 88 0406 90 99	Sir	65	30 %
1602 20 90 1602 32 11 1602 32 19 1602 32 30 1602 32 90 1602 41 10 1602 49 15 1602 49 30 1602 50 31 1602 50 95	Proizvodi iz mesa	130	30 %

▼B

PRILOGA IV

KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE ČRNE GORE (PROIZVODI IZ ČLENA 29(2) TEGA SPORAZUMA)

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Črne gore v Evropsko skupnost se uporabljajo koncesije, navedene spodaj.

Oznaka KN	Pododdelek TARIC	Poimenovanje	Od začetka veljavnosti tega sporazuma do 31. decembra istega leta (n)	Od 1. januarja do 31. decembra (n+1)	Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra
0301 91 10		Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN
0301 91 90
0302 11 10
0302 11 20
0302 11 80
0303 21 10
0303 21 20
0303 21 80
0304 19 15
0304 19 17
ex 0304 19 19	30
ex 0304 19 91	10
0304 29 15
0304 29 17
ex 0304 29 19	30
ex 0304 99 21	11, 12, 20
ex 0305 10 00	10
ex 0305 30 90	50
0305 49 45	61
ex 0305 59 80	61
ex 0305 69 80
0301 93 00		Krap: živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN	TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN	TK: 10 t po 0 % Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN
0302 69 11
0303 79 11
ex 0304 19 19	20
ex 0304 19 91	20
ex 0304 29 19	20
ex 0304 99 21	16
ex 0305 10 00	20
ex 0305 30 90	60
ex 0305 49 80	30
ex 0305 59 80	63
ex 0305 69 80	63
ex 0301 99 80	80	Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 55 % dajatve MFN	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 30 % dajatve MFN
0302 69 61
0303 79 71
ex 0304 19 39	80
ex 0304 19 99	77
ex 0304 29 99	50
ex 0304 99 99	20
ex 0305 10 00	30
ex 0305 30 90	70
ex 0305 49 80	40
ex 0305 59 80	65
ex 0305 69 80	65
ex 0301 99 80	22	Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	TK: 20 t po 0 % 80 % dajatve MFN	Preko tarifne kvote: TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 55 % dajatve MFN	TK: 20 t po 0 % Preko tarifne kvote: 30 % dajatve MFN
0302 69 94
ex 0303 77 00	10
ex 0304 19 39	85
ex 0304 19 99	79
ex 0304 29 99	60
ex 0304 99 99	70
ex 0305 10 00	40
ex 0305 30 90	80
ex 0305 49 80	50
ex 0305 59 80	67
ex 0305 69 80	67

Oznaka KN	Pododdelek TARIC	Poimenovanje	Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža)
1604 13 11 1604 13 19 ex 1604 20 50	10,19	Pripravljene ali konzervirane sardele	TK: 200 t po 6 % Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN (1)
1604 16 00 1604 20 40		Pripravljeni ali konzervirani sardoni	TK: 200 t po 12,5 % Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN (1)
(1) Začetna kvota znaša 200 ton. Od 1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se obseg kvote poveča na 250 ton, če je bilo do 31. decembra navedenega leta uporabljenih vsaj 80 % skupnega obsega kvote predhodnega leta. Povečan obseg kvote, če se izvaja, se uporablja dokler se pogodbenici tega sporazuma ne dogovorita drugače.

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604 , razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Leto

leto 1

(dajatev v %)

leto 3

(dajatev v %)

leto 5 in naslednja leta

(dajatev v %)

Dajatev

90 % dajatve MFN

80 % dajatve MFN

70 % dajatve MFN

PRILOGA V

KONCESIJE ČRNE GORE ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE SKUPNOSTI PROIZVODI IZ ČLENA 30(2) TEGA SPORAZUMA

Za uvoz naslednjih izdelkov s poreklom iz Evropske skupnosti v Črno goro se uporabljajo naslednje koncesije:

Oznaka KN

Poimenovanje

Od začetka veljavnosti Sporazuma do 31. decembra istega leta

(n)

Od 1. januarja do 31. decembra

(n + 1)

Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra

0301 91 10

0301 91 90

0302 11 10

0302 11 20

0302 11 80

0303 21 10

0303 21 20

0303 21 80

0304 19 15

0304 19 17

ex 0304 19 19

ex 0304 19 91

0304 29 15

0304 29 17

ex 0304 29 19

ex 0304 99 21

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

0305 49 45

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN

ex 0301 99 80

0302 69 61

0303 79 71

ex 3041 93 9

ex 3041 99 9

ex 3042 99 9

ex 3049 99 9

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

ex 0305 49 80

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanic, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 60 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 40 % dajatve MFN

ex 0301 99 80

0302 69 94

ex 0303 77 00

ex 3041 93 9

ex 3041 99 9

ex 3042 99 9

ex 3049 99 9

ex 0305 10 00

ex 0305 30 90

ex 0305 49 80

ex 0305 59 80

ex 0305 69 80

Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 60 % dajatve MFN

TK: 20 t po 0 %

Preko tarifne kvote: 40 % dajatve MFN

Oznaka KN

Poimenovanje

Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža)

1604 13 11

1604 13 19

ex 1604 20 50

Pripravljene ali konzervirane sardele

TK: 20 t po 50 % MFN

Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN

1604 16 00

1604 20 40

Pripravljeni ali konzervirani sardoni

TK: 10 t po 50 %

Preko tarifne kvote: polna dajatev MFN

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604 , razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Leto

leto 1

(dajatev v %)

leto 2

(dajatev v %)

leto 3

(dajatev v %)

leto 4 in naslednja leta

(dajatev v %)

Dajatev

80 % dajatve MFN

70 % dajatve MFN

60 % dajatve MFN

50 % dajatve MFN

▼M1

PRILOGA Va

Koncesije Črne gore za ribiške proizvode s poreklom iz Evropske unije iz člena 30(3) tega sporazuma

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro se uporabljajo naslednje kvote:

Oznaka KN 2013	Poimenovanje	Letna količina (v tonah)	Stopnja dajatve v okviru kvote
1604 13 11 1604 13 19 1604 13 90	Pripravljene in konzervirane sardele	200	0 % (dajatev prosto)
1604 14 11 1604 14 16 1604 14 18	Pripravljeni in konzervirani tuni in črtasti tuni; fileti tuna, znani kot „loins“	75	0 % (dajatev prosto)
1604 15 11 1604 15 19	Pripravljene in konzervirane skuše	30	0 % (dajatev prosto)

▼B

PRILOGA VI

USTANAVLJANJE: FINANČNE STORITVE

(iz poglavja II naslova V tega sporazuma)

FINANČNE STORITVE: OPREDELITVE POJMOV

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo opravi ponudnik finančnih storitev pogodbenice.

Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

Vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)

življenjsko;

(b)

neživljenjsko;

pozavarovanje in retrocesijo;

posredovanje zavarovanja, na primer borzno posredništvo in zastopništvo;

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov.

Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov;

vse vrste posojil, med drugim potrošniška in hipotekarna posojila, faktoring ter financiranje gospodarskih poslov;

finančni lizing;

opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi plačilnimi in bančnimi plačilnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

garancije in finančne obveznosti;

trgovanje za lastni račun ali za račun strank, bodisi na borzi, na trgu OTC ali drugače:

(a)

z instrumenti denarnega trga (čeki, blagajniškimi zapisi, potrdili o vlogah itd.),

(b)

z deviznimi sredstvi,

(c)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno, vendar ne samo s terminskimi posli in opcijami,

(d)

z instrumenti menjalnih tečajev in obrestnih mer, vključno s produkti, kot so swap posli, nestandardizirane terminske pogodbe itd.,

(e)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji,

(f)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami.

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in plasiranjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter zagotavljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami;

denarno posredniški posli;

upravljanje premoženja, na primer vodenje gotovinskega poslovanja ali upravljanje vrednostnih papirjev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve;

10.

storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji;

11.

zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in s tem povezana programska oprema s strani izvajalcev drugih finančnih storitev;

12.

svetovalno posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah 1 do 11, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in vrednostnih papirjev, svetovanje pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij.

V opredelitvi finančnih storitev niso zajete naslednje dejavnosti:

(a)

dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke in druge javne ustanove pri izvajanju monetarne politike in politike menjalnega tečaja;

(b)

dejavnosti, ki jih za račun ali s poroštvom vlade opravljajo centralne banke, vladne agencije ali službe ali javne ustanove, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci s takimi osebami javnega prava;

(c)

dejavnosti v okviru zakonskega sistema socialnega varstva ali javnega pokojninskega načrta, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z osebami javnega prava ali zasebnimi ustanovami.

PRILOGA VII

PRAVICE INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

(iz člena 75 tega sporazuma)

Člen 75(4) Sporazuma se nanaša na naslednje večstranske konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali ki jih države članice dejansko uporabljajo:

—

Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (Konvencija WIPO, Stockholm, 1967, kakor je bila spremenjena leta 1979);

—

Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971);

—

Bruseljska konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (Bruselj, 1974);

—

Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (Budimpešta, 1977, kakor je bila spremenjena leta 1980);

—

Haaški sporazum o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov (Londonski akt, 1934, in Haaški akt, 1960);

—

Locarnski aranžma o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele (Locarno, 1968, kakor je bil spremenjen leta 1979);

—

Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, spremenjena v letu 1979);

—

Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madridski protokol, 1989);

—

Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, spremenjen v letu 1979);

—

Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979);

—

Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, spremenjena v letu 1979 in dopolnjena v letu 1984);

—

Pogodba o patentnem pravu (Ženeva, 2000);

—

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (Konvencija MKVNR Convention, Pariz, 1961, kakor je bila spremenjena leta 1972, 1978 in 1991);

—

Mednarodna konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (Konvencija o fonogramih, Ženeva, 1971);

—

Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961);

—

Strasbourški sporazum o mednarodni klasifikaciji patentov (Strasbourg, 1971, kakor je bil spremenjen leta 1979);

—

Pogodba o pravu znamk (Ženeva, 1994);

—

Dunajski sporazum o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk (Dunaj, 1973, kakor je bil spremenjen leta 1985);

—

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (Ženeva, 1996);

—

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (Ženeva, 1996);

—

Evropska patentna konvencija;

—

Sporazum WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine.

PROTOKOL 1

o trgovini s predelanimi kmetijskimi proizvodi med skupnostjo in Črno goro

Člen 1

Skupnost in Črna gora za predelane kmetijske proizvode uporabljata dajatve, navedene v Prilogah I in II, v skladu s tam navedenimi pogoji, ne glede na to, ali so omejene s kvoto ali ne.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloča o:

(a)

razširitvi seznama predelanih kmetijskih proizvodov v skladu s tem protokolom,

(b)

spremembah glede dajatev iz prilog I in II,

(c)

povečanju ali odpravi tarifnih kvot.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko nadomesti dajatve, določene s tem protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi tržnih cen kmetijskih proizvodov v Skupnosti oziroma Črni gori, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo predelanih kmetijskih proizvodov in so predmet tega protokola.

Člen 2

Dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členom 1, se lahko znižajo s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta:

(a)

kadar se pri trgovini med Skupnostjo in Črno goro znižajo dajatve, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, ali

(b)

kot odgovor na znižanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi.

Znižanja, predvidena v točki (a), se izračunajo na delu dajatve, ki je določen kot kmetijski element, ki ustreza dejansko uporabljenim kmetijskim proizvodom v proizvodnji zadevnega predelanega kmetijskega proizvoda, in se odštejejo od dajatev, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske proizvode.

Člen 3

Skupnost in Črna gora se medsebojno obveščata o upravnih predpisih, sprejetih za proizvode, ki so zajeti v tem protokolu. Na podlagi teh upravnih predpisov naj bi se vsem zainteresiranim strankam zagotovila enaka obravnava, predpisi pa naj bi bili čimbolj preprosti in prožni.

PRILOGA I

CARINE, KI VELJAJO ZA UVOZ BLAGA S POREKLOM IZ ČRNE GORE V SKUPNOST

Naslednji predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Črne gore se v Skupnost uvozijo z dajatvijo nič.

Oznaka KN	Poimenovanje
(1)	(2)
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
0501 00 00	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502	Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak:
0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
0506	Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov:
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov:
0508 00 00	Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano:
	– Drugo:
0511 99	– – drugo:
	– – – spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31	– – – – surove
0511 99 39	– – – – druge
0511 99 85	– – – drugo
ex 0511 99 85	– – – – konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
	– – vrtnine:
0711 90 30	– – – sladka koruza
0903 00 00	Maté čaj
1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212 20 00	– Morske alge in druge alge
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00	– – iz sladkih koreninic
1302 13 00	– – hmelja
1302 19	– – drugi:
1302 19 80	– – – drugi
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10	– – suhe
1302 20 90	– – druge
	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljene iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00	– – agar-agar
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10	– – – iz rožiča ali rožičevih semen
1401	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje):
1404	Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1506 00 00	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90	– Drugo:
1515 90 11	– – tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
ex 1515 90 11	– – – jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
	– – drugo:
1517 90 93	– – – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin
	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516
	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij
1518 00 99	– – – drugo
1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani:
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
1702 90 10	– – kemično čista maltoza
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena:
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščobe in olje
1805 00 00	Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca
1902 19	– – druge:
1902 19 10	– – – ki ne vsebuje navadne pšenične moke ali zdroba
1902 19 90	– – – drugo
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane
1902 20 99	– – – drugo
1902 30	– Druge testenine:
1902 30 10	– – posušene
1902 30 90	– – drugo
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen
1902 40 90	– – drugo
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2001 90 60	– – palmovi srčki
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2004 10	– Krompir:
	– – drugo
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo
	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 91 00	– – palmovi srčki
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški:
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimb; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:
2106 10 20	– – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 10 80	– – drugo
2106 90	– Drugo:
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač
	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba:
2106 90 98	– – – drugo
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg:
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009 :
2203 00	Pivo, izdelano iz slada:
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola:
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati:
	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00	– – manitol
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol):
	– – – v vodni raztopini:
2905 44 11	– – – – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
2905 44 19	– – – – drugi
	– – – drugi:
2905 44 91	– – – – ki vsebuje do vključno 2 mas. % D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
2905 44 99	– – – – drugi
2905 45 00	– – glicerol
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90	– Drugo:
3301 90 10	– – terpenski stranski produkti deterpenizacije eteričnih olj
	– – ekstrahirane oleo-smole
3301 90 21	– – – sladkih koreninic in hmelja
3301 90 30	– – – drugo
3301 90 90	– – drugo
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane ali pijač
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10	– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
3302 10 29	– – – – – drugo
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein:
3501 10 10	– – za proizvodnjo regeneriranih tekstilnih vlaken
3501 10 50	– – za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane ali krme
3501 10 90	– – drugo
3501 90	– Drugo:
3501 90 90	– – drugo
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10	– – dekstrini
	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 90	– – – drugo
3505 20	– Lepila:
3505 20 10	– – ki vsebujejo do 25 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 30	– – ki vsebujejo od vključno 25 mas. % do 55 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 50	– – ki vsebujejo od vključno 55 mas. % do 80 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 90	– – ki vsebujejo 80 mas. % ali več škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi:
3809 10 10	– – ki vsebujejo do 55 mas. % takih substanc
3809 10 30	– – ki vsebujejo 55 mas. % ali več, vendar do 70 mas. % takih substanc
3809 10 50	– – ki vsebujejo od vključno 70 mas. % do 83 mas. % takih substanc
3809 10 90	– – ki vsebujejo 83 mas. % ali več takih substanc
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:
3824	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44 :
	– – v vodni raztopini:
3824 60 11	– – – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
3824 60 19	– – – drug
	– – drug:
3824 60 91	– – – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
3824 60 99	– – – drug

PRILOGA II

DAJATVE PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI V ČRNO GORO

(takojšnje ali postopne)

Oznaka KN	Poimenovanje	Stopnja dajatve (% MFN)
Oznaka KN	Poimenovanje	2008	2009	2010	2011	2012 in pozneje
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)
0403	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10	– Jogurt:
	– – aromatiziran ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51	– – – – do vključno 1,5 mas. %	80	60	40	20	0
0403 10 53	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	80	60	40	20	0
0403 10 59	– – – – več kot 27 mas. %	80	60	40	20	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91	– – – – do vključno 3 mas. %	80	60	40	20	0
0403 10 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	80	60	40	20	0
0403 10 99	– – – – več kot 6 mas. %	80	60	40	20	0
0403 90	– Drugo:
	– – aromatizirano ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71	– – – – do vključno 1,5 mas. %	80	60	40	20	0
0403 90 73	– – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %	80	60	40	20	0
0403 90 79	– – – – več kot 27 mas. %	80	60	40	20	0
	– – – drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91	– – – – do vključno 3 mas. %	80	60	40	20	0
0403 90 93	– – – – več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %	80	60	40	20	0
0403 90 99	– – – – več kot 6 mas. %	80	60	40	20	0
0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe	90	80	70	60	50
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe	90	80	70	60	50
0501 00 00	Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las	0	0	0	0	0
0502	Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak:
0502 10 00	– Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev in odpadki teh ščetin	0	0	0	0	0
0502 90 00	– Drugo	0	0	0	0	0
0505	Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja:
0505 10	– Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh:
0505 10 10	– – surovo	0	0	0	0	0
0505 10 90	– – drugo	0	0	0	0	0
0505 90 00	– Drugo	0	0	0	0	0
0506	Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov:
0506 10 00	– Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino	0	0	0	0	0
0506 90 00	– Drugo	0	0	0	0	0
0507	Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov:
0507 10 00	– Slonova kost; prah in odpadki slonove kosti	0	0	0	0	0
0507 90 00	– Drugo	0	0	0	0	0
0508 00 00	Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov	0	0	0	0	0
0510 00 00	Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani	0	0	0	0	0
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano:
	– Drugo:
0511 99	– – drugo:
	– – – spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31	– – – – surove	0	0	0	0	0
0511 99 39	– – – – druge	0	0	0	0	0
0511 99 85	– – – drugo
ex 0511 99 85	– – – – konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage	0	0	0	0	0
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza	0	0	0	0	0
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90	– Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
	– – vrtnine:
0711 90 30	– – – sladka koruza	0	0	0	0	0
0903 00 00	Maté čaj	0	0	0	0	0
1212	Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212 20 00	– Morske alge in druge alge	0	0	0	0	0
1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
	– Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00	– – iz sladkih koreninic	0	0	0	0	0
1302 13 00	– – hmelja	0	0	0	0	0
1302 19	– – drugi:
1302 19 80	– – – drugi	0	0	0	0	0
1302 20	– Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10	– – suhe	0	0	0	0	0
1302 20 90	– – druge	0	0	0	0	0
	– Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00	– – agar-agar	0	0	0	0	0
1302 32	– – sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10	– – – iz rožiča ali rožičevih semen	0	0	0	0	0
1401	Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje):
1401 10 00	– Bambus	0	0	0	0	0
1401 20 00	– Španski trs	0	0	0	0	0
1401 90 00	– Drugo	0	0	0	0	0
1404	Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1404 20 00	– Linters iz bombaža	0	0	0	0	0
1404 90 00	– Drugi	0	0	0	0	0
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1505 00 10	– Maščoba iz volne, surova	0	0	0	0	0
1505 00 90	– Drugo	0	0	0	0	0
1506 00 00	Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane	0	0	0	0	0
1515	Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90	– Drugo:
1515 90 11	– – tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
ex 1515 90 11	– – jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije	0	0	0	0	0
1516	Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20	– Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10	– – hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“	0	0	0	0	0
1517	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 :
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0	0	0	0	0
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob	0	0	0	0	0
	– – drugo:
1517 90 93	– – užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov	0	0	0	0	0
1518 00	Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10	– Linoksin	0	0	0	0	0
	– Drugo:
1518 00 91	– – živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516	0	0	0	0	0
	– – drugo:
1518 00 95	– – – neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij	0	0	0	0	0
1518 00 99	– – – drugo	0	0	0	0	0
1520 00 00	Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	0	0	0	0	0
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani:
1521 10 00	– Rastlinski voski	0	0	0	0	0
1521 90	– Drugo:
1521 90 10	– – spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani	0	0	0	0	0
	– – čebelji vosek in voski drugih insektov, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 90 91	– – – surovi	0	0	0	0	0
1521 90 99	– – – drugi	0	0	0	0	0
1522 00	Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10	– Degras	0	0	0	0	0
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza	0	0	0	0	0
1702 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
1702 90 10	– – kemično čista maltoza	0	0	0	0	0
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:
	– – ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 11	– – – gumi v lističih	80	60	40	20	0
1704 10 19	– – – drugo	80	60	40	20	0
	– – ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 91	– – – gumi v lističih	80	60	40	20	0
1704 10 99	– – – drugo	80	60	40	20	0
1704 90	– Drugo:
1704 90 10	– – ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov	80	60	40	20	0
1704 90 30	– – bela čokolada	80	60	40	20	0
	– – drugo:
1704 90 51	– – – paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več	80	60	40	20	0
1704 90 55	– – – pastile za grlo in bomboni proti kašlju	80	60	40	20	0
1704 90 61	– – – dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi	80	60	40	20	0
	– – – drugo:
1704 90 65	– – – gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov	80	60	40	20	0
1704 90 71	– – – – kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni	80	60	40	20	0
1704 90 75	– – – – karamele (toffee) in podobni bonboni	80	60	40	20	0
	– – – – drugo:
1704 90 81	– – – – stisnjene tablete	80	60	40	20	0
1704 90 99	– – – – – drugo	80	60	40	20	0
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena:
1803 10 00	– Nerazmaščena	0	0	0	0	0
1803 20 00	– Popolnoma ali delno razmaščena	0	0	0	0	0
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščobe in olje	0	0	0	0	0
1805 00 00	Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil	0	0	0	0	0
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
1806 10 15	– – ki ne vsebuje saharoze ali ki vsebuje manj kot 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0	0
1806 10 20	– – ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0	0
1806 10 30	– – ki vsebuje 65 mas.% ali več, vendar manj kot 80 mas.% saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0	0
1806 10 90	– – ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza	0	0	0	0	0
1806 20	– Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10	– – ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0	0	0
1806 20 30	– – ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo	0	0	0	0	0
	– – drugi:
1806 20 50	– – – ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla	0	0	0	0	0
1806 20 70	– – – čokoladno mleko v prahu	0	0	0	0	0
1806 20 80	– – – prelivi z okusom čokolade	0	0	0	0	0
1806 20 95	– – – drugo	0	0	0	0	0
	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:
1806 31 00	– – polnjeni	80	60	40	20	0
1806 32	– – nepolnjeni
1806 32 10	– – – z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški	80	60	40	20	0
1806 32 90	– – – drugo	80	60	40	20	0
1806 90	– Drugo:
	– – čokolada in čokoladni izdelki:
	– – – čokoladni bonboni (vključno s pralineji), polnjeni ali ne:
1806 90 11	– – – – ki vsebujejo alkohol	80	60	40	20	0
1806 90 19	– – – – drugo	80	60	40	20	0
	– – – drugi:
1806 90 31	– – – – polnjeni	80	60	40	20	0
1806 90 39	– – – – nepolnjeni	80	60	40	20	0
1806 90 50	– – sladkorni proizvodi in nadomestki, narejeni iz proizvodov iz sladkornih nadomestkov, ki vsebujejo kakav	80	60	40	20	0
1806 90 60	– – namazi, ki vsebujejo kakav	80	60	40	20	0
1806 90 70	– – preparati ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač	80	60	40	20	0
1806 90 90	– – drugo	80	60	40	20	0
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško hrano, v pakiranjih za prodajo na drobno	0	0	0	0	0
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905	0	0	0	0	0
1901 90	– Drugo:
	– – ekstrakt slada:
1901 90 11	– – – z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več	0	0	0	0	0
1901 90 19	– – – drugo	0	0	0	0	0
	– – drugo:
1901 90 91	– – – ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno invertni sladkor) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živil v obliki prahu, sestavljenih iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404	0	0	0	0	0
1901 90 99	– – – drugo	0	0	0	0	0
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca	0	0	0	0	0
1902 19	– – druge:
1902 19 10	– – – ki ne vsebuje navadne pšenične moke ali zdroba	0	0	0	0	0
1902 19 90	– – – drugo	0	0	0	0	0
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
	– – druge:
1902 20 91	– – – kuhane	0	0	0	0	0
1902 20 99	– – – drugo	0	0	0	0	0
1902 30	– Druge testenine:
1902 30 10	– – posušene	0	0	0	0	0
1902 30 90	– – drugo	0	0	0	0	0
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen	0	0	0	0	0
1902 40 90	– – drugo	0	0	0	0	0
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno	0	0	0	0	0
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:
1904 10 10	– – pridobljena iz koruze	0	0	0	0	0
1904 10 30	– – pridobljena iz riža	0	0	0	0	0
1904 10 90	– – druga:	0	0	0	0	0
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreknjenih žitnih kosmičev:
1904 20 10	– – pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev	0	0	0	0	0
	– – druga:
1904 20 91	– – – pridobljena iz koruze	0	0	0	0	0
1904 20 95	– – – pridobljena iz riža	0	0	0	0	0
1904 20 99	– – – druga	0	0	0	0	0
1904 30 00	Bulgur pšenica	0	0	0	0	0
1904 90	– Drugo:
1904 90 10	– – riž	0	0	0	0	0
1904 90 80	– – drugo	0	0	0	0	0
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	0	0	0	0	0
1905 20	– Medenjaki in podobni izdelki:
1905 20 10	– – ki vsebujejo manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):	0	0	0	0	0
1905 20 30	– – ki vsebujejo 30 mas.% ali več, vendar manj kot 50 mas.% saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	0	0	0	0	0
1905 20 90	– – ki vsebujejo 50 mas.% ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)	0	0	0	0	0
	– Sladki keksi; vaflji in oblati:
1905 31	– – sladki keksi;
	– – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 31 11	– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85g	0	0	0	0	0
1905 31 19	– – – – drugi	0	0	0	0	0
	– – – drugi:
1905 31 30	– – – – ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob	0	0	0	0	0
	– – – – drugi:
1905 31 91	– – – – – sendvič keksi	0	0	0	0	0
1905 31 99	– – – – – drugi	0	0	0	0	0
1905 32	– – vaflji in oblati:
1905 32 05	– – – z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %	0	0	0	0	0
	– – – drugi
	– – – – popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 32 11	– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85g	0	0	0	0	0
1905 32 19	– – – – – drugi	0	0	0	0	0
	– – – – drugi:
1905 32 91	– – – – – soljeni, polnjeni ali nepolnjeni	0	0	0	0	0
1905 32 99	– – – – – drugi	0	0	0	0	0
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:
1905 40 10	– – prepečenec	0	0	0	0	0
1905 40 90	– – drugo	0	0	0	0	0
1905 90	– Drugo:
1905 90 10	– – matzos	0	0	0	0	0
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi	0	0	0	0	0
	– – drugo:
1905 90 30	– – – kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas. % sladkorjev niti več kot 5 mas. % maščob	0	0	0	0	0
1905 90 45	– – – keksi	0	0	0	0	0
1905 90 55	– – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni	0	0	0	0	0
	– – – drugo:
1905 90 60	– – – – z dodanimi sladili	0	0	0	0	0
1905 90 90	– – – – drugo	0	0	0	0	0
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	80	60	40	20	0
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	80	60	40	20	0
2001 90 60	– – palmovi srčki	80	60	40	20	0
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2004 10	– Krompir:
	– – drugo
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	80	60	40	20	0
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	80	60	40	20	0
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	80	60	40	20	0
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)	80	60	40	20	0
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11	– – arašidi:
2008 11 10	– – – arašidno maslo	80	60	40	20	0
	– Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19 :
2008 91 00	– – palmovi srčki	80	60	40	20	0
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega alkohola:
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)	0	0	0	0	0
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba	0	0	0	0	0
2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 11	– – ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 11 11	– – – z vsebnostjo suhe snovi na kavni osnovi 95 mas. % ali več	0	0	0	0	0
2101 11 19	– – – drugo	0	0	0	0	0
2101 12	– – pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrata ali na osnovi kave:
2101 12 92	– – – pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov kave	0	0	0	0	0
2101 12 98	– – – drugi	0	0	0	0	0
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20 20	– – ekstrakti, esence ali koncentrati	0	0	0	0	0
	– – pripravki:
2101 20 92	– – – na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali maté čaja	0	0	0	0	0
2101 20 98	– – – drugi	0	0	0	0	0
2101 30	– Pražena cikorija ter drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– – pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 11	– – – pražena cikorija	0	0	0	0	0
2101 30 19	– – – drugo	0	0	0	0	0
	– – ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 91	– – – iz pražene cikorije	0	0	0	0	0
2101 30 99	– – – drugo	0	0	0	0	0
2102	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas:
2102 10 10	– – kultura kvasa	80	60	40	20	0
	– – pekovski kvas:
2102 10 31	– – – posušen	80	60	40	20	0
2102 10 39	– – – drugo	80	60	40	20	0
2102 10 90	– – drugo	80	60	40	20	0
2102 20	– Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi:
	– – neaktivni kvas:
2102 20 11	– – – v tabletah, kockah ali podobnih oblikah ali v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg	0	0	0	0	0
2102 20 19	– – – drugo	0	0	0	0	0
2102 20 90	– – drugo	0	0	0	0	0
2102 30 00	– Pripravljeni pecilni praški	0	0	0	0	0
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00	– Sojina omaka	0	0	0	0	0
2103 20 00	– Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake	0	0	0	0	0
2103 30	– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30 10	– – gorčična moka in zdrob	0	0	0	0	0
2103 30 90	– – pripravljena gorčica	0	0	0	0	0
2103 90	– Drugo:
2103 90 10	– – mangov „chutney“, tekoč	0	0	0	0	0
2103 90 30	– – aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj	0	0	0	0	0
2103 90 90	– – drugo	0	0	0	0	0
2104	Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:
2104 10	– Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe:
2104 10 10	– – sušeni	80	60	40	20	0
2104 10 90	– – drugo	80	60	40	20	0
2104 20 00	– Homogenizirana sestavljena živila	80	60	40	20	0
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10	– Ki ne vsebujejo mlečnih maščob oziroma vsebujejo manj kot 3 mas. % takšnih maščob	80	60	40	20	0
	– Ki vsebujejo mlečne maščobe:
2105 00 91	– – 3 mas. % ali več, vendar manj kakor 7 mas. %	80	60	40	20	0
2105 00 99	– – 7 mas. % ali več	80	60	40	20	0
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:
2106 10 20	– – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	80	60	40	20	0
2106 10 80	– – drugo	80	60	40	20	0
2106 90	– Drugo:
2106 90 20	– – sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač	80	60	40	20	0
	– – drugo:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba:	80	60	40	20	0
2106 90 98	– – – drugo	80	60	40	20	0
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg:
2201 10	– Mineralne vode in sodavice:
	– – naravne mineralne vode:
2201 10 11	– – – negazirane	90	80	70	60	50
2201 10 19	– – – drugo	90	80	70	60	50
2201 10 90	– – drugo:	90	80	70	60	50
2201 90 00	– Drugo	90	80	70	60	50
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009 :
2202 10 00	– Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane	90	80	70	60	50
2202 90	– Drugo:
2202 90 10	– – ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404	90	80	70	60	50
	– – druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 :
2202 90 91	– – – manj kot 0,2 mas. %	90	80	70	60	50
2202 90 95	– – – 0,2 mas. % ali več, vendar manj kot 2 mas. %	90	80	70	60	50
2202 90 99	– – – 2 mas. % ali več	90	80	70	60	50
2203 00	Pivo, izdelano iz slada:
	– V embalaži s prostornino 10 litrov ali manj:
2203 00 01	– – v steklenicah	80	60	40	20	0
2203 00 09	– – drugo	80	60	40	20	0
2203 00 10	– V embalaži s prostornino več kot 10 litrov	80	60	40	20	0
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:
2205 10	– V embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2205 10 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj	80	60	40	20	0
2205 10 90	– – z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %	80	60	40	20	0
2205 90	– Drugo:
2205 90 10	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj	80	60	40	20	0
2205 90 90	– – z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %	80	60	40	20	0
2207	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola:
2207 10 00	– Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več	80	60	40	20	0
2207 20 00	– Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola	80	60	40	20	0
2208	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 20	– Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin:
	– – v embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2208 20 12	– – – Cognac	80	60	40	20	0
2208 20 14	– – – Armagnac	80	60	40	20	0
2208 20 26	– – – Grappa	80	60	40	20	0
2208 20 27	– – – brandy de Jerez	80	60	40	20	0
2208 20 29	– – – druga	80	60	40	20	0
	– – v embalaži s prostornino več kot 2 litra:
2208 20 40	– – – surovi destilat	80	60	40	20	0
	– – – druga:
2208 20 62	– – – – Cognac:	80	60	40	20	0
2208 20 64	– – – – Armagnac	80	60	40	20	0
2208 20 86	– – – – Grappa	80	60	40	20	0
2208 20 87	– – – – brandy de Jerez	80	60	40	20	0
2208 20 89	– – – – druga	80	60	40	20	0
2208 30	– Whisky:
	– – whisky bourbon, v embalaži s prostornino:
2208 30 11	– – – do vključno 2 litra	80	60	40	20	0
2208 30 19	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – škotski whisky:
	– – – malt whisky, v embalaži s prostornino:
2208 30 32	– – – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 30 38	– – – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – – blended whisky, v embalaži s prostornino:
2208 30 52	– – – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 30 58	– – – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – – drug, v embalaži s prostornino:
2208 30 72	– – – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 30 78	– – – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – drug, v embalaži s prostornino:
2208 30 82	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 30 88	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
2208 40	– Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo po fermentaciji proizvodov iz sladkornega trsa:
	– – v embalaži s prostornino 2 litra ali manj
2208 40 11	– – – rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola (z 10-odstotnim odstopanjem)	80	60	40	20	0
	– – – drugo:
2208 40 31	– – – – vrednosti več kot 7,9 EUR na liter čistega alkohola	80	60	40	20	0
2208 40 39	– – – – drugo	80	60	40	20	0
	– – v embalaži s prostornino več kot 2 litra:
2208 40 51	– – – rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola (z 10-odstotnim odstopanjem)	80	60	40	20	0
	– – drugo:
2208 40 91	– – – – vrednosti več kot 2 EUR na liter čistega alkohola	80	60	40	20	0
2208 40 99	– – – – drugo	80	60	40	20	0
2208 50	– Gin in brinjevec:
	– – gin, v embalaži s prostornino:
2208 50 11	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 50 19	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – brinjevec, v embalaži s prostornino:
2208 50 91	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 50 99	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
2208 60	– Vodka:
	– – z dejansko vsebnostjo alkohola 45,4 vol. % ali manj, v embalaži s prostornino:
2208 60 11	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 60 19	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 45,4 vol.%, v embalaži s prostornino:
2208 60 91	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 60 99	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
2208 70	– Likerji in krepilne pijače:
2208 70 10	– – v embalaži s prostornino 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 70 90	– – v embalaži s prostornino več kot 2 litra	80	60	40	20	0
2208 90	– Drugo:
	– – arak, v embalaži s prostornino:
2208 90 11	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 90 19	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
	– – žganja iz sliv, hrušk ali češenj (razen likerjev), v embalaži s prostornino:
2208 90 33	– – – 2 litra ali manj:	80	60	40	20	0
2208 90 38	– – – več kot 2 litra:	80	60	40	20	0
	– – druge destilirane pijače in druge alkoholne pijače, v embalaži s prostornino:
	– – – 2 litra ali manj:
2208 90 41	– – – – ouzo	80	60	40	20	0
	– – – – druge:
	– – – – – žganja (razen likerjev):
	– – – – – – destilirana iz sadja:
2208 90 45	– – – – – – – kalvados	80	60	40	20	0
2208 90 48	– – – – – – – druga	80	60	40	20	0
	– – – – – – druga:
2208 90 52	– – – – – – – žganje iz žita – korn	80	60	40	20	0
2208 90 54	– – – – – – – – tequila	80	60	40	20	0
2208 90 56	– – – – – – – – druga	80	60	40	20	0
2208 90 69	– – – – – druge alkoholne pijače	80	60	40	20	0
	– – – več kot 2 litra:
	– – – – žganja (razen likerjev):
2208 90 71	– – – – destilirana iz sadja	80	60	40	20	0
2208 90 75	– – – – – tequila	80	60	40	20	0
2208 90 77	– – – – – druge	80	60	40	20	0
2208 90 78	– – – – druge alkoholne pijače	80	60	40	20	0
	– – nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol.%, v embalaži s prostornino:
2208 90 91	– – – 2 litra ali manj	80	60	40	20	0
2208 90 99	– – – več kot 2 litra	80	60	40	20	0
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2402 10 00	– Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak	80	60	40	20	0
2402 20	– Cigarete, ki vsebujejo tobak:
2402 20 10	– – ki vsebujejo nageljnove žbice	80	60	40	20	0
2402 20 90	– – druge	80	60	40	20	0
2402 90 00	– Drugo	80	60	40	20	0
2403	Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10	– Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega:
2403 10 10	– – v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 500 g	80	60	40	20	0
2403 10 90	– – drug	80	60	40	20	0
	– Drug:
2403 91 00	– – homogeniziran ali rekonstituiran tobak	80	60	40	20	0
2403 99	– – drug:
2403 99 10	– – – njuhanec in tobak za žvečenje	80	60	40	20	0
2403 99 90	– – – drugo	80	60	40	20	0
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati:
	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00	– – manitol	0	0	0	0	0
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol):
	– – – v vodni raztopini:
2905 44 11	– – – – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola	0	0	0	0	0
2905 44 19	– – – – drugi	0	0	0	0	0
	– – – drugi:
2905 44 91	– – – – ki vsebuje do vključno 2 mas. % D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola	0	0	0	0	0
2905 44 99	– – – – drugi	0	0	0	0	0
2905 45 00	– – glicerol	0	0	0	0	0
3301	Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90	– Drugo:
3301 90 10	– – terpenski stranski produkti deterpenizacije eteričnih olj	0	0	0	0	0
	– – ekstrahirane oleo-smole
3301 90 21	– – – sladkih koreninic in hmelja	0	0	0	0	0
3301 90 30	– – – drugo	0	0	0	0	0
3301 90 90	– – drugo	0	0	0	0	0
3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane ali pijač
	– – za uporabo v industriji pijač:
	– – – preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10	– – – – z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %	0	0	0	0	0
	– – – – drugo:
3302 10 21	– – – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba	0	0	0	0	0
3302 10 29	– – – – – drugo	0	0	0	0	0
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein:
3501 10 10	– – za proizvodnjo regeneriranih tekstilnih vlaken	0	0	0	0	0
3501 10 50	– – za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane ali krme	0	0	0	0	0
3501 10 90	– – drugo	0	0	0	0	0
3501 90	– Drugo:
3501 90 90	– – drugo	0	0	0	0	0
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10	– Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10	– – dekstrini	0	0	0	0	0
	– – drugi modificirani škrobi:
3505 10 90	– – – drugo	0	0	0	0	0
3505 20	– Lepila:
3505 20 10	– – ki vsebujejo do 25 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov	0	0	0	0	0
3505 20 30	– – ki vsebujejo od vključno 25 mas. % do 55 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov	0	0	0	0	0
3505 20 50	– – ki vsebujejo od vključno 55 mas. % do 80 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov	0	0	0	0	0
3505 20 90	– – ki vsebujejo 80 mas. % ali več škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov	0	0	0	0	0
3809	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi:
3809 10 10	– – ki vsebujejo do 55 mas. % takih substanc	0	0	0	0	0
3809 10 30	– – ki vsebujejo 55 mas. % ali več, vendar do 70 mas. % takih substanc	0	0	0	0	0
3809 10 50	– – ki vsebujejo od vključno 70 mas. % do 83 mas. % takih substanc	0	0	0	0	0
3809 10 90	– – ki vsebujejo 83 mas. % ali več takih substanc	0	0	0	0	0
3823	Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:
	– Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije:
3823 11 00	– – stearinska kislina	0	0	0	0	0
3823 12 00	– – oleinska kislina	0	0	0	0	0
3823 13 00	– – maščobne kisline talovega olja	0	0	0	0	0
3823 19	– – drugo:
3823 19 10	– – – destilirane maščobne kisline	0	0	0	0	0
3823 19 30	– – – destilati maščobnih kislin	0	0	0	0	0
3823 19 90	– – – drugo	0	0	0	0	0
3823 70 00	– Industrijski maščobni alkoholi	0	0	0	0	0
3824	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44 :
	– – v vodni raztopini:
3824 60 11	– – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola	0	0	0	0	0
3824 60 19	– – – drug	0	0	0	0	0
	– – drug:
3824 60 91	– – ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola	0	0	0	0	0
3824 60 99	– – – drug	0	0	0	0	0

▼M1

PRILOGA IIa K PROTOKOLU 1

Tarifne kvote, ki se uporabljajo za uvoz blaga s poreklom iz Evropske unije v Črno goro

Oznaka KN 2013	Poimenovanje	Letna količina (v litrih)	Stopnja dajatve v okviru kvote
2201	Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom;		0 %
2201 10	Mineralne vode in sodavice	240 000
Ex 2201 90	Drugo
2201900010	Navadna naravna voda, pakirana	430 000
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009	810 000	0 %

▼B

PROTOKOL 2

o vzajemnih preferencialnih koncesijah za določena vina, vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Ta protokol vsebuje:

(1)

Sporazum o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za določena vina (Priloga I k temu protokolu);

(2)

Sporazum o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin (Priloga II k temu protokolu).

Člen 2

Sporazumi iz člena 1 se uporabljajo za:

(1)

vina iz tarifne številke 2204 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju, ki so bila proizvedena iz svežega grozdja,

(a)

s poreklom iz Skupnosti, proizvedena v skladu s predpisi, ki urejajo enološke postopke in obdelave iz naslova V Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino ( 6 ), in Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav ( 7 ),

ali

(b)

s poreklom iz Črne gore, proizvedena v skladu s predpisi o enoloških postopkih in obdelavah, skladnih s črnogorsko zakonodajo. Ti predpisi, ki urejajo enološke prakse in postopke, so v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(2)

žgane pijače iz tarifne številke 2208 iz Konvencije, navedene v odstavku 1:

(a)

s poreklom iz Skupnosti in so v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač ( 8 ), in v Uredbi Komisije (EGS) št. 1014/90 z dne 24. aprila 1990 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač ( 9 );

ali

(b)

s poreklom iz Črne gore, proizvedena v skladu s črnogorsko zakonodajo, ki je v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(3)

aromatizirana vina iz tarifne številke 2205 iz Konvencije, navedene v odstavku 1:

(a)

s poreklom iz Skupnosti in v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov ( 10 ):

ali

(b)

s poreklom iz Črne gore, proizvedena v skladu s črnogorsko zakonodajo, ki je v skladu z zakonodajo Skupnosti.

PRILOGA I

SPORAZUM

Med skupnostjo in črno goro o vzajemnih preferncialnih trgovinskih koncesijah za določena vina

Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Skupnost veljajo spodaj navedene koncesije:

Oznaka KN

Poimenovanje

(v skladu s členom 2(1)(b) Protokola 2)

Veljavna dajatev

Količina (hl)

ex 2204 10

Kakovostno peneče vino

oproščeno

16 000

ex 2204 21

Vino iz svežega grozdja

2.	Skupnost odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 1, pod pogojem, da Črna gora za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Črno goro veljajo spodaj navedene koncesije:

Črnogorska oznaka carinske tarife	Poimenovanje (v skladu s členom 2(1)(a) Protokola 2)	Veljavna dajatev	Veljavnost Količina(hl)	Letno povečanje (hl)	Posebne določbe
ex 2204 10	Kakovostno peneče vino	oproščeno	1 500	1 000	(1)
ex 2204 21	Vino iz svežega grozdja
(1) Letno povečanje se uporablja dokler kvota ne doseže najvišje vrednosti 3 500 hl.

4.	Črna gora odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 3, pod pogojem, da Skupnost za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

5.	Pravila o poreklu, ki se uporabljajo v okviru tega sporazuma, so določena v Protokolu 3.

Za uvoz vina na podlagi koncesij, predvidenih v tem sporazumu, se predloži dovoljenje in spremni dokument v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2001 z dne24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja ( 11 ), s čimer se potrdi, da je zadevno vino v skladu s členom 2(1) Protokola 2. Dovoljenje in spremni dokument izda vzajemno priznani uradni organ, naveden na skupno izdelanem seznamu.

7.	Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij ob upoštevanju razvoja trgovine z vinom med pogodbenicama.

8.	Pogodbenici zagotovita, da drugi ukrepi ne spodbijajo vzajemno dodeljenih koncesij.

9.	Na zahtevo ene ali druge pogodbenice se skličejo posvetovanja o vseh težavah v zvezi z delovanjem tega sporazuma.

PRILOGA II

SPORAZUM

Med skupnostjo in črno goro o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Člen 1

Cilji

Pogodbenici na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti priznata, zaščitita in nadzorujeta imena proizvodov, navedenih v členu 2 tega protokola, v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, določenih v tej prilogi, in da se dosežejo cilji, določeni v tej prilogi.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene tega sporazuma in razen, kadar je v tem sporazumu izrecno opredeljeno drugače, velja naslednje:

(a)

kadar se „s poreklom“ uporabi z imenom pogodbenice, to pomeni:

—

vino v celoti proizvedeno na ozemlju zadevne pogodbenice, in sicer samo iz grozdja, ki je bilo v celoti obrano na ozemlju navedene pogodbenice,

—

žgana pijača ali aromatizirano vino v celoti proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice;

(b)

„geografska označba“, kakor je navedena v seznamu v Dodatku 1, je označba, kakor je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“);

(c)

„tradicionalni izraz“ je ime, ki se tradicionalno uporablja, kot je določeno v Dodatku 2, in se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina, kraj ali poseben dogodek, povezan z zgodovino zadevnega vina, ter se ta izraz priznava z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve takšnega vina s poreklom z ozemlja navedene pogodbenice;

(d)

„enakozvočna“ pomeni isto geografsko označbo ali isti tradicionalni izraz ali tako podoben pojem, da bi lahko to privedlo do zamenjave, in ki označuje različne kraje, postopke ali stvari;

(e)

„opis“ so besede, s katerimi je opisano vino, žgana pijača ali aromatizirano vino na etiketi ali dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, na trgovinskih dokumentih, zlasti na računih in dobavnicah, ter na reklamnem gradivu;

(f)

„označevanje“ so vsi opisi in druge opombe, znaki, vzorci, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, in se pojavljajo na isti posodi, tudi na sistemih zapiranja ali pritrjeni etiketi ter ovoju, ki prekriva grlo steklenic;

(g)

„predstavitev“ so vsi izrazi, navedbe in podobno, ki se nanašajo na vino, žgano pijačo ali aromatizirano vino in se uporabljajo na etiketah, embalaži, posodah, sredstvih za zapiranje, pri kakršnem koli oglaševanju in/ali pospeševanju prodaje;

(h)

„embalaža“ je zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod ali pri prodaji končnemu porabniku;

(i)

„proizveden“ pomeni celoten postopek proizvodnje vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(j)

„vino“ je samo pijača, ki se pridobi s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja sort vinskih trt, navedenih v tem sporazumu, stisnjenega ali ne, ali grozdnega mošta;

(k)

„sorte vinske trte“ so sorte vinske trte (Vitis Vinifera) ne glede na kakršno koli zakonodajo, ki jo lahko ima pogodbenica za uporabo različnih sort vinskih trt za vino, proizvedeno v tej pogodbenici;

(l)

„Sporazum STO“ je Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

Člen 3

Splošni uvozni režim in tržna pravila

Uvoz in trženje proizvodov, navedenih v členu 2, se izvajata v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ IN AROMATIZIRANIH VIN

Člen 4

Zaščitena imena

Brez poseganja v člene 5, 6 in 7 se zaščiti naslednje:

(a)

glede proizvodov, navedenih v členu 2:

—

navedbe imena države članice, iz katere ima vino, žgana pijača in aromatizirano vino poreklo, ali drugih imen, ki se uporabljajo za državo članico,

—

geografske označbe, naštete v delu A Dodatka 1, in sicer točke (a) za vina, točke (b) za žgane pijače in točke (c) za aromatizirana vina,

—

tradicionalni izrazi, našteti v delu A Dodatka 2;

(b)

kar zadeva vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore:

—

navedba imena „Črna gora“ ali katero koli drugo ime, ki se uporablja za to državo,

—

geografske označbe, naštete v delu B Dodatka 1, in sicer točke (a) za vina, točke (b) za žgane pijače in točke (c) za aromatizirana vina.

Člen 5

Zaščita imen, ki se nanašajo na države članice skupnosti in na črno goro

V Črni gori se navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za države članice pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a)

uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz zadevne države članice in

(b)

se v Skupnosti ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

V Skupnosti se navedbe Črne gore in druga imena, ki se uporabljajo za Črno goro (ki mu ali mu ne sledi ime sorte vinske trte) pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a)

uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore in

(b)

se v Črni gori ne uporabljajo drugače, kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Črne gore.

Člen 6

Zaščita geografskih označb

V Črni gori so geografske označbe za Skupnost, ki so naštete v delu A Dodatka 1:

(a)

zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Skupnosti in

(b)

se ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Skupnosti,

v Skupnosti so geografske označbe za Črno goro, ki so naštete v delu B Dodatka 1:

(a)

zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore, in

(b)

se ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Črne gore.

Pogodbenici v skladu s tem sporazumom sprejmeta vse ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito imen iz druge alinee člena 4(a) in druge alinee člena 4(b), ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uporabi ustrezna pravna sredstva iz člena 23 Sporazuma TRIPS, da zagotovi učinkovito zaščito in prepreči, da bi se geografske označbe uporabljale za označevanje vin, žganih pijač in aromatiziranih vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.

Geografske označbe iz člena 4 se uporabljajo izključno samo za proizvode s poreklom iz pogodbenice, za katere veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.

Z zaščito, ki je predvidena s tem sporazumom, se prepoveduje predvsem vsakršna uporaba zaščitenih imen za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja, zaščita pa se uporablja celo v primerih:

(a)

ko je navedeno pravo poreklo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina,

(b)

ko se zadevna geografska označba uporablja v prevodu,

(c)

ko ime spremljajo izrazi, kakor so „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugi tovrstni izrazi,

(d)

ko je zaščiteno ime uporabljeno na kakršen koli način za proizvode iz tarifne številke 2009 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju.

Če so geografske označbe, naštete v Dodatku 1 enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri. Pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

Če je geografska označba, navedena v Dodatku 1, enakozvočna z geografsko označbo za tretjo državo, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPS.

Določbe tega sporazuma v nobenem primeru ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da se s tem zavajajo potrošniki.

Nobena določba tega sporazuma ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, navedeno v Dodatku 1, ki ni ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.

10.

Z začetkom veljavnosti tega sporazuma pogodbenici menita, da se zaščitena geografska imena, našteta v Dodatku 1, kot splošna imena za vina, žgane pijače in aromatizirana vina v skupnem jeziku pogodbenic ne uporabljajo več, kot je predvideno v členu 24(6) Sporazuma TRIPS.

Člen 7

Zaščita tradicionalnih izrazov

V Črni gori se tradicionalni izrazi za Skupnost, našteti v Dodatku 2:

(a)

ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Črne gore in

(b)

se za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot v povezavi z vini s poreklom, kategorijami vina in v jezikih, kot so našteti v Dodatku 2, ter pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

Črna gora v skladu s tem sporazumom sprejme ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. V ta namen Črna gora zagotovi ustrezna pravna sredstva za učinkovito zaščito in preprečevanje uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, za katere navedeni tradicionalni izrazi niso upravičeni, tudi ko se pri tradicionalnih izrazih uporabijo izrazi kot „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja samo:

(a)

za jezik ali jezike, navedene v Dodatku 2, in ne za prevode; in

(b)

za kategorijo proizvoda, v zvezi s katerim je ta izraz zaščiten v Skupnosti, kakor je določeno v Dodatku 2.

Z zaščito, predvideno v členu 3, se ne posega v člen 4.

Člen 8

Blagovne znamke

Odgovorni uradi pogodbenic zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, ki je identična, podobna ali vsebuje navedbo geografske označbe, zaščitene na podlagi člena 4 naslova I tega sporazuma, če tako vino, žgana pijača ali aromatizirano vino nima tega porekla in ni v skladu z ustreznimi pravili, ki urejajo njegovo uporabo.

Odgovorni uradi pogodbenice zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, ki vsebuje tradicionalni izraz, zaščiten v okviru tega sporazuma, če zadevno vino ni vino, za katerega je rezerviran tradicionalni izraz, kot je navedeno v Dodatku 2.

Črna gora sprejme potrebne ukrepe za spremembo imen blagovnih znamk, da se v celoti umaknejo vse navedbe geografskih označb Skupnosti, zaščitenih na podlagi člena 4 Naslova I tega sporazuma. Vse navedbe se umaknejo najpozneje do 31. decembra 2008.

Člen 9

Izvoz

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri izvozu in trženju vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom iz pogodbenice zunaj ozemlja navedene pogodbenice zaščitene geografske označbe, navedene v členu 4(a)(ii) in (b)(ii), ter v primeru vin tradicionalni izrazi navedene pogodbenice, navedeni v členu 4(a)(iii), ne uporabljajo za opis in predstavitev takih proizvodov s poreklom v drugi pogodbenici.

NASLOV II

IZVAJANJE IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI TER UPRAVLJANJE TEGA SPORAZUMA

Člen 10

Delovna skupina

Oblikuje se delovna skupina, ki bo delovala pod okriljem pododbora za kmetijstvo, ki bo ustanovljen v skladu s členom 123 tega sporazuma med Črno goro in Skupnostjo.

Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in prouči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju.

Delovna skupina lahko da priporočila, razpravlja in oblikuje predloge glede katerih koli vprašanj v obojestranskem interesu v sektorju vina, žganih pijač in aromatiziranega vina, kar bo prispevalo k izpolnitvi ciljev tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se izmenično sestaja v Skupnosti in v Črni gori na dan, v kraju in na način, ki jih skupaj določita pogodbenici.

Člen 11

Naloge pogodbenic

Pogodbenici neposredno ali v okviru delovne skupine, navedene v členu 10, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.

Črna gora za svojega zastopnika določi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo. Skupnost za svojega zastopnika določi Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Če pogodbenica določi drugega zastopnika, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Zastopnik zagotavlja usklajevanje dejavnosti vseh organov, odgovornih za izvajanje tega sporazuma.

Pogodbenici:

(a)

s sklepom stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj spremenita sezname, omenjene v členu 4 tega sporazuma, da se upoštevajo vse spremembe zakonov in drugih predpisov pogodbenic;

(b)

se na podlagi odločitve stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj odločita, da je treba spremeniti dodatke k temu sporazumu. Šteje se, da so dodatki spremenjeni na dan, ki je zabeležen pri izmenjavi pisem med pogodbenicama, ali na dan, ko delovna skupina sprejme odločitev, odvisno od primera;

(c)

skupaj določita praktične pogoje, omenjene v členu 6(6);

(d)

druga drugo obvestita, ali imata namen sprejeti nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb, ki so v interesu javnega reda, kot sta varovanje zdravja in varstvo potrošnikov, ki lahko vplivajo na sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina;

(e)

druga drugo obvestita o kakršnih koli zakonodajnih, upravnih in sodnih odločitvah v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in o ukrepih, sprejetih na podlagi takšnih odločitev.

Člen 12

Uporaba in izvajanje tega sporazuma

1. Pogodbenici določita kontaktne osebe, navedene v Dodatku 3, ki bodo odgovorne za uporabo in izvajanje tega sporazuma.

Člen 13

Izvrševanje in medsebojna pomoč med pogodbenicama

Če se z opisom ali predstavitvijo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju, krši ta sporazum, pogodbenici uporabita potrebne upravne ukrepe in/ali sprožita pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev kakršne koli napačne uporabe zaščitenega imena.

Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 1, se sprejmejo zlasti:

(a)

kadar se opisi ali prevod opisa, imena, napisi ali slike v zvezi z vinom, žgano pijačo ali aromatiziranim vinom, katerih imena so zaščitena v skladu s tem sporazumom, neposredno ali posredno uporabijo, s čimer se predložijo napačne ali zavajajoče informacije glede porekla, značaja ali kakovosti vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(b)

kadar se za embalažo uporabljajo posode, ki so zavajajoče glede porekla vina.

Če ena od pogodbenic utemeljeno sumi, da:

(a)

vino, žgana pijača ali aromatizirano vino, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržilo v Črni gori in v Skupnosti, ni v skladu s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač ali aromatiziranega vina v Skupnosti ali v Črni gori, ali pa ni v skladu s tem sporazumom; in

(b)

da je to neskladje v posebnem interesu druge pogodbenice in bi lahko privedlo do sprejetja upravnih ukrepov in/ali pravnih postopkov,

o tem nemudoma obvesti zastopnika druge pogodbenice.

Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 3, vsebujejo podrobne podatke o neskladju s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina v pogodbenici in/ali nespoštovanju tega sporazuma, spremljajo pa jih uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti s podatki o kakršnih koli upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki se jih lahko po potrebi sprejme.

Člen 14

Posvetovanja

Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi tega sporazuma.

Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.

Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 nista dosegli soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 129 tega sporazuma, s katerimi se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 15

Tranzit manjših količin

Ta sporazum se ne uporablja za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki:

(a)

potujejo v tranzitu preko ozemlja ene od pogodbenic ali

(b)

imajo poreklo z ozemlja ene od pogodbenic in se dobavljajo v manjših količinah med navedenima pogodbenicama pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v odstavku II.

II.

Za manjše količine se štejejo naslednji proizvodi v zvezi z vinom, žganimi pijačami ali aromatiziranimi vini:

količine v označenih posodah s prostornino največ 5 litrov in s sistemom zapiranja za enkratno uporabo, v katerih celotna količina, ki se prevaža v eni sami ali v več ločenih pošiljkah, ne presega 50 litrov;

(a)

količine v osebni prtljagi potnikov, ki ne presegajo 30 litrov;

(b)

količine, ki se pošiljajo med fizičnimi osebami in ne presegajo 30 litrov;

(c)

količine, ki so del lastnine fizičnih oseb, ki se selijo;

(d)

količine, ki se uvažajo za namene znanstvenih oziroma tehničnih poskusov in ne presegajo 1 hektolitra;

(e)

količine, ki se uvažajo za diplomatske, konzularne ali podobne ustanove kot del priznane vrednosti carine prostega blaga;

(f)

količine, ki so na krovu mednarodnih prevoznih sredstev kot oskrbovalne zaloge.

Izjema iz točke 1 ni združljiva z eno ali več izjemami iz točke 2.

Člen 16

Trženje obstoječih zalog

Vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta sporazum prepoveduje, se lahko prodajajo do porabe zalog.

Razen v primeru, ko pogodbenici sprejmeta drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko še naprej tržijo tista vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.

DODATEK 1

SEZNAM ZAŠČITENIH IMEN

(iz členov 4 in 6 Priloge II k Protokolu 2)

DEL A: V SKUPNOSTI

(a) VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

AVSTRIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

Burgenland

Carnuntum

Donauland

Kamptal

Kärnten

Kremstal

Mittelburgenland

Neusiedlersee

Neusiedlersee-Hügelland

Niederösterreich

Oberösterreich

Salzburg

Steiermark

Südburgenland

Süd-Oststeiermark

Südsteiermark

Thermenregion

Tirol

Traisental

Vorarlberg

Wachau

Weinviertel

Weststeiermark

Wien

2. Namizna vina z geografsko označbo

Bergland

Steirerland

Weinland

Wien

BELGIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij

Côtes de Sambre et Meuse

Hagelandse Wijn

Haspengouwse Wijn

Heuvellandse wijn

Vlaamse mousserende kwaliteitswijn

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays des jardins de Wallonie

Vlaamse landwijn

BOLGARIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

Асеновград (Asenovgrad)

Черноморски район (Black Sea Region)

Брестник (Brestnik)

Драгоево (Dragoevo)

Евксиноград (Evksinograd)

Хан Крум (Han Krum)

Хърсово (Harsovo)

Хасково (Haskovo)

Хисаря (Hisarya)

Ивайловград (Ivaylovgrad)

Карлово (Karlovo)

Карнобат (Karnobat)

Ловеч (Lovech)

Лозица (Lozitsa)

Лом (Lom)

Любимец (Lyubimets)

Лясковец (Lyaskovets)

Мелник (Melnik)

Монтана (Montana)

Нова Загора (Nova Zagora)

Нови Пазар (Novi Pazar)

Ново село (Novo Selo)

Оряховица (Oryahovitsa)

Павликени (Pavlikeni)

Пазарджик (Pazardjik)

Перущица (Perushtitsa)

Плевен (Pleven)

Пловдив (Plovdiv)

Поморие (Pomorie)

Русе (Ruse)

Сакар (Sakar)

Сандански (Sandanski)

Септември (Septemvri)

Шивачево (Shivachevo)

Шумен (Shumen)

Славянци (Slavyantsi)

Сливен (Sliven)

Южно Черноморие (Southern Black Sea Coast)

Стамболово (Stambolovo)

Стара Загора (Stara Zagora)

Сухиндол (Suhindol)

Сунгурларе (Sungurlare)

Свищов (Svishtov)

Долината на Струма (Struma valley)

Търговище (Targovishte)

Върбица (Varbitsa)

Варна (Varna)

Велики Преслав (Veliki Preslav)

Видин (Vidin)

Враца (Vratsa)

Ямбол (Yambol)

2. Namizna vina z geografsko označbo

Дунавска равнина (Danube Plain)

Тракийска низина (Thracian Lowlands)

CIPER

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

V grščini		V angleščini
Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)	Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Κουμανδαρία		Commandaria
Λαόνα Ακάμα		Laona Akama
Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτης		Vouni Panayia – Ambelitis
Πιτσιλιά		Pitsilia
Κρασοχώρια Λεμεσού	Αφάμης ali Λαόνα	Krasohoria Lemesou	Afames ali Laona

2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini	V angleščini
Λεμεσός	Lemesos
Πάφος	Pafos
Λευκωσία	Lefkosia
Λάρνακα	Larnaka

ČEŠKA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja

(za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)

čechy 

litoměřická

mělnická

Morava 

mikulovská

slovácká

velkopavlovická

znojemská

2. Namizna vina z geografsko označbo

české zemské víno

moravské zemské víno

FRANCIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Alsace Grand Cru, za katerim je navedeno ime manjše geografske enote

Alsace, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Alsace ali Vin d'Alsace, za katerim je ali ni navedena beseda „Edelzwicker“ ali ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote

Ajaccio

Aloxe-Corton

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede Val de Loire ali Coteaux de la Loire ali Villages Brissac

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede „Gamay“, „Mousseux“ ali „Villages“

Arbois

Arbois Pupillin

Auxey-Duresses ali Auxey-Duresses Côte de Beaune ali Auxey-Duresses Côte de Beaune-Villages

Bandol

Banyuls

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn ali Béarn Bellocq

Beaujolais Supérieur

Beaujolais, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Beaujolais-Villages

Beaumes-de-Venise, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Beaune

Bellet ali Vin de Bellet

Bergerac

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny

Blanc Fumé de Pouilly

Blanquette de Limoux

Blaye

Bonnes Mares

Bonnezeaux

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bordeaux, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Supérieur“ ali „Rosé“ ali „mousseux“

Bourg

Bourgeais

Bourgogne, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Rosé“ ali ime manjše geografske enote

Bourgogne Aligoté

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Buzet

Cabardès

Cabernet d’Anjou

Cabernet de Saumur

Cadillac

Cahors

Canon-Fronsac

Cap Corse, pred katerim sta navedeni besedi „Muscat de“

Cassis

Cérons

Chablis Grand Cru, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chambertin

Chambertin Clos de Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Château Châlon

Château Grillet

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-lès-Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Clos Vougeot

Collioure

Condrieu

Corbières, za katerim je ali ni navedena beseda Boutenac

Cornas

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits

Côte Roannaise

Côte Rôtie

Coteaux Champenois, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux d’Aix-en-Provence

Coteaux d’Ancenis, za katerim je ali ni navedeno ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l’Aubance

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet

Coteaux du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon ali Coteaux du Layon Chaume

Coteaux du Layon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Loir

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois

Coteaux Varois

Côte-de-Nuits-Villages

Côtes Canon-Fronsac

Côtes d'Auvergne, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Bourg

Côtes de Brulhois

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de la Malepère

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence, za katerim sta ali nista navedeni besedi Sainte Victoire

Côtes de Saint-Mont

Côtes de Toul

Côtes du Frontonnais, za katerim je ali ni navedena beseda Fronton ali Villaudric

Côtes du Jura

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Rhône Villages, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes du Roussillon

Côtes du Roussillon Villages, za katerim je ali ni navedena vinogradniška občina Caramany ali Latour de France ali Les Aspres ali Lesquerde ali Tautavel

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny

Crémant d’Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots Bâtard-Montrachet

Crozes Ermitage

Crozes-Hermitage

Echezeaux

Entre-Deux-Mers ali Entre-Deux-Mers Haut-Benauge

Ermitage

Faugères

Fiefs Vendéens, za katerim so ali niso navedene besede „lieu dits“ Mareuil ali Brem ali Vix ali Pissotte

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan

Gaillac

Gaillac Premières Côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon

Grands Echezeaux

Graves

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros Plant du Pays Nantais

Haut Poitou

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Hermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières

Juliénas

Jurançon

L’Etoile

La Grande Rue

Ladoix ali Ladoix Côte de Beaune ali Ladoix Côte de beaune-Villages

Lalande de Pomerol

Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Latricières-Chambertin

Les-Baux-de-Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lunel, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Lussac Saint-Émilion

Mâcon or Pinot-Chardonnay-Macôn

Mâcon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mâcon-Villages

Macvin du Jura

Madiran

Maranges Côte de Beaune ali Maranges Côtes de Beaune-Villages

Maranges, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Marcillac

Margaux

Marsannay

Maury

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou Salon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mercurey

Meursault ali Meursault Côte de Beaune ali Meursault Côte de Beaune-Villages

Minervois

Minervois-la-Livinière

Mireval

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie ali Monthélie Côte de Beaune ali Monthélie Côte de Beaune-Villages

Montlouis, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Moulis-en-Médoc

Muscadet

Muscadet Coteaux de la Loire

Muscadet Côtes de Grandlieu

Muscadet Sèvre-et-Maine

Musigny

Néac

Nuits

Nuits-Saint-Georges

Orléans

Orléans-Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune-Villages

Pessac-Léognan

Petit Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Pineau des Charentes

Pinot-Chardonnay-Macôn

Pomerol

Pommard

Pouilly Fumé

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Puisseguin Saint-Émilion

Puligny-Montrachet ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Quarts-de-Chaume

Quincy

Rasteau

Rasteau Rancio

Régnié

Reuilly

Richebourg

Rivesaltes, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Rivesaltes Rancio

Romanée (La)

Romanée Conti

Romanée Saint-Vivant

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Roussette du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Julien

Saint-Amour

Saint-Aubin ali Saint-Aubin Côte de Beaune ali Saint-Aubin Côte de Beaune-Villages

Saint-Bris

Saint-Chinian

Sainte-Croix-du-Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Saint-Émilion

Saint-Emilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges Saint-Émilion

Saint-Jean-de-Minervois, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Saint-Joseph

Saint-Nicolas-de-Bourgueil

Saint-Péray

Saint-Pourçain

Saint-Romain ali Saint-Romain Côte de Beaune ali Saint-Romain Côte de Beaune-Villages

Saint-Véran

Sancerre

Santenay ali Santenay Côte de Beaune ali Santenay Côte de Beaune-Villages

Saumur Champigny

Saussignac

Sauternes

Savennières

Savennières-Coulée-de-Serrant

Savennières-Roche-aux-Moines

Savigny ali Savigny-lès-Beaune

Seyssel

Tâche (La)

Tavel

Thouarsais

Touraine Amboise

Touraine Azay-le-Rideau

Touraine Mesland

Touraine Noble Joue

Touraine, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d’Entraygues et du Fel

Vin d’Estaing

Vin de Corse, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin de Lavilledieu

Vin de Savoie ali Vin de Savoie-Ayze, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin Fin de la Côte de Nuits

Viré Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosne-Romanée

Vougeot

Vouvray, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays de l’Agenais

Vin de pays d’Aigues

Vin de pays de l’Ain

Vin de pays de l’Allier

Vin de pays d’Allobrogie

Vin de pays des Alpes de Haute-Provence

Vin de pays des Alpes Maritimes

Vin de pays de l’Ardèche

Vin de pays d’Argens

Vin de pays de l’Ariège

Vin de pays de l’Aude

Vin de pays de l’Aveyron

Vin de pays des Balmes dauphinoises

Vin de pays de la Bénovie

Vin de pays du Bérange

Vin de pays de Bessan

Vin de pays de Bigorre

Vin de pays des Bouches du Rhône

Vin de pays du Bourbonnais

Vin de pays du Calvados

Vin de pays de Cassan

Vin de pays Cathare

Vin de pays de Caux

Vin de pays de Cessenon

Vin de pays des Cévennes, za katerim sta ali nista navedeni besedi Mont Bouquet

Vin de pays Charentais, za katerim so ali niso navedene besede Ile de Ré ali Ile d’Oléron ali Saint-Sornin

Vin de pays de la Charente

Vin de pays des Charentes-Maritimes

Vin de pays du Cher

Vin de pays de la Cité de Carcassonne

Vin de pays des Collines de la Moure

Vin de pays des Collines rhodaniennes

Vin de pays du Comté de Grignan

Vin de pays du Comté tolosan

Vin de pays des Comtés rhodaniens

Vin de pays de la Corrèze

Vin de pays de la Côte Vermeille

Vin de pays des coteaux charitois

Vin de pays des coteaux d’Enserune

Vin de pays des coteaux de Besilles

Vin de pays des coteaux de Cèze

Vin de pays des coteaux de Coiffy

Vin de pays des coteaux Flaviens

Vin de pays des coteaux de Fontcaude

Vin de pays des coteaux de Glanes

Vin de pays des coteaux de l’Ardèche

Vin de pays des coteaux de l’Auxois

Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse

Vin de pays des coteaux de Laurens

Vin de pays des coteaux de Miramont

Vin de pays des coteaux de Montélimar

Vin de pays des coteaux de Murviel

Vin de pays des coteaux de Narbonne

Vin de pays des coteaux de Peyriac

Vin de pays des coteaux des Baronnies

Vin de pays des coteaux du Cher et de l’Arnon

Vin de pays des coteaux du Grésivaudan

Vin de pays des coteaux du Libron

Vin de pays des coteaux du Littoral Audois

Vin de pays des coteaux du Pont du Gard

Vin de pays des coteaux du Salagou

Vin de pays des coteaux de Tannay

Vin de pays des coteaux du Verdon

Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban

Vin de pays des côtes catalanes

Vin de pays des côtes de Gascogne

Vin de pays des côtes de Lastours

Vin de pays des côtes de Montestruc

Vin de pays des côtes de Pérignan

Vin de pays des côtes de Prouilhe

Vin de pays des côtes de Thau

Vin de pays des côtes de Thongue

Vin de pays des côtes du Brian

Vin de pays des côtes de Ceressou

Vin de pays des côtes du Condomois

Vin de pays des côtes du Tarn

Vin de pays des côtes du Vidourle

Vin de pays de la Creuse

Vin de pays de Cucugnan

Vin de pays des Deux-Sèvres

Vin de pays de la Dordogne

Vin de pays du Doubs

Vin de pays de la Drôme

Vin de pays Duché d’Uzès

Vin de pays de Franche-Comté, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Champlitte

Vin de pays du Gard

Vin de pays du Gers

Vin de pays des Hautes-Alpes

Vin de pays de la Haute-Garonne

Vin de pays de la Haute-Marne

Vin de pays des Hautes-Pyrénées

Vin de pays d’Hauterive, za katerim so ali niso navedene besede Val d’Orbieu ali Coteaux du Termenès ali Côtes de Lézignan

Vin de pays de la Haute-Saône

Vin de pays de la Haute-Vienne

Vin de pays de la Haute vallée de l’Aude

Vin de pays de la Haute vallée de l’Orb

Vin de pays des Hauts de Badens

Vin de pays de l’Hérault

Vin de pays de l’Ile de Beauté

Vin de pays de l’Indre et Loire

Vin de pays de l’Indre

Vin de pays de l’Isère

Vin de pays du Jardin de la France, za katerim so ali niso navedene besede Marches de Bretagne ali Pays de Retz

Vin de pays des Landes

Vin de pays de Loire-Atlantique

Vin de pays du Loir et Cher

Vin de pays du Loiret

Vin de pays du Lot

Vin de pays du Lot et Garonne

Vin de pays des Maures

Vin de pays de Maine et Loire

Vin de pays de la Mayenne

Vin de pays de Meurthe-et-Moselle

Vin de pays de la Meuse

Vin de pays du Mont Baudile

Vin de pays du Mont Caume

Vin de pays des Monts de la Grage

Vin de pays de la Nièvre

Vin de pays d’Oc

Vin de pays du Périgord, za katerim so ali niso navedene besede Vin de Domme

Vin de pays de la Petite Crau

Vin de pays des Portes de Méditerranée

Vin de pays de la Principauté d’Orange

Vin de pays du Puy de Dôme

Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques

Vin de pays des Pyrénées-Orientales

Vin de pays des Sables du Golfe du Lion

Vin de pays de la Sainte Baume

Vin de pays de Saint Guilhem-le-Désert

Vin de pays de Saint-Sardos

Vin de pays de Sainte Marie la Blanche

Vin de pays de Saône et Loire

Vin de pays de la Sarthe

Vin de pays de Seine et Marne

Vin de pays du Tarn

Vin de pays du Tarn et Garonne

Vin de pays des Terroirs landais, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Chalosse ali Côtes de L’Adour ali Sables Fauves ali Sables de l’Océan

Vin de pays de Thézac-Perricard

Vin de pays du Torgan

Vin de pays d’Urfé

Vin de pays du Val de Cesse

Vin de pays du Val de Dagne

Vin de pays du Val de Montferrand

Vin de pays de la Vallée du Paradis

Vin de pays du Var

Vin de pays du Vaucluse

Vin de pays de la Vaunage

Vin de pays de la Vendée

Vin de pays de la Vicomté d’Aumelas

Vin de pays de la Vienne

Vin de pays de la Vistrenque

Vin de pays de l’Yonne

NEMČIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij (za katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Ahr	Walporzheim /Ahrtal
Baden	Badische Bergstraße Bodensee Breisgau Kaiserstuhl Kraichgau Markgräflerland Ortenau Tauberfranken Tuniberg
Franken	Maindreieck Mainviereck Steigerwald
Hessische Bergstraße	Starkenburg Umstadt
Mittelrhein	Loreley Siebengebirge
Mosel-Saar-Ruwer ali Mosel ali Saar ali Ruwer	Bernkastel Burg Cochem Moseltor Obermosel Ruwertal Saar
Nahe	Nahetal
Pfalz	Mittelhaardt Deutsche Weinstraße Südliche Weinstraße
Rheingau	Johannisberg
Rheinhessen	Bingen Nierstein Wonnegau
Saale-Unstrut	Mansfelder Seen Schloß Neuenburg Thüringen
Sachsen	Elstertal Meißen
Württemberg	Bayerischer Bodensee Kocher-Jagst-Tauber Oberer Neckar Remstal-Stuttgart Württembergischer Bodensee Württembergisch Unterland

2. Namizna vina z geografsko označbo

Landwein	Tafelwein
Ahrtaler Landwein	Albrechtsburg
Badischer Landwein	Bayern
Bayerischer Bodensee-Landwein	Burgengau
Landwein Main	Donau
Landwein der Mosel	Lindau
Landwein der Ruwer	Main
Landwein der Saar	Mosel
Mecklenburger Landwein	Neckar
Mitteldeutscher Landwein	Oberrhein
Nahegauer Landwein	Rhein
Pfälzer Landwein	Rhein-Mosel
Regensburger Landwein	Römertor
Rheinburgen-Landwein	Stargarder Land
Rheingauer Landwein
Rheinischer Landwein
Saarländischer Landwein der Mosel
Sächsischer Landwein
Schwäbischer Landwein
Starkenburger Landwein
Taubertäler Landwein

GRČIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
V grščini	V angleščini
Σάμος	Samos
Μοσχάτος Πατρών	Moschatos Patra
Μοσχάτος Ρίου – Πατρών	Moschatos Riou Patra
Μοσχάτος Κεφαλληνίας	Moschatos Kephalinia
Μοσχάτος Λήμνου	Moschatos Lemnos
Μοσχάτος Ρόδου	Moschatos Rhodos
Μαυροδάφνη Πατρών	Mavrodafni Patra
Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας	Mavrodafni Kephalinia
Σητεία	Sitia
Νεμέα	Nemea
Σαντορίνη	Santorini
Δαφνές	Dafnes
Ρόδος	Rhodos
Νάουσα	Naoussa
Ρομπόλα Κεφαλληνίας	Robola Kephalinia
Ραψάνη	Rapsani
Μαντινεία	Mantinia
Μεσενικόλα	Mesenicola
Πεζά	Peza
Αρχάνες	Archanes
Πάτρα	Patra
Ζίτσα	Zitsa
Αμύνταιο	Amynteon
Γουμένισσα	Goumenissa
Πάρος	Paros
Λήμνος	Lemnos
Αγχίαλος	Anchialos
Πλαγιές Μελίτωνα	Slopes of Melitona

2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini	V angleščini
Ρετσίνα Μεσογείων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Mesogia, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Kropia ali Retsina Koropi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Μαρκοπούλου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Markopoulou, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Μεγάρων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Megara, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Παλλήνης, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Pallini, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Πικερμίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Pikermi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Σπάτων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής	Retsina of Spata, za katerim je ali ni navedena beseda Attika
Ρετσίνα Θηβών, za katerim je ali ni navedena beseda Βοιωτίας	Retsina of Thebes, za katerim je ali ni navedena beseda Viotias
Ρετσίνα Γιάλτρων, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Gialtra, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Ρετσίνα Καρύστου, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Karystos, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Ρετσίνα Χαλκίδας, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας	Retsina of Halkida, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia
Βερντεα Ζακύνθου	Verntea Zakynthou
Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Mount Athos Agioritikos
Τοπικός Οίνος Αναβύσσου	Regional wine of Anavyssos
Αττικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Attiki-Attikos
Τοπικός Οίνος Βίλιτσας	Regional wine of Vilitsa
Τοπικός Οίνος Γρεβενών	Regional wine of Grevena
Τοπικός Οίνος Δράμας	Regional wine of Drama
Δωδεκανησιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Dodekanese - Dodekanissiakos
Τοπικός Οίνος Επανομής	Regional wine of Epanomi
Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Heraklion - Herakliotikos
Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Thessalia - Thessalikos
Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Thebes - Thivaikos
Τοπικός Οίνος Κισσάμου	Regional wine of Kissamos
Τοπικός Οίνος Κρανιάς	Regional wine of Krania
Κρητικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Crete - Kritikos
Λασιθιώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Lasithi - Lasithiotikos
Μακεδονικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Macedonia - Macedonikos
Τοπικός Οίνος Νέας Μεσήμβριας	Regional wine of Nea Messimvria
Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Messinia - Messiniakos
Παιανίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Peanea
Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Pallini - Palliniotikos
Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Peloponnese - Peloponnisiakos
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου	Regional wine of Slopes of Ambelos
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου	Regional wine of Slopes of Vertiskos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα	Regional wine of Slopes of Kitherona
Κορινθιακός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Korinthos - Korinthiakos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας	Regional wine of Slopes of Parnitha
Τοπικός Οίνος Πυλίας	Regional wine of Pylia
Τοπικός Οίνος Τριφυλίας	Regional wine of Trifilia
Τοπικός Οίνος Τυρνάβου	Regional wine of Tyrnavos
ΤοπικόςΟίνος Σιάτιστας	Regional wine of Siatista
Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδας	Regional wine of Ritsona Avlidas
Τοπικός Οίνος Λετρίνων	Regional wine of Letrines
Τοπικός Οίνος Σπάτων	Regional wine of Spata
Toπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού	Regional wine of Slopes of Pendeliko
Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Aegean Sea
Τοπικός Οίνος Ληλάντιου πεδίου	Regional wine of Lilantio Pedio
Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου	Regional wine of Markopoulo
Τοπικός Οίνος Τεγέας	Regional wine of Tegea
Τοπικός Οίνος Αδριανής	Regional wine of Adriani
Τοπικός Οίνος Χαλικούνας	Regional wine of Halikouna
Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής	Regional wine of Halkidiki
Καρυστινός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Karystos - Karystinos
Τοπικός Οίνος Πέλλας	Regional wine of Pella
Τοπικός Οίνος Σερρών	Regional wine of Serres
Συριανός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Syros - Syrianos
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού	Regional wine of Slopes of Petroto
Τοπικός Οίνος Γερανείων	Regional wine of Gerania
Τοπικός Οίνος Οπούντιας Λοκρίδος	Regional wine of Opountia Lokridos
Tοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας	Regional wine of Sterea Ellada
Τοπικός Οίνος Αγοράς	Regional wine of Agora
Τοπικός Οίνος Κοιλάδος Αταλάντης	Regional wine of Valley of Atalanti
Τοπικός Οίνος Αρκαδίας	Regional wine of Arkadia
Τοπικός Οίνος Παγγαίου	Regional wine of Pangeon
Τοπικός Οίνος Μεταξάτων	Regional wine of Metaxata
Τοπικός Οίνος Ημαθίας	Regional wine of Imathia
Τοπικός Οίνος Κλημέντι	Regional wine of Klimenti
Τοπικός Οίνος Κέρκυρας	Regional wine of Corfu
Τοπικός Οίνος Σιθωνίας	Regional wine of Sithonia
Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων	Regional wine of Mantzavinata
Ισμαρικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Ismaros - Ismarikos
Τοπικός Οίνος Αβδήρων	Regional wine of Avdira
Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων	Regional wine of Ioannina
Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας	Regional wine of Slopes of Egialia
Toπικός Οίνος Πλαγίες Αίνου	Regional wine of Slopes of Enos
Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης	Regional wine of Thrace - Thrakikos ali Regional wine of Thrakis
Τοπικός Οίνος Ιλίου	Regional wine of Ilion
Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Metsovo - Metsovitikos
Τοπικός Οίνος Κορωπίου	Regional wine of Koropi
Τοπικός Οίνος Φλώρινας	Regional wine of Florina
Τοπικός Οίνος Θαψανών	Regional wine of Thapsana
Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος	Regional wine of Slopes of Knimida
Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Epirus - Epirotikos
Τοπικός Οίνος Πισάτιδος	Regional wine of Pisatis
Τοπικός Οίνος Λευκάδας	Regional wine of Lefkada
Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος	Regional wine of Monemvasia - Monemvasios
Τοπικός Οίνος Βελβεντού	Regional wine of Velvendos
Λακωνικός Τοπικός Οίνος	Regional wine of Lakonia – Lakonikos
Tοπικός Οίνος Μαρτίνου	Regional wine of Martino
Aχαϊκός Tοπικός Οίνος	Regional wine of Achaia
Τοπικός Οίνος Ηλιείας	Regional wine of Ilia
Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης	Regional wine of Thessaloniki
Τοπικός Οίνος Κραννώνος	Regional wine of Krannona
Τοπικός Οίνος Παρνασσού	Regional wine of Parnassos
Τοπικός Οίνος Μετεώρων	Regional wine of Meteora
Τοπικός Οίνος Ικαρίας	Regional wine of Ikaria
Τοπικός Οίνος Καστοριάς	Regional wine of Kastoria

MADŽARSKA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja	Podobmočja (pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Ászár-Neszmély(-i)	Ászár(-i) Neszmély(-i)
Badacsony(-i)
Balatonboglár(-i)	Balatonlelle(-i) Marcali
Balatonfelvidék(-i)	Balatonederics-Lesence(-i) Cserszeg(-i) Kál(-i)
Balatonfüred-Csopak(-i)	Zánka(-i)
Balatonmelléke ali Balatonmelléki	Muravidéki
Bükkalja(-i)
Csongrád(-i)	Kistelek(-i) Mórahalom ali Mórahalmi Pusztamérges(-i)
Eger ali Egri	Debrő(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Andornaktálya(-i) ali Demjén(-i) ali Egerbakta(-i) ali Egerszalók(-i) ali Egerszólát(-i) ali Felsőtárkány(-i) ali Kerecsend(-i) ali Maklár(-i) ali Nagytálya(-i) ali Noszvaj(-i) ali Novaj(-i) ali Ostoros(-i) ali Szomolya(-i) ali Aldebrő(-i) ali Feldebrő(-i) ali Tófalu(-i) ali Verpelét(-i) ali Kompolt(-i) ali Tarnaszentmária(-i)
Etyek-Buda(-i)	Buda(-i) Etyek(-i) Velence(-i)
Hajós-Baja(-i)
Kőszegi
Kunság(-i)	Bácska(-i) Cegléd(-i) Duna mente ali Duna menti Izsák(-i) Jászság(-i) Kecskemét-Kiskunfélegyháza ali Kecskemét-Kiskunfélegyházi Kiskunhalas-Kiskunmajsa(-i) Kiskőrös(-i) Monor(-i) Tisza mente ali Tisza menti
Mátra(-i)
Mór(-i)
Pannonhalma (Pannonhalmi)
Pécs(-i)	Versend(-i) Szigetvár(-i) Kapos(-i)
Szekszárd(-i)
Somló(-i)	Kissomlyó-Sághegyi
Sopron(-i)	Köszeg(-i)
Tokaj(-i)	Abaújszántó(-i) ali Bekecs(-i) ali Bodrogkeresztúr(-i) ali Bodrogkisfalud(-i) ali Bodrogolaszi ali Erdőbénye(-i) ali Erdőhorváti ali Golop(-i) ali Hercegkút(-i) ali Legyesbénye(-i) ali Makkoshotyka(-i) ali Mád(-i) ali Mezőzombor(-i) ali Monok(-i) ali Olaszliszka(-i) ali Rátka(-i) ali Sárazsadány(-i) i Sárospatak(-i) ali Sátoraljaújhely(-i) ali Szegi ali Szegilong(-i) ali Szerencs(-i) ali Tarcal(-i) ali Tállya(-i) ali Tolcsva(-i) ali Vámosújfalu(-i)
Tolna(-i)	Tamási Völgység(-i)
Villány(-i)	Siklós(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Kisharsány(-i) ali Nagyharsány(-i) ali Palkonya(-i) ali Villánykövesd(-i) ali Bisse(-i) ali Csarnóta(-i) ali Diósviszló(-i) ali Harkány(-i) ali Hegyszentmárton(-i) ali Kistótfalu(-i) ali Márfa(-i) ali Nagytótfalu(-i) ali Szava(-i) ali Túrony(-i) ali Vokány(-i)

ITALIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

D.O.C.G. (Denominazioni di Origine Controllata e Garantita)

Albana di Romagna

Asti ali Moscato d’Asti ali Asti Spumante

Barbaresco

Bardolino superiore

Barolo

Brachetto d’Acqui ali Acqui

Brunello di Motalcino

Carmignano

Chianti, za katerim so ali niso navedene besede Colli Aretini ali Colli Fiorentini ali Colline Pisane ali Colli Senesi ali Montalbano ali Montespertoli ali Rufina

Chianti Classico

Fiano di Avellino

Forgiano

Franciacorta

Gattinara

Gavi ali Cortese di Gavi

Ghemme

Greco di Tufo

Montefalco Sagrantino

Montepulciano d’Abruzzo Colline Tramane

Ramandolo

Recioto di Soave

Sforzato di Valtellina ali Sfursat di Valtellina

Soave superiore

Taurasi

Valtellina Superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Stagafassli ali Vagella

Vermentino di Gallura ali Sardegna Vermentino di Gallura

Vernaccia di San Gimignano

Vino Nobile di Montepulciano

D.O.C. (Denominazioni di Origine Controllata)

Aglianico del Taburno ali Taburno

Aglianico del Vulture

Albugnano

Alcamo ali Alcamo classico

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero ali Sardegna Alghero

Alta Langa

Alto Adige ali dell’Alto Adige (Südtirol ali Südtiroler), za katerim so ali niso navedene besede:

— Colli di Bolzano (Bozner Leiten),

— Meranese di Collina ali Meranese (Meraner Hugel ali Meraner),

— Santa Maddalena (St. Magdalener),

— Terlano (Terlaner),

— Valle Isarco (Eisacktal ali Eisacktaler),

— Valle Venosta (Vinschgau)

Ansonica Costa dell’Argentario

Aprilia

Arborea ali Sardegna Arborea

Arcole

Assisi

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra ali Bagnoli

Barbera d’Asti

Barbera del Monferrato

Barbera d’Alba

Barco Reale di Carmignano ali Rosato di Carmignano ali Vin Santo di Carmignano ali Vin Santo Carmignano Occhio di Pernice

Bardolino

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell’Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di S. Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri e Bolgheri Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Cacc’e mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Caldaro (Kalterer) ali Lago di Caldaro (Kalterersee), za katerim je ali ni navedena beseda „Classico“

Campi Flegrei

Campidano di Terralba ali Terralba ali Sardegna Campidano di Terralba ali Sardegna Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani

Cannonau di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede Capo Ferrato ali Oliena ali Nepente di Oliena Jerzu

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis ali Sardegna Carignano del Sulcis

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Cesanese di Affile ali Affile

Cesanese di Olevano Romano ali Olevano Romano

Cilento

Cinque Terre ali Cinque Terre Sciacchetrà, za katerim so ali niso navedene besede Costa de sera ali Costa de Campu ali Costa da Posa

Circeo

Cirò

Cisterna d’Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Berici, za katerim je ali ni navedena beseda„Barbarano“

Colli Bolognesi, za katerim so ali niso navedene besede Colline di Riposto ali Colline Marconiane ali Zola Predona ali Monte San Pietro ali Colline di Oliveto ali Terre di Montebudello ali Serravalle

Colli Bolognesi Classico-Pignoletto

Colli del Trasimeno ali Trasimeno

Colli della Sabina

Colli dell'Etruria Centrale

Colli di Conegliano, za katerim so ali niso navedene besede Refrontolo ali Torchiato di Fregona

Colli di Faenza

Colli di Luni (Regija Liguria)

Colli di Luni (Regija Toscana)

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli d'Imola

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani, za katerim je ali ni navedena beseda Todi

Colli Orientali del Friuli, za katerim je ali ni navedena beseda Cialla ali Rosazzo

Colli Perugini

Colli Pesaresi, za katerim je ali ni navedena beseda Focara ali Roncaglia

Colli Piacentini, za katerim so ali niso navedene besede Vigoleno ali Gutturnio ali Monterosso Val d’Arda ali Trebbianino Val Trebbia ali Val Nure

Colli Romagna Centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano ali Collio

Conegliano-Valdobbiadene, za katerim je ali ni navedena beseda Cartizze

Conero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell’Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d’Amalfi, za katerim je ali ni navedena beseda Furore ali Ravello ali Tramonti

Coste della Sesia

Delia Nivolelli

Dolcetto d’Acqui

Dolcetto d’Alba

Dolcetto d’Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d’Alba ali Diano d’Alba

Dolcetto di Dogliani superior ali Dogliani

Dolcetto di Ovada

Donnici

Elba

Eloro, za katerim je ali ni navedena beseda Pachino

Erbaluce di Caluso ali Caluso

Erice

Esino

Est! Est!! Est!!! Di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani ali Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Frascati

Freisa d’Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo ali Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda (Regija Lombardia)

Garda (Regija Veneto)

Garda Colli Mantovani

Genazzano

Gioia del Colle

Girò di Cagliari ali Sardegna Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d’Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi o Guardiolo

Irpinia

I Terreni di Sanseverino

Ischia

Lacrima di Morro ali Lacrima di Morro d'Alba

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco Mantovano, za katerim sta ali nista navedeni besedi: Oltrepò Mantovano ali Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lison Pramaggiore

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana (Regija Veneto)

Lugana (Regija Lombardia)

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa ali Sardegna Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari ali Sardegna Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d'Asti

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mandrolisai ali Sardegna Mandrolisai

Marino

Marmetino di Milazzo ali Marmetino

Marsala

Martina or Martina Franca

Matino

Melissa

Menfi, za katerim je ali ni navedena beseda Feudo ali Fiori ali Bonera

Merlara

Molise

Monferrato, za katerim je ali ni navedena beseda Casalese

Monica di Cagliari ali Sardegna Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri Colonna ali Montecompatri ali Colonna

Montecucco

Montefalco

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d'Abruzzo

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini ali Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari ali Sardegna Moscato di Cagliari

Moscato di Noto

Moscato di Pantelleria ali Passito di Pantelleria ali Pantelleria

Moscato di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede: Gallura ali Tempio Pausania ali Tempio

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori ali Moscato di Sorso ali Moscato di Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso-Sennori ali Sardegna Moscato di Sorso ali Sardegna Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari ali Sardegna Nasco di Cagliari

Nebiolo d’Alba

Nettuno

Nuragus di Cagliari ali Sardegna Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto (Regione Umbria)

Orvieto (Regione Lazio)

Ostuni

Pagadebit di Romagna, za katerim je ali ni navedena beseda Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, za katerim je ali ni navedena beseda Gragnano ali Lettere ali Sorrento

Pentro di Isernia ali Pentro

Pergola

Piemonte

Pietraviva

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio ali Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Reggiano

Reno

Riesi

Riviera del Brenta

Riviera del Garda Bresciano ali Garda Bresciano

Riviera Ligure di Ponente, za katerim so ali niso navedene besede: Riviera dei Fiori ali Albenga o Albenganese ali Finale ali Finalese ali Ormeasco

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua ali Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa ali Rosso Canosa Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano ali Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro ali San Colombano

San Gimignano

San Martino della Battaglia (Regione Veneto)

San Martino della Battaglia (Regione Lombardia)

San Severo

San Vito di Luzzi

Sangiovese di Romagna

Sannio

Sant’Agata de Goti

Santa Margherita di Belice

Sant'Anna di Isola di Capo Rizzuto

Sant'Antimo

Sardegna Semidano, za katerim je ali ni navedena beseda Mogoro

Savuto

Scanzo ali Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca, za katerim je ali ni navedena beseda Rayana

Serrapetrona

Sizzano

Soave

Solopaca

Sovana

Squinzano

Strevi

Tarquinia

Teroldego Rotaliano

Terracina, pred katerim sta ali nista navedeni besedi„Moscato di“

Terre dell’Alta Val Agri

Terre di Franciacorta

Torgiano

Trebbiano d'Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, za katerim so ali niso navedene besede Sorni ali Isera ali d’Isera ali Ziresi ali dei Ziresi

Trento

Val d'Arbia

Val di Cornia, za katerim je ali ni navedena beseda Suvereto

Val Polcevera, za katerim je ali ni navedena beseda Coronata

Valcalepio

Valdadige (Etschaler) (Regione Trentino Alto Adige)

Valdadige (Etschtaler), za katerim so ali niso navedene besede Terra dei Forti (Regieno Veneto)

Valdichiana

Valle d’Aosta ali Vallée d’Aoste, za katerim so ali niso navedene besede: Arnad-Montjovet ali Donnas ali Enfer d’Arvier ali Torrette ali Blanc de Morgex et de la Salle ali Chambave ali Nus

Valpolicella, za katerim je ali ni navedena beseda Valpantena

Valsusa

Valtellina

Valtellina superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Vagella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga ali Verduno

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano ali Sardegna Vernaccia di Oristano

Vernaccia di San Gimignano

Vernacia di Serrapetrona

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave ali Piave

Vittorio

Zagarolo

2. Namizna vina z geografsko označbo:

Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza (Regione veneto)

Alto Livenza (Regione Fruili Venezia Giula)

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d'Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Ericini

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline del Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese or Histonium

Delle Venezie (Regione Veneto)

Delle Venezie (Regione Friuli Venezia Giulia)

Delle Venezie (Regione Trentino – Alto Adige)

Dugenta

Emilia ali dell’Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate ali del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia ali Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma toscana

Marmilla

Mitterberg ali Mitterberg tra Cauria e Tel ali Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena ali Provincia di Modena

Montecastelli

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco ali Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona ali Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Ronchi Varesini

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Sillaro ali Bianco del Sillaro

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Tharros

Toscana ali Toscano

Trexenta

Umbria

Valcamonica

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valdamato

Vallagarina (Regione Trentino – Alto Adige)

Vallagarina (Regione Veneto)

Valle Belice

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle d'Itria

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Trentino – Alto Adige)

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Veneto)

LUKSEMBURG

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime občine ali delov občine)	Imena občin ali delov občin
Moselle Luxembourgeoise	Ahn
	Assel
	Bech-Kleinmacher
	Born
	Bous
	Burmerange
	Canach
	Ehnen
	Ellingen
	Elvange
	Erpeldingen
	Gostingen
	Greiveldingen
	Grevenmacher
	Lenningen
	Machtum
	Mertert
	Moersdorf
	Mondorf
	Niederdonven
	Oberdonven
	Oberwormeldingen
	Remerschen
	Remich
	Rolling
	Rosport
	Schengen
	Schwebsingen
	Stadtbredimus
	Trintingen
	Wasserbillig
	Wellenstein
	Wintringen
	Wormeldingen

MALTA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Island of Malta	Rabat
	Mdina ali Medina
	Marsaxlokk
	Marnisi
	Mgarr
	Ta' Qali
	Siggiewi
Gozo	Ramla
	Marsalforn
	Nadur
	Victoria Heights

2. Namizna vina z geografsko označbo

V malteščini	V angleščini
Gzejjer Maltin	Maltese Islands

PORTUGALSKA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Alenquer
Alentejo	Borba Évora Granja-Amareleja Moura Portalegre Redondo Reguengos Vidigueira
Arruda
Bairrada
Beira Interior	Castelo Rodrigo Cova da Beira Pinhel
Biscoitos
Bucelas
Carcavelos
Colares
Dão, za katerim je ali ni navedena beseda Nobre	Alva Besteiros Castendo Serra da Estrela Silgueiros Terras de Azurara Terras de Senhorim
Douro, pred katerim sta ali nista navedeni besedi Vinho do ali Moscatel o	Baixo Corgo Cima Corgo Douro Superior
Encostas d’Aire	Alcobaça Ourém
Graciosa
Lafões
Lagoa
Lagos
Lourinhã
Madeira ali Madère ali Madera ali Vinho da Madeira ali Madeira Weine ali Madeira Wine ali Vin de Madère ali Vino di Madera ali Madera Wijn
Madeirense
Óbidos
Palmela
Pico
Portimão
Port ali Porto ali Oporto ali Portwein ali Portvin ali Portwijn ali Vin de Porto ali Port Wine ali Vinho do Porto
Ribatejo	Almeirim Cartaxo Chamusca Coruche Santarém Tomar
Setúbal, pred katerim je ali ni navedena beseda Moscatel ali za katerim je ali ni navedena beseda Roxo
Tavira
Távora-Varosa
Torres Vedras
Trás-os-Montes	Chaves Planalto Mirandês Valpaços
Vinho Verde	Amarante Ave Baião Basto Cávado Lima Monção Paiva Sousa

2. Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Açores
Alentejano
Algarve
Beiras	Beira Alta Beira Litoral Terras de Sicó
Duriense
Estremadura	Alta Estremadura
Minho
Ribatejano
Terras Madeirenses
Terras do Sado
Transmontano

ROMUNIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Aiud
Alba Iulia
Babadag
Banat, za katerim je ali ni navedena beseda	Dealurile Tirolului Moldova Nouă Silagiu
Banu Mărăcine
Bohotin
Cernătești - Podgoria
Cotești
Cotnari
Crișana, za katerim je ali ni navedena beseda	Biharia Diosig Șimleu Silvaniei
Dealu Bujorului
Dealu Mare, za katerim je ali ni navedena beseda	Boldești Breaza Ceptura Merei Tohani Urlați Valea Călugărească Zorești
Drăgășani
Huși, za katerim je ali ni navedena beseda	Vutcani
Iana
Iași, za katerim je ali ni navedena beseda	Bucium Copou Uricani
Lechința
Mehedinți, za katerim je ali ni navedena beseda	Corcova Golul Drâncei Orevița Severin Vânju Mare
Miniș
Murfatlar, za katerim je ali ni navedena beseda	Cernavodă Medgidia
Nicorești
Odobești
Oltina
Panciu
Pietroasa
Recaș
Sâmburești
Sarica Niculițel, za katerim je ali ni navedena beseda	Tulcea
Sebeș - Apold
Segarcea
Ștefănești, za katerim je ali ni navedena beseda	Costești
Târnave, za katerim je ali ni navedena beseda	Blaj Jidvei Mediaș

2. Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Colinele Dobrogei
Dealurile Crișanei
Dealurile Moldovei, or	Dealurile Covurluiului Dealurile Hârlăului Dealurile Hușilor Dealurile lașilor Dealurile Tutovei Terasele Siretului
Dealurile Munteniei
Dealurile Olteniei
Dealurile Sătmarului
Dealurile Transilvaniei
Dealurile Vrancei
Dealurile Zarandului
Terasele Dunării
Viile Carașului
Viile Timișului

SLOVAŠKA

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je naveden izraz „vinohradnícka oblasť“)

Podobmočja

(pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)

(za katerimi je naveden izraz „vinohradnícky rajón“)

Južnoslovenská 

Dunajskostredský

Galantský

Hurbanovský

Komárňanský

Palárikovský

Šamorínsky

Strekovský

Štúrovský

Malokarpatská 

Bratislavský

Doľanský

Hlohovecký

Modranský

Orešanský

Pezinský

Senecký

Skalický

Stupavský

Trnavský

Vrbovský

Záhorský

Nitrianska 

Nitriansky

Pukanecký

Radošinský

Šintavský

Tekovský

Vrábeľský

Želiezovský

Žitavský

Zlatomoravecký

Stredoslovenská 

Fiľakovský

Gemerský

Hontiansky

Ipeľský

Modrokamenecký

Tornaľský

Vinický

Tokaj / -ská / -sky / -ské 

Čerhov

Černochov

Malá Tŕňa

Slovenské Nové Mesto

Veľká Bara

Veľká Tŕňa

Viničky

Východoslovenská 

Kráľovskochlmecký

Michalovský

Moldavský

Sobranecký

SLOVENIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)

Bela krajina ali Belokranjec

Bizeljsko-Sremič ali Sremič-Bizeljsko

Dolenjska

Dolenjska, cviček

Goriška Brda ali Brda

Haloze ali Haložan

Koper ali Koprčan

Kras

Kras, teran

Ljutomer-Ormož ali Ormož-Ljutomer

Maribor ali Mariborčan

Radgona-Kapela ali Kapela Radgona

Prekmurje ali Prekmurčan

Šmarje-Virštanj ali Virštanj-Šmarje

Srednje Slovenske gorice

Vipavska dolina ali Vipavec ali Vipavčan

2. Namizna vina z geografsko označbo

Podravje

Posavje

Primorska

ŠPANIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja (za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)	Podobmočja
Abona
Alella
Alicante	Marina Alta
Almansa
Ampurdán-Costa Brava
Arabako Txakolina-Txakolí de Alava ali Chacolí de Álava
Arlanza
Arribes
Bierzo
Binissalem-Mallorca
Bullas
Calatayud
Campo de Borja
Cariñena
Cataluña
Cava
Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina
Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina
Cigales
Conca de Barberá
Condado de Huelva
Costers del Segre	Raimat Artesa Valls de Riu Corb Les Garrigues
Dehesa del Carrizal
Dominio de Valdepusa
El Hierro
Finca Élez
Guijoso
Jerez-Xérès-Sherry ali Jerez ali Xérès ali Sherry
Jumilla
La Mancha
La Palma	Hoyo de Mazo Fuencaliente Norte de la Palma
Lanzarote
Málaga
Manchuela
Manzanilla
Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda
Méntrida
Mondéjar
Monterrei	Ladera de Monterrei Val de Monterrei
Montilla-Moriles
Montsant
Navarra	Baja Montaña Ribera Alta Ribera Baja Tierra Estella Valdizarbe
Penedés
Pla de Bages
Pla i Llevant
Priorato
Rías Baixas	Condado do Tea O Rosal Ribera do Ulla Soutomaior Val do Salnés
Ribeira Sacra	Amandi Chantada Quiroga-Bibei Ribeiras do Miño Ribeiras do Sil
Ribeiro
Ribera del Duero
Ribera del Guardiana	Cañamero Matanegra Montánchez Ribera Alta Ribera Baja Tierra de Barros
Ribera del Júcar
Rioja	Alavesa Alta Baja
Rueda
Sierras de Málaga	Serranía de Ronda
Somontano
Tacoronte-Acentejo	Anaga
Tarragona
Terra Alta
Tierra de León
Tierra del Vino de Zamora
Toro
Uclés
Utiel-Requena
Valdeorras
Valdepeñas
Valencia	Alto Turia Clariano Moscatel de Valencia Valentino
Valle de Güímar
Valle de la Orotava
Valles de Benavente (Los)
Vinos de Madrid	Arganda Navalcarnero San Martín de Valdeiglesias
Ycoden-Daute-Isora
Yecla

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vino de la Tierra de Abanilla

Vino de la Tierra de Bailén

Vino de la Tierra de Bajo Aragón

Vino de la Tierra Barbanza e Iria

Vino de la Tierra de Betanzos

Vino de la Tierra de Cádiz

Vino de la Tierra de Campo de Belchite

Vino de la Tierra de Campo de Cartagena

Vino de la Tierra de Cangas

Vino de la Terra de Castelló

Vino de la Tierra de Castilla

Vino de la Tierra de Castilla y León

Vino de la Tierra de Contraviesa-Alpujarra

Vino de la Tierra de Córdoba

Vino de la Tierra de Costa de Cantabria

Vino de la Tierra de Desierto de Almería

Vino de la Tierra de Extremadura

Vino de la Tierra Formentera

Vino de la Tierra de Gálvez

Vino de la Tierra de Granada Sur-Oeste

Vino de la Tierra de Ibiza

Vino de la Tierra de Illes Balears

Vino de la Tierra de Isla de Menorca

Vino de la Tierra de La Gomera

Vino de la Tierra de Laujar-Alapujarra

Vino de la Tierra de Liébana

Vino de la Tierra de Los Palacios

Vino de la Tierra de Norte de Granada

Vino de la Tierra Norte de Sevilla

Vino de la Tierra de Pozohondo

Vino de la Tierra de Ribera del Andarax

Vino de la Tierra de Ribera del Arlanza

Vino de la Tierra de Ribera del Gállego-Cinco Villas

Vino de la Tierra de Ribera del Queiles

Vino de la Tierra de Serra de Tramuntana-Costa Nord

Vino de la Tierra de Sierra de Alcaraz

Vino de la Tierra de Torreperojil

Vino de la Tierra de Valdejalón

Vino de la Tierra de Valle del Cinca

Vino de la Tierra de Valle del Jiloca

Vino de la Tierra del Valle del Miño-Ourense

Vino de la Tierra Valles de Sadacia

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

English Vineyards

Welsh Vineyards

2. Namizna vina z geografsko označbo

England ali Berkshire

Buckinghamshire

Cheshire

Cornwall

Derbyshire

Devon

Dorset

East Anglia

Gloucestershire

Hampshire

Herefordshire

Isle of Wight

Isles of Scilly

Kent

Lancashire

Leicestershire

Lincolnshire

Northamptonshire

Nottinghamshire

Oxfordshire

Rutland

Shropshire

Somerset

Staffordshire

Surrey

Sussex

Warwickshire

West Midlands

Wiltshire

Worcestershire

Yorkshire

Wales ali Cardiff

Cardiganshire

Carmarthenshire

Denbighshire

Gwynedd

Monmouthshire

Newport

Pembrokeshire

Rhondda Cynon Taf

Swansea

The Vale of Glamorgan

Wrexham

(b) ŽGANE PIJAČE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

1. Rum

Rhum de la Martinique / Rhum de la Martinique traditionnel

Rhum de la Guadeloupe / Rhum de la Guadeloupe traditionnel

Rhum de la Réunion / Rhum de la Réunion traditionnel

Rhum de la Guyane / Rhum de la Guyane traditionnel

Ron de Málaga

Ron de Granada

Rum da Madeira

2.	(a) Whisky Scotch Whisky Irish Whisky Whisky español (Tem imenom se lahko dodata izraza „malt“ ali „grain“.) (b) Whiskey Irish Whiskey Uisce Beatha Eireannach / Irish Whiskey (Tem imenom se lahko doda izraz „Pot Still“.)

3.	Žitno žganje Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise Korn Kornbrand

Vinska žganja

Eau-de-vie de Cognac

Eau-de-vie des Charentes

Cognac

(Imenu „Cognac“ se lahko dodajo naslednji izrazi:

—

Fine

—

Grande Fine Champagne

—

Grande Champagne

—

Petite Champagne

—

Petite Fine Champagne

—

Fine Champagne

—

Borderies

—

Fins Bois

—

Bons Bois)

Fine Bordeaux

Armagnac

Bas-Armagnac

Haut-Armagnac

Ténarèse

Eau-de-vie de vin de la Marne

Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

Eau-de-vie de vin de Savoie

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

Eau-de-vie de Faugères / Faugères

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

Aguardente do Minho

Aguardente do Douro

Aguardente da Beira Interior

Aguardente da Bairrada

Aguardente do Oeste

Aguardente do Ribatejo

Aguardente do Alentejo

Aguardente do Algarve

Сунгурларска гроздова ракия / Sungurlarska grozdova rakiya

Гроздова ракия от Сунгурларе / Grozdova rakiya from Sungurlare

Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakiya / Grozdova rakiya from Sliven)

Стралджанска Мускатова ракия / Straldjanska Muscatova rakiya

Мускатова ракия от Стралджа / Muscatova rakiya from Straldja

Поморийска гроздова ракия / Pomoriyska grozdova rakiya

Гроздова ракия от Поморие / Grozdova rakiya from Pomorie

Русенска бисерна гроздова ракия / Russenska biserna grozdova rakiya

Бисерна гроздова ракия от Русе / Biserna grozdova rakiya from Russe

Бургаска Мускатова ракия / Bourgaska Muscatova rakiya

Мускатова ракия от Бургас / Muscatova rakiya from Bourgas

Добруджанска мускатова ракия / Dobrudjanska muscatova rakiya

Мускатова ракия от Добруджа / muscatova rakiya from Dobrudja

Сухиндолска гроздова ракия / Suhindolska grozdova rakiya

Гроздова ракия от Сухиндол / Grozdova rakiya from Suhindol

Карловска гроздова ракия / Karlovska grozdova rakiya

Гроздова Ракия от Карлово / Grozdova Rakiya from Karlovo

Vinars Târnave

Vinars Vaslui

Vinars Murfatlar

Vinars Vrancea

Vinars Segarcea

5.	Brandy Brandy de Jerez Brandy del Penedés Brandy italiano Brandy Αττικής / Brandy of Attica Brandy Πελλοπονήσου / Brandy of the Peloponnese Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy of Central Greece Deutscher Weinbrand Wachauer Weinbrand Weinbrand Dürnstein Karpatské brandy špeciál

Grape marc spirit

Eau-de-vie de marc de Champagne or

Marc de Champagne

Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine

Eau-de-vie de marc de Bourgogne

Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

Marc de Bourgogne

Marc de Savoie

Marc d'Auvergne

Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

Eau-de-vie de marc originaire de Provence

Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

Marc d'Alsace Gewürztraminer

Marc de Lorraine

Bagaceira do Minho

Bagaceira do Douro

Bagaceira da Beira Interior

Bagaceira da Bairrada

Bagaceira do Oeste

Bagaceira do Ribatejo

Bagaceiro do Alentejo

Bagaceira do Algarve

Orujo gallego

Grappa

Grappa di Barolo

Grappa piemontese / Grappa del Piemonte

Grappa lombarda / Grappa di Lombardia

Grappa trentina / Grappa del Trentino

Grappa friulana / Grappa del Friuli

Grappa veneta / Grappa del Veneto

Südtiroler Grappa / Grappa dell'Alto Adige

Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia of Crete

Τσίπουρο Μακεδονίας / Tsipouro of Macedonia

Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro of Thessaly

Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro of Tyrnavos

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

Ζιβανία / Zivania

Pálinka

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Kirschwasser

Schwarzwälder Himbeergeist

Schwarzwälder Mirabellenwasser

Schwarzwälder Williamsbirne

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

Fränkisches Zwetschgenwasser

Fränkisches Kirschwasser

Fränkischer Obstler

Mirabelle de Lorraine

Kirsch d'Alsace

Quetsch d'Alsace

Framboise d'Alsace

Mirabelle d'Alsace

Kirsch de Fougerolles

Südtiroler Williams / Williams dell'Alto Adige

Südtiroler Aprikot / Südtiroler

Marille / Aprikot dell'Alto Adige / Marille dell'Alto Adige

Südtiroler Kirsch / Kirsch dell'Alto Adige

Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell'Alto Adige

Südtiroler Obstler / Obstler dell'Alto Adige

Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell'Alto Adige

Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell'Alto Adige

Williams friulano / Williams del Friuli

Sliwovitz del Veneto

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino

Williams trentino / Williams del Trentino

Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino

Aprikot trentino / Aprikot del Trentino

Medronheira do Algarve

Medronheira do Buçaco

Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano

Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino

Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto

Aguardente de pêra da Lousã

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

Wachauer Marillenbrand

Bošácka Slivovica

Szatmári Szilvapálinka

Kecskeméti Barackpálinka

Békési Szilvapálinka

Szabolcsi Almapálinka

Slivovice

Pálinka

Троянска сливова ракия / Troyanska slivova rakiya

Сливова ракия от Троян / Slivova rakiya from Troyan

Силистренска кайсиева ракия / Silistrenska kayssieva rakiya

Кайсиева ракия от Силистра / Kayssieva rakiya from Silistra

Тервелска кайсиева ракия / Tervelska kayssieva rakiya

Кайсиева ракия от Тервел / Kayssieva rakiya from Tervel

Ловешка сливова ракия / Loveshka slivova rakiya

Сливова ракия от Ловеч / Slivova rakiya from Lovech

Pălincă

Țuică Zetea de Medieșu Aurit

Țuică de Valea Milcovului

Țuică de Buzău

Țuică de Argeș

Țuică de Zalău

Țuică Ardelenească de Bistrița

Horincă de Maramureș

Horincă de Cămârzan

Horincă de Seini

Horincă de Chioar

Horincă de Lăpuș

Turț de Oaș

Turț de Maramureș

8.	Žganje iz jabolčnika in hruškovca Calvados Calvados du Pays d'Auge Eau-de-vie de cidre de Bretagne Eau-de-vie de poiré de Bretagne Eau-de-vie de cidre de Normandie Eau-de-vie de poiré de Normandie Eau-de-vie de cidre du Maine Aguardiente de sidra de Asturias Eau-de-vie de poiré du Maine

9.	Encijan Bayerischer Gebirgsenzian Südtiroler Enzian / Genzians dell'Alto Adige Genziana trentina / Genziana del Trentino

10.	Sadne žgane pijače Pacharán Pacharán navarro

11.	Brinovec Ostfriesischer Korngenever Genièvre Flandres Artois Hasseltse jenever Balegemse jenever Péket de Wallonie Steinhäger Plymouth Gin Gin de Mahón Vilniaus Džinas Spišská Borovička Slovenská Borovička Juniperus Slovenská Borovička Inovecká Borovička Liptovská Borovička

12.	Kuminovec Dansk Akvavit / Dansk Aquavit Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit

13.	Janeževec Anis español Évoca anisada Cazalla Chinchón Ojén Rute Oύζο / Ouzo

14.

Liker

Berliner Kümmel

Hamburger Kümmel

Münchener Kümmel

Chiemseer Klosterlikör

Bayerischer Kräuterlikör

Cassis de Dijon

Cassis de Beaufort

Irish Cream

Palo de Mallorca

Ginjinha portuguesa

Licor de Singeverga

Benediktbeurer Klosterlikör

Ettaler Klosterlikör

Ratafia de Champagne

Ratafia catalana

Anis português

Finnish berry / Finnish fruit liqueur

Grossglockner Alpenbitter

Mariazeller Magenlikör

Mariazeller Jagasaftl

Puchheimer Bitter

Puchheimer Schlossgeist

Steinfelder Magenbitter

Wachauer Marillenlikör

Jägertee / Jagertee / Jagatee

Allažu Kimelis

Čepkelių

Demänovka Bylinný Likér

Polish Cherry

Karlovarská Hořká

15.	Žgane pijače Pommeau de Bretagne Pommeau du Maine Pommeau de Normandie Svensk Punsch / Swedish Punch Slivovice

16.

Vodka

Svensk Vodka / Swedish Vodka

Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland

Polska Wódka / Polish Vodka

Laugarício Vodka

Originali Lietuviška Degtinė

Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej / Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass

Latvijas Dzidrais

Rīgas Degvīns

LB Degvīns

LB Vodka

17.	Žgane pijače grenkega okusa Rīgas melnais Balzāms / Riga Black Balsam Demänovka bylinná horká

Nürnberger Glühwein

Pelin

Thüringer Glühwein

Vermouth de Chambéry

Vermouth di Torino

DEL B: V ČRNI GORI:

(a) VINA S POREKLOM IZ ČRNE GORE

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)

Crnogorsko primorje

Boko-kotorski

Budvansko-barski

Ulcinjski

Grahovsko-nudoski

Crnogorski basen Skadarskog jezera

Podgorički

Crmnički

Riječki

Bjelopavlićki

Katunski

DODATEK 2

SEZNAM TRADICIONALNIH IZRAZOV IN IZRAZOV V ZVEZI S KAKOVOSTJO, KI SE UPORABLJAJO ZA VINA V SKUPNOSTI

iz členov 4 in 7 Priloge II k Protokolu 2

Tradicionalni izrazi	Zadevna vina	Kategorija vina	Jezik
ČEŠKA
pozdní sběr	vsa	kakovostno vino pdpo	češčina
archivní víno	vsa	kakovostno vino pdpo	češčina
panenské víno	vsa	kakovostno vino pdpo	češčina
NEMČIJA
Qualitätswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Qualitätswein garantierten Ursprungs / Q.g. U	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Qualitätswein mit Prädikät / at/ Q.b.A.m. Pr / Prädikatswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs / Q.g. U	vsa	kakovostno peneče vino pdpo	nemščina
Auslese	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Beerenauslese	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Eiswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Kabinett	vsa	kakovostno vino pdpo	German
Spätlese	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Trockenbeerenauslese	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Landwein	vsa	namizno vino z geografsko označbo
Affentaler	Altschweier, Bühl, Eisental, Neusatz / Bühl, Bühlertal, Neuweier / Baden-Baden	kakovostno vino pdpo	nemščina
Badisch Rotgold	Baden	kakovostno vino pdpo	nemščina
Ehrentrudis	Baden	kakovostno vino pdpo	nemščina
Hock	Rhein, Ahr, Hessische Bergstraße, Mittelrhein, Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau	namizno vino z geografsko označbo kakovostno vino pdpo	nemščina
Klassik / Classic	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Liebfrau(en)milch	Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau	kakovostno vino pdpo	nemščina
Moseltaler	Mosel-Saar-Ruwer	kakovostno vino pdpo	nemščina
Riesling-Hochgewächs	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Schillerwein	Württemberg	kakovostno vino pdpo	nemščina
Weißherbst	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Winzersekt	vsa	kakovostno peneče vino pdpo	nemščina
GRČIJA
Ονομασια Προελεύσεως Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (Appellation d’origine controlée)	vsa	kakovostno vino pdpo	grščina
Ονομασια Προελεύσεως Ανωτέρας Ποιότητος (ΟΠΑΠ) (Appellation d’origine de qualité supérieure)	vsa	kakovostno vino pdpo	grščina
Οίνος γλυκός φυσικός (Vin doux naturel)	Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodaphne de Patras), Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας (Mavrodaphne de Céphalonie), Σάμος (Samos), Σητεία (Sitia), Δαφνές (Dafnès), Σαντορίνη (Santorini)	kakovostno likersko vino pdpo	grščina
Οίνος φυσικώς γλυκός (Vin naturellement doux)	Vins de paille: Κεφαλληνίας (de Céphalonie), Δαφνές (de Dafnès), Λήμνου (de Lemnos), Πατρών (de Patras), Ρίου-Πατρών (de Rion de Patras), Ρόδου (de Rhodos), Σάμος(de Samos), Σητεία (de Sitia), Σαντορίνη (Santorini)	kakovostno vino pdpo	grščina
Ονομασία κατά παράδοση (Onomasia kata paradosi)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	grščina
Τοπικός Οίνος (vins de pays)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	grščina
Αγρέπαυλη (Agrepavlis)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Αμπέλι (Ampeli)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Αμπελώνας (ες) (Ampelonas ès)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Aρχοντικό (Archontiko)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Κάβα (1)(Cava)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	grščina
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru)	Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Σάμος (Samos)	kakovostno likersko vino pdpo	grščina
Ειδικά Επιλεγμένος (Grand réserve)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	grščina
Κάστρο (Kastro)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Κτήμα (Ktima)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Λιαστός (Liastos)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Μετόχι (Metochi)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Μοναστήρι (Monastiri)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Νάμα (Nama)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Νυχτέρι (Nychteri)	Σαντορίνη	kakovostno vino pdpo	grščina
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Πύργος (Pyrgos)	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	grščina
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	grščina
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve)	vsa	kakovostno likersko vino pdpo	grščina
Βερντέα (Verntea)	Ζάκυνθος	namizno vino z geografsko označbo	grščina
Vinsanto	Σαντορίνη	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	grščina
ŠPANIJA
Denominacion de origen (DO)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Denominacion de origen calificada (DOCa)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vino dulce natural	vsa	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vino generoso	(2)	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vino generoso de licor	(3)	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vino de la Tierra	vsa	namizno vino z geografsko označbo
Aloque	DO Valdepeñas	kakovostno vino pdpo	španščina
Amontillado	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Añejo	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	španščina
Añejo	DO Malaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Chacoli / Txakolina	DO Chacoli de Bizkaia DO Chacoli de Getaria DO Chacoli de Alava	kakovostno vino pdpo	španščina
Clásico	DO Abona DO El Hierro DO Lanzarote DO La Palma DO Tacoronte-Acentejo DO Tarragona DO Valle de Güimar DO Valle de la Orotava DO Ycoden-Daute-Isora	kakovostno vino pdpo	španščina
Cream	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
Criadera	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Criaderas y Soleras	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Crianza	vsa	kakovostno vino pdpo	španščina
Dorado	DO Rueda DO Malaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Fino	DO Montilla Moriles DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Fondillon	DO Alicante	kakovostno vino pdpo	španščina
Gran Reserva	vsa kakovostna vina pdpo Cava	kakovostno vino pdpo kakovostno peneče vino pdpo	španščina
Lágrima	DO Málaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Noble	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	španščina
Noble	DO Malaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Oloroso	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla- Moriles	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Pajarete	DO Málaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Pálido	DO Condado de Huelva DO Rueda DO Málaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Palo Cortado	DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla- Moriles	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Primero de cosecha	DO Valencia	kakovostno vino pdpo	španščina
Rancio	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Raya	DO Montilla-Moriles	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Reserva	vsa	kakovostno vino pdpo	španščina
Sobremadre	DO vinos de Madrid	kakovostno vino pdpo	španščina
Solera	DDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda DO Montilla Moriles DO Málaga DO Condado de Huelva	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Superior	vsa	kakovostno vino pdpo	španščina
Trasañejo	DO Málaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vino Maestro	DO Málaga	kakovostno likersko vino pdpo	španščina
Vendimia inicial	DO Utiel-Requena	kakovostno vino pdpo	španščina
Viejo	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	španščina
Vino de tea	DO La Palma	kakovostno vino pdpo	španščina
FRANCIJA
Appellation d’origine contrôlée	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Appellation contrôlée	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Vin doux naturel	AOC Banyuls, Banyuls Grand Cru, Muscat de Frontignan, Grand Roussillon, Maury, Muscat de Beaume de Venise, Muscat du Cap Corse, Muscat de Lunel, Muscat de Mireval, Muscat de Rivesaltes, Muscat de St Jean de Minervois, Rasteau, Rivesaltes	kakovostno vino pdpo	francoščina
Vin de pays	vsa	namizno vino z geografsko označbo	francoščina
Ambré	vsa	kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	francoščina
Château	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Clairet	AOC Bourgogne AOC Bordeaux	kakovostno vino pdpo	francoščina
Claret	AOC Bordeaux	kakovostno vino pdpo	francoščina
Clos	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Cru Artisan	AOCMédoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe	kakovostno vino pdpo	francoščina
Cru Bourgeois	AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe	kakovostno vino pdpo	francoščina
Cru Classé, éventuellement précédé de: Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième.	AOC Côtes de Provence, Graves, St Emilion Grand Cru, Haut-Médoc, Margaux, St Julien, Pauillac, St Estèphe, Sauternes, Pessac Léognan, Barsac	kakovostno vino pdpo	francoščina
Edelzwicker	AOC Alsace	kakovostno vino pdpo	nemščina
Grand Cru	AOC Alsace, Banyuls, Bonnes Mares, Chablis, Chambertin, Chapelle Chambertin, Chambertin Clos-de-Bèze, Mazoyeres ou Charmes Chambertin, Latricières-Chambertin, Mazis Chambertin, Ruchottes Chambertin, Griottes-Chambertin, Clos de la Roche, Clos Saint Denis, Clos de Tart, Clos de Vougeot, Clos des Lambray, Corton, Corton Charlemagne, Charlemagne, Echézeaux, Grand Echézeaux, La Grande Rue, Montrachet, Chevalier-Montrachet, Bâtard-Montrachet, Bienvenues-Bâtard-Montrachet, Criots-Bâtard-Montrachet, Musigny, Romanée St Vivant, Richebourg, Romanée-Conti, La Romanée, La Tâche, St Emilion	kakovostno vino pdpo	francoščina
Grand Cru	Champagne	kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Hors d’âge	AOC Rivesaltes	kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Passe-tout-grains	AOC Bourgogne	kakovostno vino pdpo	francoščina
Premier Cru	AOC Aloxe Corton, Auxey Duresses, Beaune, Blagny, Chablis, Chambolle Musigny, Chassagne Montrachet, Champagne, Côtes de Brouilly, Fixin, Gevrey Chambertin, Givry, Ladoix, Maranges, Mercurey, Meursault, Monthélie, Montagny, Morey St Denis, Musigny, Nuits, Nuits-Saint-Georges, Pernand-Vergelesses, Pommard, Puligny-Montrachet, Rully, Santenay, Savigny-les-Beaune, St Aubin, Volnay, Vougeot, Vosne-Romanée	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Primeur	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	francoščina
Rancio	AOC Grand Roussillon, Rivesaltes, Banyuls, Banyuls grand cru, Maury, Clairette du Languedoc, Rasteau	kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Sélection de grains nobles	AOC Alsace, Alsace Grand cru, Monbazillac, Graves supérieures, Bonnezeaux, Jurançon, Cérons, Quarts de Chaume, Sauternes, Loupiac, Côteaux du Layon, Barsac, Ste Croix du Mont, Coteaux de l’Aubance, Cadillac	kakovostno vino pdpo	francoščina
Sur Lie	AOC Muscadet, Muscadet –Coteaux de la Loire, Muscadet-Côtes de Grandlieu, Muscadet-Sèvres et Maine, AOVDQS Gros Plant du Pays Nantais, VDT avec IG Vin de pays d’Oc et Vin de pays des Sables du Golfe du Lion	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	francoščina
Tuilé	AOC Rivesaltes	kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Vendanges tardives	AOC Alsace, Jurançon	kakovostno vino pdpo	francoščina
Villages	AOC Anjou, Beaujolais, Côte de Beaune, Côte de Nuits, Côtes du Rhône, Côtes du Roussillon, Mâcon	kakovostno vino pdpo	francoščina
Vin de paille	AOC Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Hermitage	kakovostno vino pdpo	francoščina
Vin jaune	AOC du Jura (Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Château-Châlon)	kakovostno vino pdpo	francoščina
ITALIJA
Denominazione di Origine Controllata / D.O.C.	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo	italijanščina
Denominazione di Origine Controllata e Garantita / D.O.C.G.	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo	italijanščina
Vino Dolce Naturale	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Inticazione geografica tipica (IGT)	vsa	namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo	italijanščina
Landwein	vino z geografsko označbo iz avtonomne pokrajine Bolzano	namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo	nemščina
Vin de pays	vino z geografsko označbo iz regije Aosta	namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo	francoščina
Alberata o vigneti ad alberata	DOC Aversa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	italijanščina
Amarone	DOC Valpolicella	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Ambra	DOC Marsala	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Ambrato	DOC Malvasia delle Lipari DOC Vernaccia di Oristano	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Annoso	DOC Controguerra	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Apianum	DOC Fiano di Avellino	kakovostno vino pdpo	latinščina
Auslese	DOC Caldaro e Caldaro classico- Alto Adige	kakovostno vino pdpo	nemščina
Barco Reale	DOC Barco Reale di Carmignano	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Brunello	DOC Brunello di Montalcino	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Buttafuoco	DOC Oltrepò Pavese	kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo	italijanščina
Cacc’e mitte	DOC Cacc’e Mitte di Lucera	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Cagnina	DOC Cagnina di Romagna	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Cannellino	DOC Frascati	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Cerasuolo	DOC Cerasuolo di Vittoria DOC Montepulciano d’Abruzzo	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Chiaretto	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Ciaret	DOC Monferrato	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Château	DOC de la région Valle d’Aosta	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	francoščina
Classico	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Dunkel	DOC Alto Adige DOC Trentino	kakovostno vino pdpo	nemščina
Est! Est!! Est!!!	DOC Est! Est!! Est!!! di Montefiascone	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	latinščina
Falerno	DOC Falerno del Massico	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Fine	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Fior d’Arancio	DOC Colli Euganei	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Falerio	DOC Falerio dei colli Ascolani	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Flétri	DOC Valle d’Aosta o Vallée d’Aoste	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Garibaldi Dolce (ou GD)	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Governo all’uso toscano	DOCG Chianti / Chianti Classico IGT Colli della Toscana Centrale	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Gutturnio	DOC Colli Piacentini	kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo	italijanščina
Italia Particolare (ou IP)	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Klassisch / Klassisches Ursprungsgebiet	DOC Caldaro DOC Alto Adige (avec la dénomination Santa Maddalena e Terlano)	kakovostno vino pdpo	nemščina
Kretzer	DOC Alto Adige DOC Trentino DOC Teroldego Rotaliano	kakovostno vino pdpo	nemščina
Lacrima	DOC Lacrima di Morro d’Alba	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Lacryma Christi	DOC Vesuvio	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Lambiccato	DOC Castel San Lorenzo	kakovostno vino pdpo	italijanščina
London Particolar (ou LP ou Inghilterra)	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Morellino	DOC Morellino di Scansano	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Occhio di Pernice	DOC Bolgheri, Vin Santo Di Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Cortona, Elba, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, San Gimignano, Sant’Antimo, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Oro	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Pagadebit	DOC pagadebit di Romagna	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Passito	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Ramie	DOC Pinerolese	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Rebola	DOC Colli di Rimini	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Recioto	DOC Valpolicella DOC Gambellara DOCG Recioto di Soave	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	italijanščina
Riserva	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Rubino	DOC Garda Colli Mantovani DOC Rubino di Cantavenna DOC Teroldego Rotaliano DOC Trentino	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Rubino	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Sangue di Giuda	DOC Oltrepò Pavese	kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo	italijanščina
Scelto	vsa	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Sciacchetrà	DOC Cinque Terre	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Sciac-trà	DOC Pornassio o Ormeasco di Pornassio	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Sforzato, Sfursàt	DO Valtellina	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Spätlese	DOC / IGT de Bolzano	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Soleras	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Stravecchio	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Strohwein	DOC / IGT de Bolzano	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Superiore	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Superiore Old Marsala (ou SOM)	DOC Marsala	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Torchiato	DOC Colli di Conegliano	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Torcolato	DOC Breganze	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Vecchio	DOC Rosso Barletta, Aglianico del Vuture, Marsala, Falerno del Massico	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Vendemmia Tardiva	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Verdolino	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Vergine	DOC Marsala DOC Val di Chiana	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Vermiglio	DOC Colli dell Etruria Centrale	kakovostno likersko vino pdpo	italijanščina
Vino Fiore	vsa	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Vino Nobile	Vino Nobile di Montepulciano	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Vino Novello o Novello	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
Vin santo / Vino Santo / Vinsanto	DOC et DOCG Bianco dell’Empolese, Bianco della Valdinievole, Bianco Pisano di San Torpé, Bolgheri, Candia dei Colli Apuani, Capalbio, Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Colli del Trasimeno, Colli Perugini, Colli Piacentini, Cortona, Elba, Gambellera, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, Montescudaio, Offida, Orcia, Pomino, San Gimignano, San’Antimo, Val d’Arbia, Val di Chiana, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano, Trentino	kakovostno vino pdpo	italijanščina
Vivace	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	italijanščina
CIPER
Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης (ΟΕΟΠ)	vsa	kakovostno vino pdpo	grščina
Τοπικός Οίνος (deželno vino)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	grščina
Μοναστήρι (Monastiri)	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	grščina
Κτήμα (Ktima)	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	grščina
Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es))	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	grščina
Μονή (Moni)	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	grščina
LUKSEMBURG
Marque nationale	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Appellation contrôlée	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Appellation d’origine controlée	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
Vin de pays	vsa	namizno vino z geografsko označbo	francoščina
Grand premier cru	vsa	kakovostno vino pdpo	francoščina
Premier cru	vsa	kakovostno vino pdpo	francoščina
Vin classé	vsa	kakovostno vino pdpo	francoščina
Château	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo	francoščina
MADŽARSKA
minőségi bor	vsa	kakovostno vino pdpo	madžarščina
különleges minőségű bor	vsa	kakovostno vino pdpo	madžarščina
fordítás	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
máslás	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
szamorodni	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
aszú … puttonyos, dopolnjen s številkami 3 do 6	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
aszúeszencia	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
eszencia	Tokaj / -i	kakovostno vino pdpo	madžarščina
tájbor	vsa	namizno vino z geografsko označbo	madžarščina
bikavér	Eger, Szekszárd	kakovostno vino pdpo	madžarščina
késői szüretelésű bor	vsa	kakovostno vino pdpo	madžarščina
válogatott szüretelésű bor	vsa	kakovostno vino pdpo	madžarščina
muzeális bor	vsa	kakovostno vino pdpo	madžarščina
siller	vsa	namizno vino z geografsko označbo in kakovostno likersko vino pdpo	madžarščina
AVSTRIJA
Qualitätswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Qualitätswein besonderer Reife und Leseart / Prädikatswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Ausbruch / Ausbruchwein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Auslese / Auslesewein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Beerenauslese (wein)	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Eiswein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Kabinett / Kabinettwein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Schilfwein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Spätlese / Spätlesewein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Strohwein	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Trockenbeerenauslese	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Landwein	vsa	namizno vino z geografsko označbo
Ausstich	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Auswahl	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Bergwein	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Klassik / Classic	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Erste Wahl	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Hausmarke	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Heuriger	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Jubiläumswein	vsa	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Reserve	vsa	kakovostno vino pdpo	nemščina
Schilcher	Steiermark	kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo	nemščina
Sturm	vsa	delno povreti grozdni mošt z geografsko označbo	nemščina
PORTUGALSKA
Denominação de origem (DO)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Denominação de origem controlada (DOC)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Indicação de proveniencia regulamentada (IPR)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Vinho doce natural	vsa	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Vinho generoso	DO Porto, Madeira, Moscatel de Setúbal, Carcavelos	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Vinho regional	vsa	namizno vino z geografsko označbo	portugalščina
Canteiro	DO Madeira	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Colheita Seleccionada	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	portugalščina
Crusted / Crusting	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
Escolha	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	portugalščina
Escuro	DO Madeira	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Fino	DO Porto DO Madeira	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Frasqueira	DO Madeira	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Garrafeira	vsa	kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Lágrima	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Leve	Table wine with GI Estremadura and Ribatejano DO Madeira, DO Porto	namizno vino z geografsko označbo kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Nobre	DO Dão	kakovostno vino pdpo	portugalščina
Reserva	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	portugalščina
Reserva velha (or grande reserva)	DO Madeira	kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Ruby	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
Solera	DO Madeira	kakovostno likersko vino pdpo	portugalščina
Super reserva	vsa	kakovostno peneče vino pdpo	portugalščina
Superior	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo	portugalščina
Tawny	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
Vintage supplemented by Late Bottle (LBV) ou Character	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
Vintage	DO Porto	kakovostno likersko vino pdpo	angleščina
SLOVENIJA
Penina	vsa	kakovostno peneče vino pdpo	slovenščina
pozna trgatev	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
izbor	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
jagodni izbor	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
suhi jagodni izbor	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
ledeno vino	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
arhivsko vino	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
mlado vino	vsa	kakovostno vino pdpo	slovenščina
Cviček	Dolenjska	kakovostno vino pdpo	slovenščina
Teran	Kras	kakovostno vino pdpo	slovenščina
SLOVAŠKA
forditáš	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
mášláš	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
samorodné	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
výber … putňový, completed by the numbers 3-6	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
výberová esencia	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
esencia	Tokaj / -ská / -ský / -ské	kakovostno vino pdpo	slovaščina
BOLGARIJA
Гарантирано наименование за произход (ГНП) (zajamčena označba porekla)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo	bolgarščina
Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП) (zajamčena in kontrolirana označba porekla)	vsa	kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo	bolgarščina
Благородно сладко вино (БСВ) (plemenito sladko vino)	vsa	kakovostno likersko vino pdpo	bolgarščina
регионално вино (deželno vino)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	bolgarščina
Ново (mlado)	vsa	kakovostno vino pdpo namizno vino z geografsko označbo	bolgarščina
Премиум (premium)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	bolgarščina
Резерва (reserva)	vsa	kakovostno vino pdpo namizno vino z geografsko označbo	bolgarščina
Премиум резерва (reserva premium)	vsa	namizno vino z geografsko označbo	bolgarščina
Специална резерва (posebna reserva)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
Специална селекция (posebni izbor)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
Колекционно (zbirka)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
Премиум оук, или първо зареждане в бъчва (hrastovo premium)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
Беритба на презряло грозде (pozna trgatev)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
Розенталер (Rozentaler)	vsa	kakovostno vino pdpo	bolgarščina
ROMUNIJA
Vin cu denumire de origine controlată (D.O.C.)	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
Cules la maturitate deplină (C.M.D.)	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
Cules târziu (C.T.)	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
Cules la înnobilarea boabelor (C.I.B.)	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
Vin cu indicație geografică	vsa	namizno vino z geografsko označbo	romunščina
Rezervă	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
Vin de vinotecă	vsa	kakovostno vino pdpo	romunščina
(1) Zaščita izraza „cava“, predvidena v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, ne posega v zaščito geografske označbe, ki se uporablja za kakovostna peneča vina pdpo „Cava“. (2) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 8 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999. (3) Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 11 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.

DODATEK 3

SEZNAM KONTAKTNIH TOČK

Iz člena 12 Priloge II k Protokolu 2

(a) Črna gora

Ga. Ljiljana Simović, svetovalka za mednarodno sodelovanje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo

Vlada Republike Črne gore

Rimski trg 46, 81000 Podgorica

Telefon: (382) 81 48 22 71;

Telefaks: (382) 81 23 43 06

E-naslov: ljiljanas@mn.yu; radanad@mn.yu

(b) Skupnost

European Commission

Directorate-General for Agriculture and Rural Development

Directorate B International Affairs II

Head of Unit B.2 Enlargement

B-1049 Bruxelles / Brussel

Belgium

Telefon: (32-2) 299 11 11

Telefaks: (32-2) 296 62 92

E-naslov: AGRI EC Montenegro wine trade

▼M3

PROTOKOL 3

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Člen 1

Veljavna pravila o poreklu

Za izvajanje Sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ( 12 ) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kakor je bila nazadnje spremenjena in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Vsa sklicevanja na „zadevni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Republiko Turčijo, udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, Republiko Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

Člen 2

Alternativna veljavna pravila o poreklu

Ne glede na člen 1 tega protokola se za namen izvajanja Sporazuma izdelki, ki pridobijo preferencialno poreklo v skladu z alternativnimi veljavnimi pravili o poreklu iz Dodatka A k temu protokolu (v nadaljnjem besedilu: Prehodna pravila), prav tako štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Republike Črne gore.

Prehodna pravila se uporabljajo, dokler ne začne veljati sprememba Konvencije, na kateri temeljijo Prehodna pravila.

Člen 3

Reševanje sporov

Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji ali člena 34 Dodatka A k temu protokolu, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvedbo tega preverjanja, se ti spori predložijo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 4

Spremembe Protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil določbe tega protokola.

Člen 5

Odstop od Konvencije

Če Evropska unija ali Republika Črna gora pisno obvesti depozitarja Konvencije o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Republika Črna gora nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja Sporazuma.

Do začetka veljavnosti takih na novo izpogajanih pravil o poreklu se za Sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Republiko Črno goro.

Dodatek A

ALTERNATIVNA VELJAVNA PRAVILA O POREKLU

Pravila za neobvezno uporabo med pogodbenicami Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Konvencije

(v nadaljnjem besedilu: Pravila ali Prehodna pravila)

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINI UPRAVNEGA SODELOVANJA

KAZALO
	CILJI
NASLOV I	SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1	Opredelitev pojmov
NASLOV II	OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“
Člen 2	Splošne zahteve
Člen 3	V celoti pridobljeni izdelki
Člen 4	Zadostni postopki obdelave ali predelave
Člen 5	Dovoljeno odstopanje
Člen 6	Nezadostni postopki obdelave ali predelave
Člen 7	Kumulacija porekla
Člen 8	Pogoji za uporabo kumulacije porekla
Člen 9	Enota kvalifikacije
Člen 10	Kompleti
Člen 11	Nevtralne sestavine
Člen 12	Ločeno knjigovodsko izkazovanje
NASLOV III	ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
Člen 13	Načelo teritorialnosti
Člen 14	Nespreminjanje
Člen 15	Razstave
NASLOV IV	POVRAČILO ALI IZVZETJE
Člen 16	Povračilo ali izvzetje od carin
NASLOV V	DOKAZILO O POREKLU
Člen 17	Splošne zahteve
Člen 18	Pogoji za izjavo o poreklu
Člen 19	Pooblaščeni izvoznik
Člen 20	Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 21	Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 22	Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1
Člen 23	Veljavnost dokazila o poreklu
Člen 24	Proste cone
Člen 25	Uvozne zahteve
Člen 26	Uvoz po delih
Člen 27	Izjeme pri dokazilu o poreklu
Člen 28	Razlike in oblikovne napake
Člen 29	Izjave dobavitelja
Člen 30	Zneski, izraženi v eurih
NASLOV VI	NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA
Člen 31	Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
Člen 32	Reševanje sporov
NASLOV VII	UPRAVNO SODELOVANJE
Člen 33	Obveščanje in sodelovanje
Člen 34	Preverjanje dokazil o poreklu
Člen 35	Preverjanje izjav dobavitelja
Člen 36	Kazni
NASLOV VIII	UPORABA DODATKA A
Člen 37	Evropski gospodarski prostor
Člen 38	Lihtenštajn
Člen 39	Republika San Marino
Člen 40	Kneževina Andora
Člen 41	Ceuta in Melilla
Seznam prilog
PRILOGA I:	Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
PRILOGA II:	Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom
PRILOGA III:	Besedilo izjave o poreklu
PRILOGA IV:	Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1
PRILOGA V:	Posebni pogoji v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille
PRILOGA VI:	Izjava dobavitelja
PRILOGA VII:	Dolgoročna izjava dobavitelja

CILJI

Ta pravila niso obvezna. Namenjena so začasni uporabi do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija PEM ali Konvencija). Pravila se bodo uporabljala dvostransko med pogodbenicami, ki se tako odločijo in se nanje sklicujejo ali jih vključijo v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume. Pravila se uporabljajo kot alternativna možnost pravilom Konvencije, ki v skladu s Konvencijo ne posegajo v načela, določena v zadevnih sporazumih in drugih povezanih dvostranskih sporazumih med pogodbenicami. Zato ta pravila ne bodo obvezna. Uporabljajo jih lahko gospodarski subjekti, ki želijo uporabljati preferenciale na podlagi teh pravil namesto na podlagi pravil Konvencije.

Namen teh pravil ni spreminjanje Konvencije. Konvencija se bo še naprej v celoti uporabljala med pogodbenicami Konvencije. Ta pravila ne bodo spremenila pravic in obveznosti pogodbenic, ki jih imajo na podlagi Konvencije.

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V teh pravilih:

(a)

„pogodbenica uporabnica“ pomeni pogodbenico Konvencije PEM, ki ta pravila vključi v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume z drugo pogodbenico Konvencije PEM ter vključuje pogodbenice Sporazuma;

(b)

„poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomeni poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani sistem), s spremembami v skladu s Priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 26. junija 2004;

(c)

„uvrščen“ pomeni uvrstitev blaga pod določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(d)

„pošiljka“ pomeni izdelke, ki so:

(i)

poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali

(ii)

zajeti v eni sami prevozni listini, s katero izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali, če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;

(e)

„carinski organi pogodbenice ali pogodbenice uporabnice“ za Evropsko unijo pomeni kateri koli carinski organ države članice Evropske unije;

(f)

„carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);

(g)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka. Kadar je zadnja obdelava ali predelava oddana proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz „proizvajalec“ nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.

Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v pogodbenici, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

(h)

„zamenljivi material “ ali „zamenljivi izdelek“ pomeni material ali izdelek, ki je enake vrste in tržne kakovosti, z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se ga med seboj ne da ločiti;

(i)

„blago“ pomeni oboje, material in izdelek;

(j)

„izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem;

(k)

„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja za izdelavo izdelka;

(l)

„največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla“ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da izdelku dodeli status izdelka s poreklom. Izražena je lahko v odstotku cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto mase teh uporabljenih materialov, ki se uvrščajo pod določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;

(m)

„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo v drugem postopku izdelave;

(n)

„ozemlje“ vključuje kopensko ozemlje, celinske vode in teritorialno morje pogodbenice;

(o)

„dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic uporabnic, za katere se uporablja kumulacija, če pa ta ni znana ali se je ne da ugotoviti, je to prva preverljiva cena, plačana za materiale v pogodbenici izvoznici;

(p)

„vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se je ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici izvoznici. Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Za namene izvajanja Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico:

(a)

izdelki, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3;

(b)

izdelki, ki so pridobljeni v pogodbenici in vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej pogodbenici, pod pogojem, da so bili taki materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 4.

Člen 3

V celoti pridobljeni izdelki

Naslednji izdelki se štejejo za v celoti pridobljene izdelke v pogodbenici, kadar se izvozijo v drugo pogodbenico:

(a)

mineralni izdelki in naravna voda, pridobljeni iz njenih tal ali morskega dna;

(b)

rastline, vključno z vodnimi rastlinami, in rastlinski izdelki, ki se tam gojijo ali pobirajo;

(c)

žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)

proizvodi iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)

proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)

proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g)

proizvodi iz akvakulture, pri čemer so se ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji tam razvili ali so bili tam vzrejeni iz jajčec, ličink, ribje zalege ali mladic;

(h)

proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja;

(i)

proizvodi, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov, navedenih v točki (h);

(j)

tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin;

(k)

odpadki in ostanki tam opravljenih proizvodnih postopkov;

(l)

proizvodi, pridobljeni z morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;

(m)

blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (l).

Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v točki (h) oziroma (i) odstavka 1 se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vse izmed naslednjih zahtev:

(a)

so registrirani v pogodbenici izvoznici ali uvoznici;

(b)

plujejo pod zastavo pogodbenice izvoznice ali uvoznice;

(c)

izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

(i)

so v vsaj 50-odstotni lasti državljanov pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali

(ii)

so v lasti podjetij, ki:

—

imajo sedež in glavni kraj poslovanja v pogodbenici izvoznici ali uvoznici ter

—

so v vsaj 50 % lasti pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali javnih subjektov ali državljanov teh pogodbenic.

Kadar je pogodbenica izvoznica ali uvoznica Evropska unija, to za namene odstavka 2 pomeni države članice Evropske unije.

Za namene odstavka 2 se države Efte štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

Člen 4

Zadostni postopki obdelave ali predelave

Brez poseganja v odstavek 3 tega člena in v člen 6 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v pogodbenici, štejejo za zadosti obdelane ali predelane, kadar so za zadevno blago izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.

Če je izdelek, ki mu je bilo v skladu z odstavkom 1 priznano poreklo v pogodbenici, uporabljen kot material pri izdelavi novega izdelka, se morebitni materiali brez porekla, ki so bili uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.

Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa lahko carinski organi pogodbenic v primeru, ko relevantno pravilo temelji na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, izvoznikom dovolijo, da izračunajo ceno izdelka franko tovarna in vrednost materialov brez porekla na podlagi povprečnih vrednosti iz odstavka 4, da se upoštevajo nihanja v stroških in valutnih tečajih.

Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 3, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma tako, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v pogodbenici izvoznici, ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

Izvozniki, ki se odločijo za izračun na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

Povprečne vrednosti iz odstavka 4 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

Člen 5

Dovoljeno odstopanje

Z odstopanjem od člena 4 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna neto masa ali vrednost, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

(a)

15 % neto mase izdelka, ki spada v poglavja 2 in 4 do 24, z izjemo predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16;

(b)

15 % cene izdelka franko tovarna za izdelke, ki niso zajeti v točki (a).

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I.

V skladu z odstavkom 1 tega člena ni dovoljeno preseči odstotkov za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi II.

Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 6 in člen 9(1) odstopanja iz omenjenih odstavkov vseeno uporabljajo za izdelke, za katere pravilo iz seznama v Prilogi II zahteva, da so materiali, uporabljeni pri izdelavi tega izdelka, v celoti pridobljeni.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 4:

(a)

postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)

razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)

pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)

likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

(e)

preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)

luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;

(g)

postopki barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

(h)

lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)

ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)

presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

(k)

preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)

pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

(m)

preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)

mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(o)

enostavno dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(p)

enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(q)

zakol živali;

(r)

kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (q);

Pri presoji, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici izvoznici.

Člen 7

Kumulacija porekla

Brez poseganja v člen 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli pogodbenice uporabnice, ki ni pogodbenica izvoznica, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici, presega postopke iz člena 6. Ni potrebno, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima izdelek, pridobljen z uporabo materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice, poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

Brez poseganja v člen 2 in ob izključitvi izdelkov iz poglavij 50 do 63 se obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uporabnici, ki ni pogodbenica izvoznica, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar so pridobljeni izdelki deležni nadaljnje obdelave ali predelave v tej pogodbenici izvoznici.

Brez poseganja v člen 2 se za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63, in samo za namene dvostranske trgovine med pogodbenicami obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uvoznici, šteje, kakor da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar se izdelki v tej pogodbenici izvoznici naknadno obdelajo ali predelajo.

Za namene tega odstavka se udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije in Republika Moldavija štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

Pogodbenice imajo možnost, da enostransko razširijo uporabo odstavka 3 tega člena na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63. Pogodbenica, ki se odloči za tako razširitev, uradno obvesti drugo pogodbenico in obvesti Evropsko komisijo v skladu s členom 8(2).

Za namene kumulacije v smislu odstavkov 3 do 5 tega člena se za izdelke s poreklom šteje, da imajo poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, če obdelava ali predelava, ki je bila tam izvedena, presega postopke iz člena 6.

Izdelki s poreklom iz pogodbenic uporabnic, navedeni v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od drugih pogodbenic uporabnic.

Člen 8

Pogoji za uporabo kumulacije porekla

Kumulacija, predvidena v členu 7, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)

velja med pogodbenicami uporabnicami, ki sodelujejo pri pridobitvi statusa izdelka s poreklom, in namembno pogodbenico uporabnico preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT) ter

(b)

je blago pridobilo status blaga s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz teh pravil.

Obvestila o izpolnjevanju potrebnih zahtev za uporabo kumulacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v uradni publikaciji v Črni gori, v skladu z lastnimi postopki.

Kumulacija iz člena 7 se uporablja od datuma, ki je naveden v teh obvestilih.

Pogodbenice Evropski komisiji sporočijo podrobnosti zadevnih sporazumov, sklenjenih z drugimi pogodbenicami uporabnicami, vključno z datumi začetka veljavnosti teh pravil.

Dokazilo o poreklu mora vključevati izjavo v angleškem jeziku „CUMULATION APPLIED WITH (ime ustrezne pogodbenice uporabnice / pogodbenic uporabnic v angleškem jeziku)“, če so izdelki pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7.

V primerih ko se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 uporabi kot dokazilo o poreklu, se ta izjava navede v polju 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Pogodbenice lahko odločijo, da se za izdelke, ki se izvažajo vanje in so v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7, opusti obveznost vključitve izjave iz odstavka 3 tega člena v dokazilo o poreklu ( 13 ).

Pogodbenice Evropsko komisijo uradno obvestijo o opustitvi v skladu s členom 8(2).

Člen 9

Enota kvalifikacije

Enota kvalifikacije za uporabo teh pravil je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema. Iz tega sledi:

(a)

kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina izdelkov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)

kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi teh pravil vsak izdelek obravnavati posebej.

Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 10

Kompleti

Kompleti, opredeljeni v splošnem pravilu 3 harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, če so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se komplet kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 11

Nevtralne sestavine

Pri presoji, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)

energija in gorivo;

(b)

naprave in oprema;

(c)

stroji in orodja;

(d)

katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Člen 12

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla, lahko gospodarski subjekti zagotovijo upravljanje materialov z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

Gospodarski subjekti lahko zagotovijo upravljanje zamenljivih izdelkov s poreklom in brez porekla iz tarifne številke 1701 z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili izdelki skladiščeni ločeno.

Pogodbenice lahko določijo, da je za uporabo ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, in spremljajo njegovo uporabo. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga upravičenec kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev iz teh pravil.

Z ločenim knjigovodskim izkazovanjem se mora zagotoviti, da je število izdelkov, ki se lahko štejejo za „izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice“, v vsakem trenutku enako ali manjše številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici.

Upravičenec do metode iz odstavkov 1 in 2 izda oziroma zaprosi za dokazila o poreklu za zalogo izdelkov, za katere se lahko šteje, da imajo poreklo v pogodbenici izvoznici. Na zahtevo carinskih organov mora uporabnik dati izjavo o tem, kako upravlja zaloge.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 13

Načelo teritorialnosti

Pogoji iz naslova II morajo biti v zadevni pogodbenici ves čas izpolnjeni.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz pogodbenice v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže naslednje:

(a)

vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi, ter

(b)

na njih se medtem, ko so bili v drugi državi, ali med izvozom niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in tja ponovno uvoženih, pod pogojem, da:

(a)

so zadevni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici izvoznici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6 ter

(b)

se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(i)

so se ponovno uvoženi izdelki pridobili z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov ter

(ii)

skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice izvoznice ob uporabi tega člena, ne presega 10 % cene končnega izdelka franko tovarna, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

Za namene odstavka 3 tega člena se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice izvoznice. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju pogodbenice izvoznice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te pogodbenice z uporabo tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

Za uporabo odstavkov 3 in 4 „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice izvoznice, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

Odstavka 3 in 4 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih na seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5.

Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 14

Nespreminjanje izdelkov

Preferencialna obravnava, predvidena v Sporazumu, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz teh pravil in so prijavljeni za uvoz v pogodbenici, pod pogojem, da so ti izdelki enaki tistim, ki se izvažajo iz pogodbenice izvoznice. Preden se izdelki deklarirajo za domačo uporabo, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali za dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali kakršne koli dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v tretji državi ali državah tranzita, ali delitve pošiljke.

Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede, če ostanejo pod nadzorom carinskih organov v tretji državi ali tretjih državah tranzita.

Brez poseganja v naslov V tega dodatka je delitev pošiljk mogoča, če zadevno blago ostane pod carinskim nadzorom v tretji državi ali tretjih državah delitve.

V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od uvoznika ali njegovega zastopnika kadar koli zahteva, da predloži vse ustrezne dokumente za zagotovitev dokazov o skladnosti s tem členom, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki dokumentarnih dokazil, zlasti:

(a)

s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer tovorni listi;

(b)

z dejanskimi oziroma konkretnimi dokazili, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov;

(c)

s potrdilom o neposeganju, ki ga zagotovijo carinski organi države ali držav tranzita ali delitve, ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da je blago ostalo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita ali delitve ali

(d)

s kakršnim koli dokazilom v zvezi z blagom samim.

Člen 15

Razstave

Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo, razen tistih, za katere se uporablja kumulacija v skladu s členoma 7 in 8, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti na podlagi zadevnega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)

je izvoznik poslal izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

(b)

je zadevni izvoznik izdelke prodal ali jih je kako drugače odstopil osebi v drugi pogodbenici;

(c)

so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo ter

(d)

izdelki od takrat, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

V skladu z naslovom V tega dodatka je treba izdati ali sestaviti dokazilo o poreklu, ki se na običajen način predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatna dokumentacija, ki dokazuje pogoje, pod katerimi so bili razstavljeni.

Odstavek 1 se uporablja za vse trgovske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi so izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 16

Povračilo ali izvzetje od carin

Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V tega dodatka, se v pogodbenici izvoznici ne morejo uveljavljati nobena povračila ali izvzetje od kakršnih koli carin.

Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na vsa delna ali celotna povračila, odpuste ali neplačila carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporabljajo v pogodbenici izvoznici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo uporabo.

Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za trgovino med pogodbenicami za izdelke, ki so pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla iz člena 7(4) ali (5).

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 17

Splošne zahteve

Za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ob uvozu v drugo pogodbenico veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

(a)

potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi IV k temu dodatku;

(b)

v primerih iz člena 18(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevne izdelke opisuje dovolj natančno, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave o poreklu je v Prilogi III k temu dodatku.

Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu teh pravil v primerih iz člena 27, veljajo ugodnosti iz določb Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

Brez poseganja v odstavek 1 se lahko pogodbenice dogovorijo, da se za preferencialno trgovino med njimi dokazila o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1 nadomestijo z navedbami o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic.

Uporaba navedbe o poreklu, ki jo sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov, o kateri se dogovorita dve pogodbenici uporabnici ali več pogodbenic uporabnic, ne preprečuje uporabe diagonalne kumulacije z drugimi pogodbenicami uporabnicami.

Za namene odstavka 1 se lahko pogodbenice dogovorijo o vzpostavitvi sistema, ki omogoča elektronsko izdajanje in/ali elektronsko predložitev dokazil o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Za namene člena 7, če se uporablja člen 8(4), izvoznik s sedežem v pogodbenici uporabnici, ki izda ali zaprosi za dokazilo o poreklu na podlagi drugega dokazila o poreklu, za katerega je bila opuščena obveznost vključitve izjave, kot se sicer zahteva s členom 8(3), sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in je pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente.

Člen 18

Pogoji za izjavo o poreklu

Izjavo o poreklu iz točke (b) člena 17(1) lahko sestavi:

(a)

pooblaščeni izvoznik v smislu člena 19 ali

(b)

kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice uporabnice in če izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

Izvoznik izjavo o poreklu sestavi tako, da natipka, odtisne ali natisne na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi III k temu dodatku, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana na roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

Izjave o poreklu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 19 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

Izjavo o poreklu lahko izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu (v nadaljnjem besedilu: naknadna izjava o poreklu), če je predložena v državi uvoznici v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Kadar pride do delitve pošiljke v skladu s členom 14(3) in če se upošteva isti dvoletni rok, naknadno izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik pogodbenice izvoznice izdelkov.

Člen 19

Pooblaščeni izvoznik

Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko, ob upoštevanju nacionalnih zahtev, pooblastijo katerega koli izvoznika, ki ima sedež v tej pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), da sestavi izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov.

Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla izdelkov, in izpolnjevati vse druge zahteve iz teh pravil.

Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

Carinski organi preverijo pravilno uporabo pooblastila. Pooblastilo lahko prekličejo, če ga pooblaščeni izvoznik uporabi nepravilno in če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 2.

Člen 20

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogi IV k temu dodatku. Ti obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če to polje ni v celoti zapolnjeno, je treba se pod zadnjo vrstico, ki vsebuje poimenovanje, potegniti vodoravno črto, prazen prostor pod njo pa prečrtati.

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v polju 7 vključuje izjavo v angleškem jeziku „TRANSITIONAL RULES“.

Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice, v kateri je izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig in druge preglede, ki se jim zdijo primerni. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 tega člena pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 21

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Ne glede na člen 20(8) se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a)

ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin;

(b)

se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto;

(c)

končni namembni kraj zadevnih izdelkov v času izvoza ni bil znan in je bil določen med prevozom ali skladiščenjem in po morebitni delitvi pošiljk v skladu s členom 14(3);

(d)

je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR.MED izdano v skladu s pravili Konvencije PEM za izdelke, ki imajo tudi poreklo v skladu s temi pravili; izvoznik stori vse potrebno za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in je pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ima izdelek poreklo v skladu s temi pravili, ali

(e)

je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano na podlagi člena 8(4), pri uvozu v drugo pogodbenico uporabnico pa se zahteva uporaba člena 8(3).

Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevku navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svoj zahtevek.

Carinski organi lahko naknadno izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v dveh letih od datuma izvoza in šele po tem, ko preverijo, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

Poleg zahteve iz člena 20(3) vsebujejo naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 naslednji zaznamek v angleškem jeziku: „ISSUED RETROSPECTIVELY“.

Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 22

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

Poleg zahteve iz člena 20(3) ima dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1 tega člena, naslednji zaznamek v angleškem jeziku: „DUPLICATE“.

Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Dvojnik nosi datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje ali sestave v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.

Člen 24

Proste cone

Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih postopkov, ki so potrebni, da se prepreči njihovo kvarjenje.

Če se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, se lahko izda ali sestavi novo dokazilo o poreklu, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami teh pravil.

Člen 25

Uvozne zahteve

Dokazila o poreklu se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici.

Člen 26

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema, ki so uvrščeni v razdelka XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406 , uvozijo po delih, se carinskemu organu ob uvozu prvega dela predloži enotno dokazilo o poreklu teh izdelkov.

Člen 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve iz teh pravil, in kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

Uvoz se ne obravnava kot uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

uvoz je občasen;

(b)

uvažajo se zgolj izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;

(c)

iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.

Skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

Člen 28

Razlike in oblikovne napake

Če so med podatki na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v teh dokumentih.

Člen 29

Izjave dobavitelja

Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz druge pogodbenice uporabnice, ki je bilo tam obdelano ali predelano in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla v skladu s členom 7(3) ali 7(4), se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenici uporabnici za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se navedeno blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi VI, na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenici uporabnici določeno obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do dve leti od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti. Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj na obrazcu iz Priloge VII, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko. Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 morajo biti natipkane ali natisnjene v enem od jezikov Sporazuma v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi na roko; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

Za namen uporabe točke (b) člena 18(1) in člena 27(3) v primerih, kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, vsaka od zadevnih držav letno določi zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti iz točke (b) člena 18(1) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

Pogodbenica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v zneska, izraženega v eurih, v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Pogodbenica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Stabilizacijsko-pridružitveni svet. Stabilizacijsko-pridružitveni svet pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA

Člen 31

Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Izvoznik, ki je sestavil izjavo o poreklu ali zaprosil za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, hrani izvod teh dokazil o poreklu in vseh dokumentov, ki podpirajo status izdelka s poreklom, na papirju ali v elektronski obliki vsaj tri leta od datuma izdaje ali sestave izjave o poreklu.

Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, ki jim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 29(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 29(6). To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

Za namene odstavka 1 tega člena „dokumenti, ki podpirajo status izdelka s poreklom“ med drugim vključujejo:

(a)

neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)

dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici uporabnici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v navedeni pogodbenici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(d)

izjave o poreklu ali potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, sestavljene ali izdane v pogodbenicah v skladu s temi pravili;

(e)

ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj pogodbenic na osnovi uporabe členov 13 in 14, ki dokazuje, da so zahteve iz teh členov izpolnjene.

Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdila o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 20(2).

Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti izjave o poreklu in potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so jim bila predložena.

Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenici uporabnici, sestavljene v tej pogodbenici uporabnici, se obravnavajo kot dokument iz členov 18(3), 20(4) in 29(6), ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz navedene pogodbenice uporabnice ter da izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Člen 32

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz členov 34 in 35 ali v zvezi z razlago tega dodatka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, se predložijo Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

NASLOV VII

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 33

Obveščanje in sodelovanje

Carinski organi pogodbenic si posredujejo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, vzorce številk pooblastil, dodeljenih pooblaščenim izvoznikom, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

Da bi zagotovile pravilno uporabo teh pravil, si pogodbenice prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobaviteljev ter točnosti informacij, ki so navedene v teh dokumentih.

Člen 34

Preverjanje dokazil o poreklu

Dokazila o poreklu se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev iz teh pravil.

Kadar carinski organi pogodbenice uvoznice zahtevajo naknadno preverjanje, carinskim organom pogodbenice izvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navedejo razloge za zahtevek za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje pošljejo vsak pridobljeni dokument ali informacijo, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu nepravilne.

Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne obravnave.

Člen 35

Preverjanje izjav dobavitelja

Izjave dobavitelja in dolgoročne izjave dobavitelja se lahko naknadno preverjajo, in sicer naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v njem.

Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja nepravilne.

Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati dokazila in opraviti preglede dobaviteljevih poslovnih knjig ali druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 36

Kazni

Vsaka pogodbenica določi kazenske, civilne ali upravne sankcije v primeru kršitev njene nacionalne zakonodaje, povezane s temi pravili.

NASLOV VIII

UPORABA DODATKA A

Člen 37

Evropski gospodarski prostor

Blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru se šteje za blago s poreklom iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice EGP), kadar se izvaža iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške v Črno goro, pod pogojem, da se med Črno goro in pogodbenicami EGP uporabljajo sporazumi o prosti trgovini, ki uporabljajo ta pravila.

Člen 38

Lihtenštajn

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Lihtenštajna zaradi carinske unije med Švico in Lihtenštajnom šteje za izdelek s poreklom iz Švice.

Člen 39

Republika San Marino

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Republike San Marino zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Republiko San Marino šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.

Člen 40

Kneževina Andora

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Kneževine Andore, uvrščen v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Kneževino Andoro šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.

Člen 41

Ceuta in Melilla

Za namene teh pravil izraz „Evropska unija“ ne zajema Ceute in Melille.

Za izdelke s poreklom iz Črne gore ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot je tisti, ki se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 Akta o pogojih pristopa Kraljevine Španije in Portugalske republike in prilagoditvah Pogodb ( 14 ). Črna gora odobri za uvoz izdelkov, zajetih v zadevnem sporazumu in s poreklom iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in so s poreklom iz Evropske unije.

Za namene odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta pravila uporabljajo smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz Priloge V.

PRILOGA I

UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II

Opomba 1 – Splošni uvod

V seznamu so določeni pogoji, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadostno obdelane ali predelane v smislu člena 4 Naslova II tega dodatka. Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:

(a)

z obdelavo ali predelavo ni presežena največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla;

(b)

z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih izdelkov drugačna od štirimestne tarifne številke harmoniziranega sistema ali šestmestne tarifne podštevilke harmoniziranega sistema uporabljenih materialov;

(c)

opravi se specifični postopek obdelave ali predelave;

(d)

obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.

Opomba 2 – Sestava seznama

2.1 Prva dva stolpca na seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Stolpec (1) navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, stolpec (2) pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v navedenem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je v stolpcu (3) navedeno pravilo. Kadar je v nekaterih primerih pred vnosom v stolpcu (1) „ex“, to pomeni, da se pravila iz stolpca (3) uporabljajo le za del tiste tarifne številke, kot je poimenovana v stolpcu (2).

2.2 Kadar je v stolpcu (1) združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu (2) splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu (3) uporabljajo za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu (1).

2.3 Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu (3).

2.4 Kadar sta v stolpcu (3) navedeni dve alternativni pravili, ločeni z „ali“, se izvoznik lahko odloči, katero bo izbral.

Opomba 3 – Primeri uporabe pravil

3.1 Člen 4 naslova II tega dodatka o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

3.2 V skladu s členom 6 naslova II tega dodatka mora opravljena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do pridobitve ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji iz spodaj navedenega seznama izpolnjeni.

Ob upoštevanju člena 6 naslova II tega dodatka pravila na seznamu predstavljajo minimalno zahtevano obdelavo ali predelavo; z več obdelave ali predelave se prav tako pridobi status blaga s poreklom, nasprotno pa manj obdelave ali predelave ne more dodeliti statusa porekla.

Če torej pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Če pravilo določa, da na neki stopnji izdelave ni mogoče uporabiti materiala brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Primer: kadar pravilo na seznamu za poglavje 19 zahteva, da „materiali brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 ne smejo presegati 20 % mase“, uporaba (tj. uvoz) žit iz poglavja 10 (Materiali na zgodnejši stopnji izdelavi) ni omejena.

3.3 Brez poseganja v opombo 3.2, če pravilo vsebuje besedilo „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali istega poimenovanja in iz iste tarifne številke kot izdelek), pri čemer je treba upoštevati morebitne posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.

Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke ...“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu (2) seznama.

3.4 Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa, da bi se morali uporabiti vsi.

3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu.

3.6 Kadar pravilo v seznamu navaja dva odstotka za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se uporabljajo za določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4 – Splošne določbe v zvezi z določenim kmetijskim blagom

4.1 Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401 , ki se goji ali pobira na ozemlju pogodbenice, se obravnava kot blago s poreklom na ozemlju te pogodbenice, tudi če se goji iz uvoženega semena, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, sadik, brstov ali drugih živih delov rastlin.

4.2 Kadar za vsebnost sladkorja brez porekla v določenem izdelku veljajo omejitve, se pri izračunu takšnih omejitev upošteva masa sladkorjev iz tarifnih številk 1701 (saharoza) in 1702 (npr. fruktoza, glukoza, laktoza, maltoza, izoglukoza ali invertni sladkor), ki so uporabljeni pri izdelavi končnega izdelka in izdelavi izdelkov brez porekla, ki so vključeni v končni izdelek.

Opomba 5 – Terminologija, ki se uporablja v zvezi z določenimi tekstilnimi izdelki

5.1 Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

5.2 Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511 , svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003 , volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk od 5101 do 5105 , bombažna vlakna iz tarifnih številk od 5201 do 5203 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk od 5301 do 5305 .

5.3 Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

5.4 Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507 .

5.5 Tiskanje (v kombinaciji s tkanjem, pletenjem, kvačkanjem, taftanjem ali kosmičenjem) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija ali tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj.

5.6 Tiskanje (kot samostojen postopek) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, konstrukcija, tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj, pri čemer postopek spremljata vsaj dva pripravljalna/končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov

6.1 Pri izdelku s to opombo se za osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi, ki skupaj ne presegajo 15 % skupne mase vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, pogoji iz stolpca (3) ne uporabljajo. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4).

6.2 Vendar se odstopanje iz opombe 6.1 lahko uporablja le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

—

svila,

—

volna,

—

groba živalska dlaka,

—

fina živalska dlaka,

—

konjska žima,

—

bombaž,

—

materiali za izdelavo papirja in papir,

—

lan,

—

konoplja,

—

juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

—

sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

—

kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

—

sintetična filamentna vlakna iz polipropilena,

—

sintetična filamentna vlakna iz poliestra,

—

sintetična filamentna vlakna iz poliamida,

—

sintetična filamentna vlakna iz poliakrilonitrila,

—

sintetična filamentna vlakna iz poliimida,

—

sintetična filamentna vlakna iz politetrafluoretilena,

—

sintetična filamentna vlakna iz poli(fenilensulfida),

—

sintetična filamentna vlakna iz poli(vinilklorida),

—

druga sintetična filamentna vlakna,

—

umetna filamentna vlakna iz viskoze,

—

druga umetna filamentna vlakna,

—

elektroprevodni filamenti,

—

sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

—

sintetična rezana vlakna iz poliestra,

—

sintetična rezana vlakna iz poliamida,

—

sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

—

sintetična rezana vlakna iz poliimida,

—

sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena,

—

sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida),

—

sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida),

—

druga sintetična rezana vlakna,

—

umetna rezana vlakna iz viskoze,

—

druga umetna rezana vlakna,

—

preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne,

—

izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,

—

drugi izdelki iz tarifne številke 5605 ,

—

steklena vlakna,

—

kovinska vlakna,

—

mineralna vlakna.

6.3 Pri izdelkih, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je za to prejo dovoljeno 20-odstotno odstopanje.

6.4 Pri izdelkih, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je za ta trak dovoljeno 30-odstotno odstopanje.

Opomba 7 – Druga dovoljena odstopanja pri nekaterih tekstilnih izdelkih

7.1 Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelani izdelek, določenem v stolpcu (3) seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna.

7.2 Brez poseganja v opombo 7.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

7.3 Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.

Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in enostavnih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki iz poglavja 27

8.1 Za namene tarifnih številk ex 27 07 in 2713 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)

vakuumska destilacija;

(b)

ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)

razbijanje (kreking);

(d)

preoblikovanje (reforming);

(e)

ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)

obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)

polimerizacija;

(h)

alkilacija;

(i)

izomerizacija.

8.2 Za namene tarifnih številk 2710 , 2711 in 2712 , so „specifični procesi“ naslednji:

(a)

vakuumska destilacija;

(b)

ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)

razbijanje (kreking);

(d)

preoblikovanje (reforming);

(e)

ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)

(g)

polimerizacija;

(h)

alkilacija;

(i)

izomerizacija;

(j)

samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 27 10 : razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(k)

samo za izdelke iz tarifne številke 2710 : deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)

samo za težka olja iz tarifne številke ex 27 10 : obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 27 10 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifičen proces;

(m)

samo za goriva iz tarifne številke ex 27 10 : atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)

samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 27 10 : obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)

samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 27 12 : izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

8.3 Za namene tarifnih številk ex 27 07 in 2713 porekla ne podelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobnih postopkov.

Opomba 9 – Opredelitev specifičnih procesov in postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki

9.1 Izdelki iz poglavja 30, pridobljeni v pogodbenici z uporabo celičnih kultur, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. „Celična kultura“ je opredeljena kot gojenje človeških, živalskih in rastlinskih celic pod nadzorovanimi pogoji (kot so določene temperature, rastni medij, plinska zmes, pH) zunaj živega organizma.

9.2 Izdelki iz poglavij 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301), 34, 35 (razen 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26): pridobljeni v pogodbenici z uporabo fermentacije, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. „Fermentacija“ je biotehnološki proces, v katerem se za proizvodnjo izdelkov iz poglavij 29 do 39 uporabljajo človeške, živalske, rastlinske celice, bakterije, kvasovke, glive ali encimi.

9.3 Naslednji postopki predelave se v skladu z odstavkom 1 člena 4 štejejo za zadostne za izdelke iz poglavij 28, 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301), 34, 35 (razen: 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26).

—

Kemijska reakcija: „Kemijska reakcija“ je proces (vključno z biokemijskim procesom), v katerem nastane molekula z novo strukturo, tako da se intramolekularne vezi pretrgajo in vzpostavijo nove ali da se atomi v molekuli prostorsko prerazporedijo. Kemijska reakcija se lahko izrazi s spremembo „številke CAS“.

Naslednji procesi se ne bi smeli šteti za namene porekla: (a) raztapljanje v vodi ali drugih topilih, (b) izločanje topil, vključno z vodo, ali (c) dodajanje ali izločanje kristalne vode. Za kemijsko reakcijo, kot je opredeljena zgoraj, se šteje, da dodeli poreklo.

—

Mešanice in zmesi: Za namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje (vključno z razprševanjem) materialov, razen dodajanja razredčil, da se ti prilagodijo vnaprej določenim specifikacijam, zaradi česar nastane blago s fizikalnimi ali kemičnimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe blaga, pri čemer se to razlikuje od surovin, se šteje, da dodeli poreklo.

—

Čiščenje: Za čiščenje se šteje, da dodeli poreklo pod pogojem, da se izvaja na ozemlju ene ali obeh pogodbenic, pri čemer je izpolnjeno eno od naslednjih meril:

(a)

čiščenje blaga, ki povzroči izločanje vsaj 80 % vsebnosti obstoječih nečistoč, ali

(b)

zmanjšanje ali odstranjevanje nečistoč, pri čemer nastane blago, ki je primerno za eno ali več od naslednjih uporab:

(i)

farmacevtske, zdravstvene, kozmetične, veterinarske ali prehranske snovi;

(ii)

kemični izdelki in reagenti za analitske, diagnostične ali laboratorijske uporabe;

(iii)

elementi in sestavni deli za uporabo v mikroelektroniki;

(iv)

specializirane optične uporabe;

(v)

biotehnična uporaba (npr. pri gojenju celic, genski tehnologiji ali pri uporabi kot katalizator);

(vi)

prenašalci, ki se uporabljajo v postopku ločevanja, ali

(vii)

pri uporabi na jedrskem področju.

—

Sprememba velikosti delcev: Za namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev blaga, ki ni zgolj drobljenje ali stiskanje, zaradi česar pridobi blago določeno velikost delcev, opredeljeno porazdelitev velikosti delcev ali opredeljeno površino, ki je pomembna za namene dobljenega blaga in ima različne fizikalne ali kemijske lastnosti od prvotnih surovin, se šteje, da dodeli poreklo.

—

Standardni materiali: Standardni materiali (vključno s standardnimi raztopinami) so pripravki, primerni za analitične, umeritvene ali referenčne uporabe, ki imajo natančne stopnje čistosti ali razmerja, ki jih je potrdil proizvajalec. Za proizvajanje standardnih materialov se šteje, da dodeli poreklo.

—

Ločevanje izomerov: Za izolacijo ali ločevanje izomerov iz mešanice izomerov se šteje, da dodeli poreklo.

PRILOGA II

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM

Tarifna številka	Poimenovanje izdelka	Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, s katero pridobijo status blaga s poreklom
(1)	(2)	(3)
Poglavje 1	žive živali	vse živali iz Poglavja 1 so v celoti pridobljene
Poglavje 2	meso in užitni klavnični proizvodi	izdelava, pri kateri so vse meso in druga užitna drobovina v izdelkih iz tega poglavja v celoti pridobljeni
Poglavje 3	ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni
Poglavje 4	mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni
ex Poglavje 5	proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
ex 0511 91	neužitna ribja jajca in ikre	vsa jajca in ikre so v celoti pridobljene
Poglavje 6	živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni
Poglavje 7	užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni
Poglavje 8	užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni sadje, oreški in lupine agrumov ali melon iz poglavja 8 v celoti pridobljeni
Poglavje 9	kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
Poglavje 10	žita	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni
Poglavje 11	proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 8, 10 in 11, tarifnih številk 0701 , 0714 , 2302 in 2303 ter tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni
Poglavje 12	oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex Poglavje 13	šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
ex 13 02	pektinske snovi, pektinati in pektati	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
Poglavje 14	rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
ex Poglavje 15	masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
1504 do 1506	masti in olja rib in morskih sesalcev ter njihove frakcije; maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom; druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
1508	olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka
1509 in 1510	oljčno olje in njegove frakcije	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni
1511	palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka
ex 15 12	olje iz sončničnih semen in njegove frakcije
	— za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
	— drugo	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni
1515	druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka
ex 15 16	masti in olja rib ter njihove frakcije	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
1520	glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
Poglavje 16	izdelki iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev	izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni.
ex Poglavje 17	sladkorji in sladkorni proizvodi; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
1702	drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel
	— kemično čista maltoza in fruktoza	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 1702
	— drugo	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1101 do 1108 , 1701 in 1703 ne presega 30 % mase končnega izdelka
1704	sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: — masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka — ali — vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 18	kakav in kakavovi proizvodi; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
ex 18 06	čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: — masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka — ali — vrednost uporabljenega sladkorja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
1806 10	kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
1901	sladni ekstrakt; prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambeni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
	— ekstrakt slada	izdelava iz žit iz poglavja 10
	— drugo	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka
1902	testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: — masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in — masa uporabljenih materialov iz poglavij 2, 3 in 16 ne presega 20 % mase končnega izdelka
1903	tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108
1904	pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: — masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in od 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka in — masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
1905	kruh, pecivo, torte, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in 1101 do 1108 ne presega 20 % mase končnega izdelka
ex Poglavje 20	proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
2002 in 2003	paradižnik, gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni
2006	vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
2007	džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
ex 20 08	Proizvodi, razen: — oreški, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali alkohola — arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza — sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
2009	sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani, in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
ex Poglavje 21	razna živila; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
2103	— pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica
2103	— gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
2105	sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri: — individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka — in — skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % mase končnega izdelka
2106	živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri masa uporabljenega sladkorja ne presega 40 % mase končnega izdelka
ex Poglavje 22	pijače, alkoholne tekočine in kis; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10 , 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni
2202	vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
2207 in 2208	nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola več ali manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 2207 ali 2208 , pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10 , 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni
ex Poglavje 23	ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
2309	pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali	izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni, — masa uporabljenih materialov iz poglavij 10 in 11 in tarifnih številk 2302 in 2303 ne presega 20 % mase končnega izdelka, — individualna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % mase končnega izdelka in — skupna masa sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 50 % mase končnega izdelka
ex Poglavje 24	tobak in izdelani tobačni nadomestki; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri masa materialov iz tarifne številke 2401 ne presega 30 % skupne mase uporabljenih materialov iz poglavja 24
2401	nepredelan tobak; tobačni odpadki	izdelava, pri kateri so vsi materiali iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljeni
ex 24 02	cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403 19 , pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih
ex 24 03	izdelki, namenjeni vdihavanju s segrevanjem ali na drug način, brez zgorevanja	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih
ex Poglavje 25	sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna
ex 25 19	zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit)
Poglavje 26	rude, žlindre in pepeli	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex Poglavje 27	mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 27 07	olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno z mešanicami naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo	postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
2710	olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja	postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
2711	naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki	postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
2712	vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani	postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
2713	naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov	postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 28	anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov;	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 29	organski kemijski proizvodi; razen za:	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 29 01	aciklični ogljikovodiki za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo	specifični proces ali specifični procesi (4) ali postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 29 02	cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo	specifični proces ali specifični procesi (4) ali postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 29 05	alkoholati kovin alkoholov iz te tarifne številke in etanola	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905 ; lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 30	farmacevtski izdelki	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
Poglavje 31	gnojila	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 32	ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; črnila	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 33	eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 34	mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca;	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 35	beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 36	razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 37	proizvodi za fotografske in kinematografske namene	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 38	razni kemijski proizvodi; razen za:	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 38 11	preparati proti klenkanju, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja	specifični proces ali specifični procesi (4) ali
ex 38 11	— pripravljeni dodatki za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih mineralov	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 3824 99 in ex 3826 00	biodizel	izdelava, pri kateri je biodizel pridobljen s transesterifikacijo in/ali esterifikacijo ali končno obdelavo z vodikom
Poglavje 39	plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas	specifični proces ali specifični procesi (4) ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 40	kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 40 12	protektirane pnevmatike, polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami, iz gume	protektiranje rabljenih pnevmatik
ex Poglavje 41	surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
4104 do 4106	strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane	ponovno strojenje strojenega usnja ali izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 42	usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 43	naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex 43 02	strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:
	— plošče, križi in podobne oblike	beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna
	— drugo	izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna
4303	oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki	izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tarifne številke 4302
ex Poglavje 44	les in lesni izdelki; lesno oglje; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 44 07	les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm	skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih
ex 44 08	listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstasto spojeni, in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen	prstasto spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih
ex 44 10 do ex 44 13	okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami	predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve
ex 44 15	zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa	izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost
ex 44 18	— stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, žagane in klane skodle
ex 44 18	— profiliran les (pero in utori) in okrasne letve	predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve
ex 44 21	trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev	izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409
Poglavje 45	pluta in plutasti izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 46	izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 47	celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki)	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 48	papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 49	tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex Poglavje 50	svila; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex 50 03	svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani	mikanje ali česanje svilenih odpadkov
5004 do ex 50 06	svilena preja in preja iz svilenih odpadkov	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s predenjem ali ekstrudiranje brezkončnih umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s sukanjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5007	tkanine iz svile ali svilenih odpadkov	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
ex Poglavje 51	volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
5106 do 5110	preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5111 do 5113	tkanine iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
ex Poglavje 52	bombaž; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
5204 do 5207	preja in sukanec iz bombaža	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5208 do 5212	bombažne tkanine	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
ex Poglavje 53	druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
5306 do 5308	preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5309 do 5311	tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
5401 do 5406	preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5407 in 5408	tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
5501 do 5507	umetna in sintetična rezana vlakna	ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken
5508 do 5511	preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5512 do 5516	tkanine iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali sukanje ali kateri koli mehanski postopek v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
ex poglavje 56	vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen za:	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem
5601	vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna vlakna, dolga do vključno 5 mm (kosmiči); tekstilni prah in nopki – vlaknati vozlički	predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
5602	klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano
	— iglana klobučevina	(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala lahko se uporabijo: — filamenti iz polipropilena iz tarifne številke 5402 , — polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali — prameni iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501 , pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ali zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken
	— drugo	(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem materiala ali zgolj oblikovanje netkanega materiala v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken
5603	netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran
5603 11 do 5603 14	netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, iz umetnih ali sintetičnih filamentov	izdelava iz — smerno ali naključno usmerjenih filamentov — ali — snovi ali polimerov naravnega ali umetnega ali sintetičnega izvora, čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil
5603 91 do 5603 94	netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran, razen iz umetnih ali sintetičnih filamentov	izdelava iz — smerno ali naključno usmerjenih rezanih vlaken — in/ali — rezane preje naravnega ali umetnega ali sintetičnega izvora, čemur v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil
5604	gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tarifne številke 5404 ali 5405 , impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso
	— gumijasta nit in kord, prekrita s tekstilnim materialom	izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom
	— drugo	(2) predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5605	metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405 , kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji s katerim koli mehanskim postopkom
5606	Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja	(2) ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v kombinaciji z ovijanjem ali predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem
Poglavje 57	preproge in druga tekstilna talna prekrivala	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali izdelava iz preje iz kokosovega vlakna ali sisala ali jute ali klasična prstanska viskozna preja ali taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tehnikami brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute
ex poglavje 58	specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen za	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali taftanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali taftanje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
5805	ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
5810	vezenina v metraži, trakovih ali motivih	vezenje, pri katerem vrednost vseh uporabljenih materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
5901	tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov	tkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem
5902	kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona
	— z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov	tkanje
	— drugo	ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem
5903	tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902	tkanje v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
5904	linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike	(2) tkanje v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem ali metaliziranjem kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute
5905	zidne tapete iz tekstilnih materialov: — impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali	tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem
5905	— drugo	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s tkanjem ali tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem ali laminiranjem ali tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (samostojni postopek)
5906	gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902 — pleteni ali kvačkani materiali	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z gumiranjem ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
	— druge tkanine iz sintetične filamentne preje z vsebnostjo več kot 90 mas. % tekstilnih materialov	ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem
	— drugo	tkanje, pletenje ali postopek brez tkanja v kombinaciji z barvanjem ali premazovanjem/gumiranjem ali barvanje preje v kombinaciji s tkanjem, pletenjem ali postopkom brez tkanja ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
5907	tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene	tkanje ali pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali premazovanjem ali impregniranjem ali prevlečenjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali tiskanje (samostojen postopek)
5908	stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani
	— žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane	izdelava iz cevasto pletenih/kvačkanih plinskih mrežic
	— drugo	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka;
5909 do 5911	tekstilni izdelki, primerni za industrijske namene	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali tkanje v kombinaciji z barvanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali prevlečenje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, termostabiliziranje, trajna zaključna obdelava), pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 60	pleteni ali kvačkani materiali	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji z barvanjem ali kosmičenjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali tiskanjem ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem ali barvanje preje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem ali sukanje ali teksturiranje v kombinaciji s pletenjem/kvačkanjem, pod pogojem, da vrednost uporabljene nesukane/neteksturirane preje ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 61	oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani
	— dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko	(2) (3) pletenje ali kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
	— drugo	(2) predenje naravnih in/ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem ali pletenje in sestava v enem postopku
ex poglavje 62	oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen za:	(2) (3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek)
ex 62 02 , ex 62 04 , ex 62 06 , ex 62 09 in ex 62 11	oblačila za ženske, deklice in dojenčke in oblačilni dodatki za dojenčke, vezeni	(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 62 10 in ex 62 16	ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra	(2) (3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
ex 62 12	modrčki, opasniki, stezniki, naramnice, pasovi za nogavice, podveze in podobni izdelki in njihovi deli, pleteni ali kvačkani, dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko	(2) (3) pletenje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek)
6213 in 6214	robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki
	— vezeni	(2) (3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ali sestava, vključno z razrezovanjem tkanine po tiskanju (samostojen postopek)
	— drugo	(2) (3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali sestava po tiskanju (samostojen postopek)
6217	drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212
	— vezeni	(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ali sestava po tiskanju (samostojen postopek)
	— ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra	(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali prevlečenje ali laminiranje, če vrednost uporabljenih neprevlečenih ali nelaminiranih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
	— medvloge za ovratnike in manšete, urezane	izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.
	— drugo	(3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
ex poglavje 63	drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
6301 do 6304	odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese, itn.; drugi izdelki za notranjo opremo
	— iz klobučevine, iz netkanega tekstila	(2) oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
	— drugo
	-- vezeni	(2) (3) tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine ali izdelava iz nevezene tkanine (razen pletene ali kvačkane), če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
	-- drugo	(2) (3) tkanje ali pletenje/kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
6305	vreče in vrečke za pakiranje blaga	(2) ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali pletenjem in sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
6306	ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali kopenska plovila); izdelki za taborjenje
	— iz netkanega tekstila	(2) (3) oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
	— drugo	(2) (3) tkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine
6307	drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
6308	kompleti, ki so sestavljeni iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno	Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.
ex poglavje 64	obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406
6406	deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 65	pokrivala in njihovi deli	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 66	dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 67	preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 68	izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 69	keramični izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex poglavje 70	steklo in stekleni izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7010	baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje, čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7013	stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018 )	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex poglavje 71	naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna
ex 71 02 , ex 71 03 in ex 71 04	obdelani dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani)	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne podštevilke, razen iz iste tarifne podštevilke, kot je tarifna podštevilka izdelka
7106 , 7108 in 7110	plemenite kovine:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 7106 , 7108 in 7110 , ali elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tar. št. 7106 , 7108 ali 7110 ali zlitje in/ali legiranje plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106 , 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali čiščenje
	— neobdelane
	— kot polizdelki ali v obliki prahu	izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin
ex 71 07 , ex 71 09 in ex 71 11	kovine, platirane s plemenitimi kovinami, kot polizdelki	izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami
ex poglavje 72	železo in jeklo; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
7207	polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla	izdelava iz materialov iz tar. št. 7201 , 7202 , 7203 , 7204 ali 7205
7208 do 7212	ploščati vroče valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla	izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207
7213 do 7216	žice in profili, palice, kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla	izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206
7217	žica iz železa ali nelegiranega jekla	izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207
7218 91 in 7218 99	polizdelki	izdelava iz materialov iz tar. št. 7201 , 7202 , 7203 , 7204 ali 7205
7219 do 7222	ploščato valjani izdelki, palice, kotni profili in drugi profili iz nerjavnega jekla	izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7218
7223	žica iz nerjavnega jekla	izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7218
7224 90	polizdelki	izdelava iz materialov iz tar. št. 7201 , 7202 , 7203 , 7204 ali 7205
7225 do 7228	ploščato valjani izdelki, vroče valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel	izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206 , 7218 ali 7224
7229	žica iz drugih legiranih jekel	izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7224
ex poglavje 73	izdelki iz železa in jekla; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex 73 01	piloti	izdelava iz materialov iz tarifne številke 7207
7302	deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic	izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206
7304 , 7305 in 7306	cevi in votli profili iz litega železa	izdelava iz materialov iz tar. št. 7206 do 7212 in 7218 ali 7224
ex 73 07	pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov	struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna
7308	konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406 ) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka; vendar se ne smejo uporabiti zvarjeni profili in kotni profili iz tarifne številke 7301
ex 73 15	verige zoper drsenje	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 74	baker in bakreni izdelki; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
7403	prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
7408	bakrena žica	izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 75	nikelj in nikljevi izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex poglavje 76	aluminij in aluminijasti izdelki; razen za:	izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7601	aluminij, surov	izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ali izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijastih odpadkov in ostankov
7602	aluminijasti odpadki in ostanki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
ex 76 16	izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija	izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. lahko pa se uporabljajo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vključno tudi neskončni trakovi) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 78	svinec in svinčeni izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 79	cink in cinkovi izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 80	kositer in kositrni izdelki;	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka
Poglavje 81	druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
ex poglavje 82	orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8206	orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205 , v kompletih za prodajo na drobno	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 8202 do 8205 ; vendar se orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 lahko vstavi v komplet, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna
Poglavje 83	razni izdelki iz navadnih kovin	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 84	jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli, razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8407	batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8408	batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji)	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8425 do 8430	škripčevja in škripci; vodoravni in navpični vitli; dvigala za velike tovore z majhno dvižno višino ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in delovna vozila, opremljena z dvigalom viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (npr. dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice) samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8431 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8444 do 8447	stroji za ekstrudiranje (brizganje), izvlačenje, teksturiranje in rezanje umetnih ali sintetičnih tekstilnih filamentov stroji za pripravljanje tekstilnih vlaken; stroji za predenje, združevanje (dubliranje) ali sukanje in drugi stroji za proizvodnjo tekstilne preje; tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje votka) in stroji za pripravljanje tekstilne preje za uporabo na strojih iz tarifne številke 8446 ali 8447 tkalski stroji (statve): pletilni stroji, šivalni prepletilniki in stroji za proizvodnjo ovite preje, tila, čipk, vezenin, pozamenterije, pletenic ali mrež in tafting stroji	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8448 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8456 do 8465	obdelovalni stroji za obdelavo materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala centri za strojno obdelavo, stroji, izdelani po principu standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več postajami, za obdelavo kovin stružnice za odstranjevanje kovin obdelovalni stroji	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8466 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8470 do 8472	računski stroji in stroji za snemanje, reprodukcijo in prikazovanje podatkov z računskimi funkcijami žepne velikosti; knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne blagajne računalniki – stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov drugi pisarniški stroji	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8473 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 85	električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke, razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8501 do 8502	elektromotorji in električni generatorji električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8503 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8519 , 8521	aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8522 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8525 do 8528	oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje sprejemniki za radiodifuzijo monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo slike	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8529 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8535 do 8537	električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; konektorji za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in tarifne številke 8538 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8542 31 do 8542 39	monolitna integrirana vezja	difuzija, pri kateri so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v nepogodbenici ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8544 do 8548	izolirana žica, kabli (in drugi izolirani električni vodniki), kabli iz optičnih vlaken ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, za električne namene električni izolatorji iz kakršnega koli materiala izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 86	železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 87	vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen za:	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 45 % cene izdelka franko tovarna
8708	deli in pribor za vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8711	motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 88	zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 89	ladje, čolni in plavajoče konstrukcije	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, ne smejo pa se uporabljati ladijski trupi iz tarifne številke 8906 ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 90	optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen za:	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
9001 50	leče za očala iz drugih materialov razen stekla	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri se izvede eden od naslednjih postopkov: — površinska obdelava polobdelane leče v dokončno obdelano oftalmično lečo z optično korekcijo za vstavitev v okvir za očala, — prevleka leče glede na ustrezno obdelavo za izboljšanje vida in zagotovitev zaščite uporabnika ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 91	ure in njihovi deli	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 92	glasbila; njihovi deli in pribor	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 93	orožje in strelivo; njuni deli in pribor	izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 94	pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 95	igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 96	razni izdelki	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 97	umetniški izdelki, zbirke in starine	izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka,
(1) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnim procesom ali specifičnimi procesi“ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3. (2) Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6. (3) Glej uvodno opombo 7. (4) Glej uvodno opombo 9.

PRILOGA III

BESEDILO IZJAVE O POREKLU

Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.

Albanska različica

Eksportuesi i produkteve të mbuluara nga ky dokument (autorizim doganor Nr. ... ( 15 )) deklaron që përveç rasteve kur tregohet qartësisht ndryshe, këto produkte janë me origjine preferenciale ... ( 16 ) n në përputhje me Rregullat kalimtare të origjinës.

Arabska različica

Bosanska različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ... (1)) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ... (2) preferencijalnog porijekla u skladu sa prijelaznim pravilima porijekla.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № ... (1)), декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с ... (2) преференциален произход.

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ... (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ... (2) preferencijalnog podrijetla prema prijelaznim pravilima o podrijetlu.

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení ... (1)) prohlašuje, že podle přechodných pravidel původu mají tyto výrobky kromě zřetelně označených preferenční původ v ...(2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument (toldmyndighedernes tilladelse nr. ... (1)) erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ... (2) i henhold til overgangsreglerne for oprindelse.

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ... (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële ... (2) oorsprong zijn in overeenstemming met de overgangsregels van oorsprong.

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No ... (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ... (2) preferential origin according to the transitional rules of origin.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. ... (1)) deklareerib, et need tooted on päritolureeglite üleminekueeskirjade kohaselt ... (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidatud teisiti.

Ferska različica

Útflytarin av vørunum, sum hetta skjal fevnir um (tollvaldsins loyvi nr. ... (1)) váttar, át um ikki nakað annað er tilskilað, eru hesar vørur upprunavørur ... (2) sambært skiftisreglunum um uppruna.

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ... (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja ... (2) alkuperätuotteita siirtymäkauden alkuperäsääntöjen nojalla.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no... (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ... (2) selon les règles d’origine transitoires.

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ... (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte ... (2) Ursprungswaren gemäß den Übergangsregeln für den Ursprung sind.

Gruzijska različica

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ’ αριθ. ... (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής ... (2) σύμφωνα με τους μεταβατικούς κανόνες καταγωγής.

Hebrejska različica

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő termékek exportőre (vámfelhatalmazási szám: ... (1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában a termékek az átmeneti származási szabályok szerint preferenciális ... (2) származásúak.

Islandska različica

Útflytjandi framleiðsluvara sem skjal þetta tekur til (leyfi tollyfirvalda nr. ... (1)), lýsir því yfir að vörurnar séu, ef annars er ekki greinilega getið, af ... (2) uppruna samkvæmt upprunareglum á umbreytingartímabili.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ... (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ... (2) conformemente alle norme di origine transitorie.

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. ... (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir... (2) preferenciāla izcelsme saskaņā ar pārejas noteikumiem par izcelsmi.

Litovska različica

Šiame dokumente nurodytų produktų eksportuotojas (muitinės leidimo Nr. ... (1)) deklaruoja, kad, jeigu aiškiai nenurodyta kitaip, šie produktai turi ... (2) lengvatinės kilmės statusą pagal pereinamojo laikotarpio kilmės taisykles.

Makedonska različica

Извозникот на производите што ги покрива овоj документ (царинскo одобрение бр. ... (1)) изjавува дека, освен ако тоа не е jасно поинаку назначено, овие производи се со ... (2) преференциjaлно потекло, во согласност со преодните правила за потекло.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti minn dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru... (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat mod ieħor b’mod ċar, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali ... (2) skont ir-regoli ta’ oriġini tranżitorji.

Črnogorska različica

Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ... (1) ) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи ... (2) преференцијалног пориjекла, у складу са транзиционим правилима поријекла.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br. ... (1)) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ... (2) preferencijalnog porijekla u skladu sa tranzicionim pravilima porijekla.

Norveška različica

Eksportøren av produktene omfattet av dette dokument (tollmyndighetenes autorisasjonsnr... (1)) erklærer at disse produktene, unntatt hvor annet er tydelig angitt, har ... preferanseopprinnelse i henhold til overgangsreglene for opprinnelse (2) .

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr... (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają ... (2) preferencyjne pochodzenie zgodnie z przejściowymi regułami pochodzenia.

Portugalska različica

O exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o... (1)) declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial ... (2) de acordo com as regras de origem transitórias.

Romunska različica

Exportatorul produselor care fac obiectul prezentului document (autorizația vamală nr. ... (1)) declară că, exceptând cazul în care se indică altfel în mod clar, aceste produse sunt de origine preferențială ... (2) în conformitate cu regulile de origine tranzitorii.

Srbska različica

Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ... (1)) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи ... (2) преференцијалног порекла, у складу са прелазним правилима о пореклу.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br ... (1)) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito nаvedeno, ovi proizvodi ... (2) preferencijalnog porekla, u skladu sa prelaznim pravilima o poreklu.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia ... (1)) vyhlasuje, že pokiaľ nie je zreteľne uvedené inak, tieto výrobky majú v súlade s prechodnými pravidlami pôvodu preferenčný pôvod v ... (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št ... (1)), izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno ... (2) poreklo v skladu s prehodnimi pravili o poreklu.

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n.o... (1)) declara que, excepto donde se indique claramente lo contrario, estos productos son de origen preferencial... (2) con arreglo a las normas de origen transitorias.

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ... (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ... (2) ursprung i enlighet med övergångsreglerna om ursprung.

Turška različica

Bu belge kapsamındaki ürünlerin ihracatçısı (gümrük yetki No: ... (1)), aksi açıkça belirtilmedikçe, bu ürünlerin geçiș menșe kurallarına göre ... (2) tercihli menșeli olduğunu beyan eder.

Ukrajinska različica

Експортер продукцiї, на яку поширюється цей документ (митний дозвiл № ... (1)) заявляє, що, за винятком випадкiв, де це явно зазначено, ця продукцiя має ... (2) преференцiйне походження згiдно з перехiдними правилами походження.

...

(Kraj in datum) ( 17 )

...

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše) ( 18 )

PRILOGA IV

VZOREC POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1 IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

NAVODILA ZA TISKANJE

1. Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi vidno že na prvi pogled.

2. Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih lahko dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Obrazec vsebuje tudi serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1. Izvoznik (ime, polni naslov, država)	EUR.1	št.A		000.000
	Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.
	2. To potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med … in … (navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)
3. Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)
	4. Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov		5. Namembna država, skupina držav ali ozemlje
6. Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna)	7. Opombe
8. Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov (1) ; poimenovanje blaga		9. Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.)		10. Računi (navedba neobvezna)
11. CARINSKA OVEROVITEV Overjena izjava Izvozni dokument (2) Obrazec … Št. … z dne … Carinski urad … Država ali ozemlje izdaje … … … Kraj in datum … … … (Podpis)	Žig	12. IZJAVA IZVOZNIKA Podpisani izjavljam, da zgoraj poimenovano blago izpolnjuje vse pogoje, potrebne za izdajo tega potrdila. Kraj in datum … … (Podpis)
(1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“. (2) Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi izvozne države ali ozemlja.

13. ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE, poslati na:	14. REZULTAT PREVERJANJA
	Na podlagi izvedenega preverjanja je bilo ugotovljeno, da: (1) □ je to potrdilo resnično izdal navedeni carinski urad in da so podatki, ki jih vsebuje, točni. □ to potrdilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti (glej priložene opombe).
Vložen je zahtevek za preverjanje verodostojnosti in točnosti tega potrdila.
… (Kraj in datum) Žig … (Podpis)	… (Kraj in datum) Žig … (Podpis)
(1) Označi ustrezno polje z X.

OPOMBE

1. Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačni podatki prečrtajo in po potrebi dodajo pravilni. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je potrdilo izpolnila, in overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.

2. Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan tako, da je dodajanje naknadnih podatkov onemogočeno.

3. Blago mora biti poimenovano v skladu s poslovno prakso in dovolj natančno, da se ga lahko identificira.

ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1. Izvoznik (ime, polni naslov, država)	EUR.1	št.A		000.000
	Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.
	2. Zahtevek za potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med … in … (navesti ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)
3. Prejemnik (ime, polni naslov, država) (navedba neobvezna)
	4. Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov		5. Namembna država, skupina držav ali ozemlje
6. Podatki v zvezi s prevozom (navedba neobvezna)	7. Opombe
8. Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov (1); poimenovanje blaga		9. Bruto teža (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.)		10. Računi (navedba neobvezna)
(1) Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“.

IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,

IZJAVLJAM, da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;

NAVAJAM okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:

…

PRILAGAM naslednje dokazilne listine ( 19 ):

…

SE ZAVEZUJEM, da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vsa dodatna dokazila, ki jih ti štejejo kot potrebna za izdajo priloženega potrdila, kot tudi pristajam, če je to potrebno, na kakršen koli pregled mojega knjigovodstva in okoliščin izdelave omenjenega blaga s strani pristojnih organov;

PROSIM za izdajo priloženega potrdila za to blago.

…

(Kraj in datum)

…

(Podpis)

PRILOGA V

POSEBNI POGOJI V ZVEZI Z IZDELKI S POREKLOM IZ CEUTE IN MELILLE

Edini člen

Če izdelki izpolnjujejo pravilo o nespreminjanju izdelkov iz člena 14 tega dodatka, se naslednji izdelki štejejo za:

(1)

izdelke s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;

(b)

izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli, pod pogojem, da:

(i)

so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 tega dodatka, ali

(ii)

gre za izdelke s poreklom iz Črne gore ali Evropske unije, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 tega dodatka;

(2)

izdelke s poreklom iz Črne gore;

(a)

izdelki, v celoti pridobljeni v Črni gori;

(b)

izdelki, pridobljeni v Črni gori, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v Črni gori, pod pogojem, da:

(i)

so bili navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 4 tega dodatka, ali

(ii)

gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali Evropske unije in da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6 tega dodatka.

Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše ime pogodbenice izvoznice in „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.

Za uporabo teh pravil v Ceuti in Melilli so pristojni španski carinski organi.

PRILOGA VI

IZJAVA DOBAVITELJA

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenicah uporabnicah in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu, izjavljam, da:

so bili naslednji materiali, ki nimajo porekla iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], uporabljeni v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] za izdelavo naslednjega blaga:

Poimenovanje dobavljenega blaga (1)	Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla	Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla (2)	Vrednost uporabljenih materialov brez porekla (2) (3)



Skupna vrednost
(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti. Primer: Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501 , uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450 . Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja. (2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni. Primeri: Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba tkanja v kombinaciji z izdelavo, vključno s krojenjem tkanine. Če proizvajalec takih oblačil iz pogodbenice uporabnice uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati. Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217 , ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti „palice iz železa“. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla. (3) „Vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice]. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

imajo vsi drugi materiali, uporabljeni za izdelavo tega blaga v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], poreklo iz [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice];

je bilo naslednje blago obdelano ali predelano zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] v skladu s členom 13 tega dodatka in je tam pridobilo naslednjo skupno dodano vrednost:

Poimenovanje dobavljenega blaga	Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] (1)



	(Kraj in datum)



	(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)
(1) „Skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].

PRILOGA VII

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

DOLGOROČNA IZJAVA DOBAVITELJA

za blago, ki je bilo obdelano ali predelano v pogodbenici uporabnici in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla

Podpisani dobavitelj blaga, ki je zajeto v priloženem dokumentu in se redno dobavlja … ( 20 ), izjavljam, da:

Poimenovanje dobavljenega blaga (1)	Poimenovanje uporabljenih materialov brez porekla	Tarifna številka uporabljenih materialov brez porekla (2)	Vrednost uporabljenih materialov brez porekla (2) (3)



Skupna vrednost
(1) Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti. Primer: Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501 , uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450 . Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Modeli morajo biti zato navedeni ločeno v prvem stolpcu, podatki v drugih stolpcih pa so potrebni za vsak model posebej, da se proizvajalcu pralnih strojev omogoči, da pravilno oceni status porekla svojih izdelkov glede na model elektromotorja, ki ga uporablja. (2) Podatke, ki se zahtevajo v teh stolpcih, je treba vpisati samo, če so potrebni. Primeri: Pravilo za oblačila iz ex poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba tkanja v kombinaciji z izdelavo, vključno s krojenjem tkanine. Če proizvajalec takih oblačil iz pogodbenice uporabnice uporablja tkanino, uvoženo iz Evropske unije, ki je bila tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, da dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, tarifne številke in vrednosti take preje pa mu ni treba navajati. Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217 , ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti „palice iz železa“. Kadar se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla. (3) „Vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in je ni mogoče ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice]. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

Poimenovanje dobavljenega blaga	Skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice] (1)



(1) „Skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice], vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj [navedite zadevno pogodbenico uporabnico ali zadevne pogodbenice uporabnice].

Ta izjava velja za vse nadaljnje pošiljke tega blaga, poslane v času od …

do … ( 21 )

Zavezujem se, da bom takoj obvestil … (20) , če ta izjava ne bo več veljavna.

(Kraj in datum)

(Naslov in podpis dobavitelja; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše)

▼B

PROTOKOL 4

o kopenskem prometu

Člen 1

Namen

Namen tega protokola je spodbujati sodelovanje med pogodbenicama na področju kopenskega prometa, zlasti tranzitnega prometa, in v ta namen zagotoviti, da se promet med ozemlji pogodbenic in prek teh ozemelj razvija na usklajen način s popolno in povezano uporabo vseh določb tega protokola.

Člen 2

Področje uporabe

Sodelovanje zajema kopenski promet, zlasti cestni, železniški in kombinirani prevoz, vključuje pa tudi ustrezno infrastrukturo.

V zvezi s tem so v področju uporabe tega protokola zajeti zlasti:

—

prometna infrastruktura na ozemlju ene ali druge pogodbenice v potrebnem obsegu, da se doseže cilj tega protokola;

—

vzajemni dostop do trga na področju cestnega prometa;

—

bistveni pravni in upravni podporni ukrepi, vključno s trgovinskimi, davčnimi, socialnimi in tehničnimi ukrepi;

—

sodelovanje pri razvoju sistema prevoza, ki ustreza okoljskim potrebam;

—

redna izmenjava informacij o razvoju prometnih politik pogodbenic, zlasti v zvezi s prometno infrastrukturo.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene tega protokola se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

tranzitni promet Skupnosti: prevoz blaga v tranzitu prek črnogorskega ozemlja v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Skupnosti;

tranzitni promet Črne gore: prevoz blaga v tranzitu iz Črne gore prek ozemlja Skupnosti in namenjenega v tretjo državo ali blaga iz tretje države, namenjenega v Črno goro, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Črni gori;

kombinirani prevoz: prevoz blaga, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več za dovoz ali odvoz uporabljajo cestni prevoz, na drugem delu prevoza pa železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, če ta del prevoza presega 100 km zračne črte, pri čemer se dovoz ali odvoz opravi s cestnim prevozom;

—

med krajem, v katerem se blago natovarja, in najbližjo ustrezno nakladalno železniško postajo za dovoz, ter med krajem, v katerem se blago raztovarja, in najbližjo ustrezno razkladalno železniško postajo za odvoz, ali

—

v polmeru, ki ne presega 150 km zračne črte od pristanišča na celinskih plovnih poteh ali morskega pristanišča, v katerem se blago natovarja ali raztovarja.

INFRASTRUKTURA

Člen 4

Splošna določba

Pogodbenici soglašata, da bosta sprejeli obojestransko usklajene ukrepe za razvoj infrastrukturnega omrežja multimodalnega prevoza, kar je bistvenega pomena za odpravo težav pri prevozu blaga preko Črne gore, zlasti po cestnih poteh 1, 2b, 4 in 6, ki povezujejo mejo s Hrvaško in Bar, mejo z Bosno in Hercegovino in mejo z Albanijo, mejo s Srbijo in Mišiće ter Ribaravino in Bač na meji s Srbijo; železniških poteh 2 in 4, ki povezujeta Podgorico in mejo z Albanijo ter mejo s Srbijo in Bar; pristanišče Bar in letališče Podgorica, ki sta del ključnega regionalnega prometnega omrežja, kot je opredeljen v memorandumu o soglasju, na katerega se nanaša člen 5.

Člen 5

Načrtovanje

Skupnost in Črna gora posebno pozornost namenjata razvoju regionalnega omrežja multimodalnega prevoza na ozemlju Črne gore, ki ustreza potrebam Črne gore in jugovzhodne evropske regije ter zajema cestne in železniške poti, celinske plovne poti, celinska pristanišča, pristanišča, letališča in drugo, z omrežjem povezano infrastrukturo. To omrežje je bilo opredeljeno v memorandumu o soglasju glede razvoja ključnega omrežja regionalne prometne infrastrukture za jugovzhodno Evropo, ki so ga junija 2004 podpisali ministri iz te regije in Evropska komisija. Razvoj omrežja in izbiro prednostnih nalog bo izvedel usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki obeh podpisnic.

Člen 6

Finančni vidiki

Skupnost lahko v skladu s členom 116 tega sporazuma finančno prispeva za potrebna dela v zvezi z infrastrukturo, kot je omenjeno v členu 5. Finančni prispevek je lahko v obliki posojila Evropske investicijske banke in kateri koli drugi obliki financiranja, s katero se lahko nadalje zagotovi dodatna sredstva.

Da bi se delo pospešilo, si bo Evropska komisija v največji možni meri prizadevala spodbuditi uporabo dodatnih sredstev, na primer naložb nekaterih držav članic na dvostranski ravni ali uporabo javnih ali zasebnih sredstev.

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ

Člen 7

Splošna določba

Pogodbenici sprejmeta skupno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje železniškega in kombiniranega prevoza za zagotovitev, da se v prihodnosti večji delež njunega dvostranskega in tranzitnega prometa preko Črne gore opravlja po okolju prijaznejših pogojih.

Člen 8

Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo

Kot del posodobitve črnogorskih železnic se sprejmejo potrebni ukrepi za prilagoditev sistema za kombinirani prevoz, zlasti v zvezi z razvojem ali gradnjo terminalov, predorov in zmogljivosti, za kar so potrebne znatne naložbe.

Člen 9

Podporni ukrepi

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza.

Namen takih ukrepov je:

—

spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza pri uporabnikih in pošiljateljih;

—

zagotoviti kombinirani prevoz, ki bo konkurenčen cestnemu prometu, zlasti s finančno podporo Skupnosti in Črne gore v okviru njune zakonodaje;

—

spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza na daljših razdaljah in zlasti uporabo zamenljivih tovorišč, zabojnikov in prevozov brez spremstva na splošno;

—

povečati hitrost in zanesljivost kombiniranega prevoza ter zlasti:

—

povečati pogostost konvojev v skladu s potrebami pošiljateljev in uporabnikov;

—

zmanjšati čakalni čas na terminalih in povečati njihovo storilnost;

—

na ustrezen način odstraniti vse ovire z dovoznih poti, da se izboljša dostop do kombiniranega prevoza;

—

po potrebi uskladiti teže, dimenzije in tehnične lastnosti specializirane opreme, zlasti, da se zagotovi potrebna skladnost merilnikov in sprejme usklajen ukrep za naročanje in začetek uporabe te opreme glede na obseg prometa

—

ter na splošno sprejeti kakršne koli druge ustrezne ukrepe.

Člen 10

Vloga železnic

V zvezi z zadevnimi pooblastili držav in železnic pogodbenici za prevoz potnikov in blaga železniškim upravam priporočita:

—

da okrepijo sodelovanje na vseh področjih, in sicer dvostransko in večstransko sodelovanje ter sodelovanje v okviru mednarodnih železniških organizacij, zlasti v zvezi z izboljšanjem kakovosti in varnosti prevoznih storitev;

—

da poskušajo vzpostaviti skupen sistem organiziranja železnic, da bi zlasti pri tranzitu spodbudili pošiljatelje k pošiljanju tovora po železnici in ne po cesti, na podlagi poštene konkurence, pri čemer ima uporabnik možnost proste izbire;

—

da se Črna gora pripravi na sodelovanje pri izvajanju in prihodnjemu razvoju pravnega reda Skupnosti v zvezi z razvojem železnic.

CESTNI PROMET

Člen 11

Splošne določbe

Glede skupnega dostopa do prevoznih trgov se pogodbenici dogovorita, da v začetku in brez poseganja v odstavek 2 ohranita ureditev na podlagi dvostranskih sporazumov ali drugih obstoječih mednarodnih dvostranskih instrumentov, sklenjenih med vsako državo članico Skupnosti in Črno goro, kadar takšni sporazumi ali instrumenti ne obstajajo pa na podlagi dejanskega stanja leta 1991.

Vendar pa med čakanjem na sklenitev sporazumov med Skupnostjo in Črno goro o dostopu do cestnega prevoznega trga, kot je določeno v členu 12, ter obdavčenju cestnega prometa, kot je določeno v členu 13(2), Črna gora sodeluje z državami članicami Skupnosti pri spreminjanju omenjenih dvostranskih sporazumov, da se prilagodijo temu protokolu.

Pogodbenici soglašata, da bosta z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovili neomejen dostop za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore in tranzitni promet Črne gore preko Skupnosti.

Če se zaradi pravic, dodeljenih na podlagi odstavka 2, tranzitni promet cestnih prevoznikov Skupnosti poveča do te mere, da povzroča škodo ali resno ogroža cestno infrastrukturo in/ali pretočnost prometa na oseh, omenjenih v členu 5, ter v enakih okoliščinah nastanejo težave na ozemlju Skupnosti v bližini meja Črne gore, se zadeva v skladu s členom 121 tega sporazuma predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Pogodbenici lahko predlagata izjemne začasne nediskriminacijske ukrepe, ki so potrebni za omejitev ali ublažitev škode.

Če Skupnost določi predpise za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, registrirana v Evropski uniji, in za izboljšanje varnosti prometa, se podobna ureditev uporablja tudi za težka tovorna vozila, registrirana v Črni gori, ki želijo blago prevažati prek ozemlja Skupnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloči glede potrebnih ureditev.

Pogodbenici ne sprejmeta nobenih enostranskih ukrepov, ki bi lahko povzročili diskriminacijo med prevozniki ali vozili Skupnosti in Črne gore. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za olajšanje prevozov v cestnem prometu na ozemlje ali prek ozemlja druge pogodbenice.

Člen 12

Dostop do trga

Prednostna naloga pogodbenic je, da se zavežeta skupnemu delu in si ob upoštevanju svojih notranjih predpisov prizadevata za:

—

ukrepanje, na podlagi katerega bi se prednost dala razvoju sistema prevoza, ki ustreza potrebam pogodbenic in je združljiv z vzpostavitvijo notranjega trga Skupnosti in izvajanjem skupne prometne politike na eni strani ter z gospodarskimi in prometnimi politikami Črne gore na drugi strani;

—

dokončni sistem za urejanje prihodnjega dostopa do cestnega prevoznega trga med pogodbenicama na podlagi vzajemnosti.

Člen 13

Obdavčitev, cestnine in druge pristojbine

Pogodbenici soglašata, da obdavčevanje cestnih vozil, cestnine in druge pristojbine ne smejo biti diskriminacijske.

Pogodbenici čim prej začneta s pogajanji za sklenitev sporazuma o cestnem obdavčevanju, na podlagi pravil, ki jih je v zvezi s tem sprejela Skupnost. Namen sporazuma je zlasti zagotoviti prosti pretok čezmejnega prometa, postopno odpraviti razlike med sistemi cestnega obdavčevanja, ki jih uporabljata pogodbenici, in odpraviti izkrivljanje konkurence, do katerega pride zaradi omenjenih razlik.

Do zaključka pogajanj, omenjenih v odstavku 2, bosta pogodbenici odpravili diskriminacijo med cestnimi prevozniki Skupnosti, Črne gore pri obračunavanju davkov in pristojbin na promet in/ali posedovanje težkih tovornih vozil ter davkov ali dajatev, ki se obračunajo za prevoze na ozemlje pogodbenic. Črna gora se zaveže, da bo Evropsko komisijo obvestila o znesku davkov, cestnin in pristojbin, ki jih uporablja, ter o metodi za njihov izračun, če se to zahteva.

Do sklenitve sporazumov, omenjenih v odstavku 2 in v členu 12, se bo o vsaki spremembi, predlagani po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obdavčitvijo, pristojbinami ali drugimi dajatvami, vključno s sistemom za pobiranje teh dajatev, ki se lahko uporabijo za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore, odločalo v okviru predhodnega posvetovalnega postopka.

Člen 14

Masa in dimenzije

Črna gora soglaša, da lahko cestna vozila, ki ustrezajo standardom Skupnosti glede mase in dimenzij, vozijo prosto in neovirano po cestah, omenjenih v členu 5. V šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma se lahko za vozila, ki ne ustrezajo obstoječim standardom Črne gore, uvede posebna nediskriminacijska dajatev glede na škodo, povzročeno zaradi dodatne osne obremenitve.

Črna gora si bo do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma prizadevala uskladiti svoje obstoječe predpise in standarde za gradnjo cest z zakonodajo, ki velja v Skupnosti, in si bo po najboljših močeh prizadevala izboljšati obstoječe cestno omrežje, predvideno v členu 5, tako, da ga bo v predlaganem času prilagodila novim predpisom in standardom v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.

Člen 15

Okolje

Na področju varstva okolja si pogodbenici prizadevata uvesti standarde, s katerimi se zagotovi visoka stopnja zaščite pri emisijah plinov in delcev ter ravneh hrupa za težka tovorna vozila.

Da bi industriji zagotovili jasne informacije ter spodbudili usklajene raziskave, načrtovanje in proizvodnjo, se je treba na tem področju izogniti izrednim nacionalnim standardom.

Prevozna sredstva, ki ustrezajo standardom, določenim z mednarodnimi sporazumi, ki se nanašajo tudi na okolje, se lahko na ozemlju pogodbenic uporabljajo za opravljanje dejavnosti brez dodatnih omejitev.

Pogodbenici sodelujeta pri uvedbi novih standardov, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje.

Člen 16

Družbeni vidiki

Črna gora svojo zakonodajo o usposabljanju osebja za cestni prevoz blaga, zlasti glede prevoza nevarnih snovi, uskladi s standardi ES.

Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (ERTA) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s časom vožnje, prekinitvami vožnje in časom počitka za voznike in sovoznike glede na prihodnji razvoj socialne zakonodaje na tem področju.

Pogodbenici sodelujeta pri izvajanju in uveljavitvi socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.

Pogodbenici zagotovita enakovrednost svoje zakonodaje o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu za medsebojno priznavanje zakonodaje.

Člen 17

Določbe v zvezi s prometom

Pogodbenici združujeta svoje izkušnje in si prizadevata za uskladitev svoje zakonodaje, da se izboljša pretok prometa med obdobji konic (konci tedna, prazniki, turistična sezona).

Na splošno pogodbenici spodbujata uvedbo, razvoj in koordinacijo informacijskega sistema za cestni promet.

Prizadevata si za uskladitev svoje zakonodaje o prevozu pokvarljivega blaga, živih živali in nevarnih snovi.

Pogodbenici si prizadevata tudi za uskladitev tehnične pomoči, ki jo je treba zagotoviti voznikom, razširjanju najpomembnejših informacij o prometu in drugih turističnih informacij ter o službah za ukrepanje ob nesrečah, vključno s podatki o rešilnih vozilih.

Člen 18

Varnost v cestnem prometu

Črna gora do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma svojo zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, zlasti v zvezi s prevozom nevarnega blaga, uskladi z zakonodajo Skupnosti.

Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s prevozom nevarnega blaga.

Pogodbenici sodelujeta v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, zlasti glede vozniških dovoljenj in ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč.

POENOSTAVITEV FORMALNOSTI

Člen 19

Poenostavitev formalnosti

Pogodbenici soglašata, da bosta poenostavili tako tranzitni kot dvostranski pretok blaga po železnicah in cestah.

Pogodbenici soglašata, da bosta začeli pogajanja za sklenitev Sporazuma o poenostavitvi nadzora in formalnosti v zvezi s prevozom blaga.

Pogodbenici soglašata, da bosta v potrebnem obsegu skupaj ukrepali in spodbujali sprejetje nadaljnjih poenostavitvenih ukrepov.

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Širitev področja uporabe

Če ena od pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi tega protokola ugotovi, da so drugi ukrepi, ki spadajo v področje uporabe tega protokola, v interesu usklajene evropske prometne politike ter se lahko s pomočjo teh ukrepov zlasti odpravijo težave pri tranzitnem prometu, ta pogodbenica v zvezi s tem posreduje predloge drugi pogodbenici.

Člen 21

Izvajanje

Sodelovanje med pogodbenicama se izvede v okviru posebnega pododbora, ki se ustanovi v skladu s členom 123 tega sporazuma.

Ta pododbor zlasti:

pripravi načrt sodelovanja pri železniškem in kombiniranem prevozu, raziskavah glede prometa in na področju okolja;

prouči uporabo sklepov iz obstoječega protokola in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru priporoči ustrezne rešitve možnih težav, ki lahko nastanejo;

dve leti po začetku veljavnosti tega sporazuma oceni položaj v zvezi z izboljšanjem infrastrukture in posledicami prostega tranzita;

usklajuje spremljanje, napovedi in drugo delo na področju statistike v zvezi z mednarodnim prometom in zlasti tranzitnim prometom.

SKUPNA IZJAVA

Skupnost in Črna gora sta seznanjeni, da so od 9.11.2006 ( 22 ), ravni plinskih emisij in hrupa, ki so v Skupnosti sprejemljive pri homologaciji težkih tovornih vozil, naslednje ( 23 ):

Mejne vrednosti, izmerjene v okviru Evropskega cikla ustaljenega stanja (ESC) in Evropskega preskusa odzivnosti na obremenitev (ELR):

Masa ogljikovega monoksida

Masa ogljikovodikov

Masa dušikovih oksidov

Masa trdnih delcev

Dim

(CO)

g/kWh

(HC)

g/kWh

(NOx)

g/kWh

(PT)

g/kWh

m–1

Vrsta B1

Euro IV

1,5

0,46

3,5

0,02

0,5

Mejne vrednosti, izmerjene pri Evropskem prehodnem ciklu (ETC):

		Masa ogljikovega monoksida	Masa ne-metanskih ogljikovodikov	Masa metana	Masa dušikovih oksidov	Masa trdnih delcev
		(CO) g/kWh	(NMHC) g/kWh	(CH4) () g/kWh	(NOx) g/kWh	(PT) () g/kWh
Vrsta B1	Euro IV	4,0	0,55	1,1	3,5	0,03
(1) Samo za motorje na naravni plin. (2) Se ne uporablja za motorje na plinasto gorivo.

2.	Skupnost in Črna gora si v prihodnje prizadevata zmanjšati emisije motornih vozil z uporabo najnovejše tehnologije za nadzor emisij vozila in z boljšo kakovostjo motornega goriva.

PROTOKOL 5

o državni pomoči za jeklarsko industrijo

Pogodbenici priznavata, da mora Črna gora nemudoma odpraviti strukturne slabosti v svojem jeklarskem sektorju ter s tem zagotoviti globalno konkurenčnost svoje industrije.

Poleg ureditev, predvidenih v odstavku 1(iii) člena 73 tega sporazuma, se presoja združljivosti državne pomoči za jeklarsko industrijo, kot je opredeljena v Prilogi I Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, izvede na podlagi meril za jeklarski sektor, ki izhajajo iz uporabe člena 87 Pogodbe ES, vključno s sekundarno zakonodajo.

Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) člena 73 tega sporazuma v zvezi z jeklarsko industrijo Skupnost Črni gori priznava pravico, da v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma jeklarskim podjetjem v težavah izjemoma dodeli državno pomoč za prestrukturiranje, če

(a)

se na koncu obdobja prestrukturiranja s to pomočjo zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja podjetij, ki so to pomoč prejela, v običajnih tržnih pogojih, in

(b)

sta znesek in intenzivnost take pomoči strogo omejena na to, kar je nujno potrebno za obnovitev sposobnosti preživetja, ter se pomoč tam, kjer je to potrebno, postopoma zmanjšuje;

(c)

Črna gora predstavi programe prestrukturiranja, ki so povezani z vsesplošno racionalizacijo, kar vključuje zapiranje neučinkovitih zmogljivosti. Vsako jeklarsko podjetje, deležno pomoči za prestrukturiranje, v največji možni meri poskrbi za izravnalne ukrepe, da s tem uravnovesi izkrivljanje konkurence, ki ga povzroči pomoč.

Črna gora predloži Evropski komisiji v presojo nacionalni program prestrukturiranja in posamezne poslovne načrte za vsako podjetje, deležno pomoči za prestrukturiranje, iz katerih je razvidno, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Organ za nadzor državnih pomoči Črne gore oceni in potrdi posamezne poslovne načrte glede na njihovo skladnost z odstavkom 3 tega protokola.

Evropska komisija potrdi, da je nacionalni program prestrukturiranja v skladu z zahtevami odstavka 3.

Evropska komisija spremlja izvajanje načrtov v tesnem sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, zlasti z organom za nadzor državnih pomoči Črne gore.

Če spremljanje pokaže, da se je od dneva podpisa tega sporazuma dodelila pomoč upravičencem, ki ni odobrena v nacionalnem programu prestrukturiranja, ali katera koli pomoč za prestrukturiranje jeklarskim podjetjem, ki niso navedena v nacionalnem programu prestrukturiranja, organ za nadzor državnih pomoči Črne gore poskrbi, da se vsaka takšna pomoč povrne.

Na zahtevo Skupnost Črni gori zagotovi tehnično podporo za pripravo nacionalnega programa prestrukturiranja in posameznih poslovnih načrtov.

Pogodbenici zagotovita popolno preglednost v zvezi z državnimi pomočmi. Zlasti v zvezi z državnimi pomočmi, dodeljenimi jeklarskim podjetjem v Črni gori, ter izvajanjem programa prestrukturiranja in poslovnih načrtov, bo potekala nenehna izmenjava informacij.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet spremlja izvajanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 tega člena. V ta namen lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavi pravila za izvajanje.

Če ena od pogodbenic meni, da posebno ravnanje druge pogodbenice ni v skladu s pogoji tega protokola in se s takim ravnanjem posega v interese prve pogodbenice ali znatno škoduje njeni domači industriji ali pa za to obstaja nevarnost, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s pododborom za konkurenco ali v 30 delovnih dneh po prejemu zahteve za takšno posvetovanje.

PROTOKOL 6

protokol o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah črna gora

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za ta protokol:

(a)

„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakonske ali druge določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru;

(b)

„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki zaprosi za pomoč na podlagi tega protokola;

(c)

„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola;

(d)

„osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;

(e)

„dejanje, ki krši carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali vsak poskus kršitve carinske zakonodaje zakonodaje.

Člen 2

Področje uporabe

Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, preiskavo in bojem proti dejanjem, ki kršijo to zakonodajo.

Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če ta organ privoli v sporočanje tašnih informacij.

Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju carin, davkov ali denarnih kazni.

Člen 3

Pomoč po zaprosilu

Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.

Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:

(a)

ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago;

(b)

ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago.

Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v okviru svojih zakonskih ali drugih določb sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

(a)

fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(b)

kraji, kjer se zaloge blaga zbirajo ali bi se lahko zbirale tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(c)

blagom, ki se ali bi se lahko prevažalo na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(d)

prevoznimi sredstvi, ki se ali bi se lahko uporabljala na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo.

Člen 4

Pomoč na lastno pobudo

Pogodbenici druga drugi na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakonskimi ali drugimi določbami zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem pridobljenih informacij, ki se nanašajo na:

(a)

dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b)

nove načine ali metode, uporabljene pri izvajanju dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(c)

blago, za katerega je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršitev carinske zakonodaje;

(d)

fizične ali pravne osebe, za katere obstaja utemeljen sum, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(e)

prevozna sredstva, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo.

Člen 5

Pošiljanje/uradno obveščanje

Na zahtevo organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami, ki se zanj uporabljajo, vse potrebne ukrepe za:

(a)

dostavo katerih koli dokumentov, ali

(b)

uradno obveščanje o katerih koli odločitvah,

ki jih izdaja organ prosilec in spadajo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.

Zaprosila za dostavo dokumentov ali uradno obveščanje o odločitvah se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za takšen organ sprejemljiv.

Člen 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.

V skladu z odstavkom 1 morajo zaprosila vsebovati naslednje informacije:

(a)

navedbo organa prosilca;

(b)

zaprošeni ukrep;

(c)

predmet zaprosila in razlog zanj;

(d)

zakonske ali druge določbe ter druge pravne elemente v zvezi s tem;

(e)

kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so predmet preiskave;

(f)

povzetek pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb.

Zaprosila se morajo predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, priložene zaprosilu iz odstavka 1.

Če zaprosilo ne ustreza zgoraj navedenim uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnavanje zaprosil

Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi deloval v svojem imenu ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, in sicer tako, da priskrbi informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi za njihovo izvedbo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil zaprosilo v primeru, če ta ne more sam ukrepati.

Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami zaprošene pogodbenice.

Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa v skladu z odstavkom 1 dobijo informacije glede dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.

Člen 8

Oblika sporočanja informacij

Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami dokumentov ali drugim.

Te informacije so lahko v računalniško pripravljeni obliki.

Izvirniki dokumentov se pošiljajo po zaprosilu le v primerih, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Takšni izvirniki se morajo čim prej vrniti.

Člen 9

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

Pomoč se lahko zavrne ali se jo pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:

(a)

lahko posegala v suverenost Črne gore oziroma države članice, kateri je bilo predloženo zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola; ali

(b)

lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2); ali

(c)

kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.

Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč dodeliti pod takšnimi pogoji, kot jih lahko zahteva zaprošeni organ.

Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo na tako zaprosilo odgovoril.

V primerih iz odstavkov 1 in 2 je odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo treba nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne ali omejene narave, glede na pravila, ki se uporabljajo v vsaki od držav pogodbenic. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako kot podobna informacija v skladu z ustrezno zakonodajo pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da je raven varstva takšnih podatkov, ki ga zagotavlja pogodbenica, ki jih lahko prejme, vsaj enaka tisti, ki se uporablja za takšen primer v pogodbenici, ki jih lahko priskrbi. V ta namen si pogodbenici izmenjata podatke o uporabljivih pravilih, vključno, kadar je to primerno, o predpisih, ki veljajo v državah članicah Skupnosti.

Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih zaradi dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za namen tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi se obvestijo pristojni organi, ki so priskrbeli takšne informacije ali omogočili dostop do takšnih dokumentov.

Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če ena od pogodbenic želi uporabo takšnih informacij za druge namene, mora predhodno pridobiti pisno soglasje organa, ki je informacije priskrbel. Za takšno uporabo se uporabljajo kakršne koli omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene izvode, potrebne v postopkih. V zaprosilu za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom mora uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije bo uradnik zaslišan.

Člen 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih na podlagi tega protokola, razen, odvisno od primera, stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v javnih službah.

Člen 13

Izvajanje

Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Črne gore na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in, po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, pri čemer upoštevajo pravila, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da so potrebne v tem protokolu.

Pogodbenici se med seboj posvetujeta in naknadno obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, ki jih sprejmeta v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Drugi sporazumi

Ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in držav članic določbe tega protokola:

(a)

ne vplivajo na obveznosti pogodbenic, ki jih imata na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij;

(b)

dopolnjujejo sporazume o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, ter

(c)

ne vplivajo na določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje kakršnih koli informacij med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic, pridobljenih na podlagi tega protokola, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.

V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici medsebojno posvetujeta z namenom rešiti zadevo v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 119 tega sporazuma.

PROTOKOL 7

Reševanje sporov

POGLAVJE I

Cilj in področje uporabe

Člen 1

Cilj

Cilj tega protokola je izogibanje sporom med pogodbenicama in njihovo reševanje tako, da se dosežejo obojestransko sprejemljive rešitve.

Člen 2

Področje uporabe

Določbe tega protokola se uporabljajo samo v zvezi s kakršnimi koli razlikami pri razlagi in uporabi naslednjih določb, tudi kadar ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica s sprejetjem ukrepa ali z opustitvijo ukrepanja krši svoje obveznosti v skladu s temi določbami:

Naslov IV (Prosti pretok blaga), razen členov 33, 40 ter člena 41(1), (4) in (5) (če se ti nanašajo na ukrepe, sprejete v skladu s členom 41(1)) in člena 47;

Naslov V (Pretok delovne sile, ustanavljanje, opravljanje storitev, kapital):

—

Poglavje II Ustanavljanje (členi 52–56 in 58)

—

Poglavje III Opravljanje storitev (člena 59, 60 ter drugi in tretji odstavek člena 61)

—

Poglavje IV Tekoča plačila in pretok kapitala (Člen 62 in Člen 63, razen drugega stavka prve alienee odstavka 4)

—

Poglavje V Splošne določbe (členi 65–71);

Naslov VI (Približevanje in uveljavljanje zakonodaje ter uveljavljanje pravil o konkurenci);

—

Člen 75(2) (intelektualna, industrijska in poslovna lastnina) ter Člen 76(1), (2) in (3)–(6) (javna naročila).

POGLAVJE II

Postopki reševanja sporov

Oddelek I

Arbitražni postopek

Člen 3

Sprožitev arbitražnega postopka

Če pogodbenici nista uspeli rešiti spora, lahko pogodbenica pritožnica v skladu s členom 130 tega sporazuma pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru predloži pisno zahtevo za ustanovitev arbitražnega sveta.

Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi navede predmet spora in, glede na okoliščine, sprejete ukrepe ali opustitev ukrepanja, s katerimi naj bi druga pogodbenica kršila določbe iz člena 2.

Člen 4

Sestava arbitražnega sveta

Arbitražni svet sestavljajo trije razsodniki.

V 10 dneh od dneva predložitve zahteve za ustanovitev arbitražnega sveta stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru se pogodbenici posvetujeta in sporazumeta o sestavi arbitražnega sveta.

Če pogodbenici ne moreta doseči soglasja o njegovi sestavi v roku, ki ga določa odstavek 2, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednika stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere vse tri člane s seznama, narejenega na podlagi člena 15, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica pritožnica, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter eno od razsodnikov, ki ga pogodbenici izbereta za predsednika.

Če se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega sveta, se vsi preostali člani določijo po enakem postopku.

Izbor razsodnikov, ki ga opravi predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec, poteka v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic.

Dan ustanovitve arbitražnega sveta je dan, na katerega je predsednik sveta obveščen o imenovanju treh razsodnikov, s katerim soglašata pogodbenici, ali, glede na okoliščine, dan njihovega izbora v skladu z odstavkom 3.

Če pogodbenica meni, da razsodnik ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, zamenjata razsodnika ter izbereta njegovo zamenjavo v skladu z odstavkom 7. Če se pogodbenici ne strinjata o nujnosti zamenjave razsodnika, se zadeva prenese na predsednika arbitražnega sveta, ki sprejme končno odločitev.

Če pogodbenica meni, da predsednik arbitražnega sveta ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se zadeva prenese na enega od preostalih članov iz skupine razsodnikov, izbranih za predsednika, ki ga izžreba predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

Če razsodnik ne more sodelovati v postopku, odstopi ali se ga zamenja v skladu odstavkom 6, se njegova zamenjava izbere v petih dneh po enakem postopku kot za izbor izvirnega razsodnika. Medtem ko poteka izbirni postopek, se postopki sveta začasno ustavijo.

Člen 5

Odločitev arbitražnega sveta

Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 90 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Če meni, da se tega ne da storiti v določenem roku, mora predsednik sveta pisno obvestiti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor ter navesti razlog za odlog. V nobenem primeru se odločitev ne sme objaviti več kot 120 dni od dneva ustanovitve sveta.

V nujnih primerih, vključno s primeri, ko gre za pokvarljivo blago, si arbitražni svet prizadeva izdati svojo odločitev v 45 dneh od dneva ustanovitve sveta. V nobenem primeru to ne sme trajati več kot 100 dni od dneva ustanovitve sveta. Arbitražni svet lahko o tem, ali je primer nujen, predhodno odloči v 10 dneh po svoji ustanovitvi.

Odločitev razloži ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb tega sporazuma in osnovnimi načeli, ki so v ozadju ugotovitev in sklepov, ki jih sprejme. Odločitev lahko vsebuje priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev skladnosti z njo.

Pogodbenica pritožnica lahko pritožbo umakne s pisnim obvestilom predsedniku arbitražnega sveta, pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru, kadar koli preden sta pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor uradno obveščena o odločitvi. Takšen umik ne posega v pravico pogodbenice pritožnice, da kdaj pozneje vloži novo pritožbo v zvezi z isto zadevo.

Arbitražni svet kadar koli na zahtevo obeh pogodbenic začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, ki ne presega 12 mesecev. Če se obdobje 12 mesecev preseže, pooblastilo za ustanovitev arbitražnega sveta zastara brez poseganja v pravico pogodbenice pritožnice, da pozneje zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v zvezi z isto zadevo.

Oddelek II

Izpolnitev odločitve

Člen 6

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenici pa si morata prizadevati za soglasje o času, potrebnem za izpolnitev odločitve.

Člen 7

Razumno časovno obdobje za izpolnitev odločitve

Najpozneje v 30 dneh po uradnem obvestilu pogodbenicama o odločitvi arbitražnega sveta mora pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, obvestiti pogodbenico pritožnico o časovnem obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev (v nadaljnjem besedilu „razumno časovno obdobje“). Obe pogodbenici si morata prizadevati za soglasje o razumnem časovnem obdobju.

Če pride med pogodbenicama do spora o razumnem časovnem obdobju za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 ponovno skliče izvirni arbitražni svet, ki določi dolžino razumnega časovnega obdobja. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 20 dneh od predložitve zahteve.

Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4 tega protokola. Rok za sporočitev odločitve ostaja 20 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Člen 8

Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega časovnega obdobja uradno obvesti drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

Če pride do spora med pogodbenicama zaradi neskladnosti priglašenega ukrepa iz odstavka 1 z določbami iz člena 2, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da izvirni arbitražni svet presodi o zadevi. V taki zahtevi se navede, zakaj ukrep ni skladen s Sporazumom. Ko je arbitražni svet ponovno sklican, mora svojo odločitev sporočiti v 45 dneh od dneva svoje ponovne ustanovitve.

Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Člen 9

Začasni ukrepi v primeru neizpolnitve odločitve

Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne sporoči vseh sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred potekom razumnega časovnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, priglašen v skladu s členom 8(1), ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

Če ne pride do sporazuma o nadomestilu v 30 dneh po preteku razumnega časovnega obdobja ali od odločitve arbitražnega sveta v skladu s členom 8, da ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s Sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica po obvestilu druge pogodbenice in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora opusti uporabo ugodnosti, dodeljenih z določbami, navedenimi v členu 2 tega protokola, enakovrednih gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo. Pogodbenica pritožnica lahko opustitev izvede 10 dni po dnevu obvestila, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahtevala arbitražo v skladu z odstavkom 3.

Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da opustitev uporabe ugodnosti ni enakovredna gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo, lahko pred potekom desetdnevnega roka iz odstavka 2 od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da se izvirni arbitražni svet ponovno sestane. Arbitražni svet svojo odločitev o ravni opustitve uporabe ugodnosti sporoči pogodbenicama in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v 30 dneh od dneva predložitve zahteve. Uporaba ugodnosti se ne opusti, dokler arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

Opustitev uporabe ugodnosti je začasna in se uporablja samo, dokler se morebitni ukrepi, s katerimi se krši ta sporazum, ne prekličejo ali se spremenijo tako, da so v skladu s tem sporazumom, ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o rešitvi spora.

Člen 10

Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve po opustitvi uporabe ugodnosti

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor obvesti o kakršnih koli sprejetih ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica konča opustitev uporabe ugodnosti.

Če se pogodbenici v 30 dneh od dneva predložitve obvestila ne sporazumeta o skladnosti priglašenega ukrepa s tem sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. Taka zahteva se hkrati priglasi drugi pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 45 dneh od predložitve zahteve. Če arbitražni svet odloči, da morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s tem sporazumom, določi, ali pogodbenica pritožnica lahko nadaljuje z opustitvijo uporabe ugodnosti na začetni ali drugačni ravni. Če arbitražni svet odloči, da je morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve v skladu s tem sporazumom, se opustitev uporabe ugodnosti preneha.

Oddelek III

Skupne določbe

Člen 11

Javna zaslišanja

Zaslišanja arbitražnega sveta so javna v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku iz člena 18, razen če se arbitražni svet na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenic odloči drugače.

Člen 12

Informacije in tehnični nasveti

Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko arbitražni svet v svojih postopkih pridobi informacije iz katerega koli vira, za katerega meni, da je primeren. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti mnenja strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Kakršne koli na ta način pridobljene informacije je treba predložiti obema pogodbenicama in jima dovoliti, da izrazita pripombe. Zainteresirane strani so pooblaščene, da arbitražnemu svetu v skladu s pogoji, ki jih določa poslovnik iz člena 18, oddajo poročila sodnih izvedencev (amici curiae).

Člen 13

Načela razlage

Arbitražni sveti uporabljajo in razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Ne razlagajo pa pravnega reda Skupnosti. Dejstvo, da je neka določba po vsebini enaka določbi Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ni odločilnega pomena pri razlagi te določbe.

Člen 14

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

Vsi sklepi arbitražnega sveta, vključno s sprejemom odločitve, se sprejemajo z večino glasov.

Vse odločitve arbitražnega sveta so za pogodbenici zavezujoči. O njih se obvestita pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki jih tudi objavi, razen če soglasno sklene, da tega ne bo storil.

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 15

Seznam razsodnikov

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola oblikuje seznam petnajstih oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo razsodnikov in so zanjo primerne. Vsaka pogodbenica izbere pet oseb, ki bodo opravljale vlogo razsodnikov. Pogodbenici se sporazumeta tudi o petih osebah, ki bodo opravljale vlogo predsednikov arbitražnih svetov. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor bo zagotavljal, da je seznam vedno na tej ravni.

Razsodniki morajo imeti strokovno znanje in izkušnje s področja prava, mednarodnega prava, prava Skupnosti in/ali mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in niso povezani z nobeno organizacijo ali vlado ter od njih ne dobivajo navodil, in ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 18.

Člen 16

Razmerje do obveznosti STO

Ob morebitnem pristopu Črne gore k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) velja naslednje:

Arbitražni sveti, ustanovljeni na podlagi tega protokola, ne razsojajo v sporih glede pravic in obveznosti vsake pogodbenice iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

Pravica vsake pogodbenice, da uporabi postopek reševanja sporov, določen s tem protokolom, ne vpliva na kakršna koli dejanja v okviru STO, vključno z dejanji reševanja sporov. Toda kadar je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sprožila postopek reševanja spora, v skladu s členom 3(1) tega protokola ali v skladu s Sporazumom STO, ne more sprožiti postopka reševanja spora glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Za namene tega odstavka velja, da se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO sprožijo z zahtevo pogodbenice po ustanovitvi arbitražnega sveta iz člena 6 Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov.

Nobena določba tega protokola pogodbenici ne preprečuje izvajanja opustitev obveznosti, ki jih odobri organ STO za poravnavo sporov.

Člen 17

Roki

Vsi roki, določeni v tem protokolu, se štejejo v koledarskih dneh od dneva po dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.

Kakršen koli rok iz tega protokola se lahko podaljša z medsebojnim soglasjem pogodbenic.

Tudi predsednik arbitražnega sveta lahko podaljša kakršen koli rok iz tega protokola na utemeljeno zahtevo ene od pogodbenic ali na lastno pobudo.

Člen 18

Poslovnik, kodeks ravnanja in spremembe tega protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola pripravi poslovnik za vodenje postopkov arbitražnega sveta.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola poslovniku doda kodeks ravnanja, s katerim zagotovi neodvisnost in nepristranskost razsodnikov.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol.

PROTOKOL 8

o splošnih načelih za sodelovanje črne gore v programih Skupnosti

Člen 1

Črna gora lahko sodeluje v naslednjih programih Skupnosti:

programih, ki so našteti v Prilogi k Okvirnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti ( 24 ),

programih, oblikovanih ali obnovljenih po 27. juliju 2005 in ki vsebujejo otvoritveno klavzulo, ki predvideva sodelovanje Črne gore.

Člen 2

Črna gora finančno prispeva k splošnemu proračunu Evropske unije, skladno s posebnimi programi, v katerih sodeluje.

Člen 3

Predstavniki Črne gore lahko sodelujejo, kot opazovalci in pri točkah, ki zadevajo Črno goro, v upravnih odborih, odgovornih za spremljanje programov, h katerim Črna gora finančno prispeva.

Člen 4

Za projekte in pobude, ki jih predložijo sodelujoči iz Črne gore, bodo, kolikor je to mogoče, veljali enaki pogoji, pravila in postopki v zvezi s programi, kot se uporabljajo za države članice.

Člen 5

Posebni pogoji glede sodelovanja Črne gore v vsakem posameznem programu, zlasti višina finančnega prispevka, bodo določeni s sporazumom v obliki memoranduma o soglasju med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in Črno goro.

Če Črna gora zaprosi za zunanjo pomoč Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) ( 25 ) ali v skladu s katero koli morebiti v prihodnosti sprejeto podobno uredbo, ki zagotavlja zunanjo pomoč Črni gori, se pogoji, ki urejajo, kako Črna gora uporablja pomoč Skupnosti, določijo v sporazumu o financiranju.

Člen 6

Memorandum o soglasju v skladu s finančno uredbo Skupnosti določa, da se bodo finančni nadzor oziroma revizije izvajale pod vodstvom Evropske komisije, OLAF-a in Računskega sodišča Evropskih skupnosti.

Oblikovale se bodo podrobnejše določbe o finančnem nadzoru in reviziji, upravnih ukrepih, kaznih in izterjavah, ki bodo Evropski komisiji, OLAF-u in Računskemu sodišču dale pooblastila, enaka tistim, ki jih imajo v zvezi z upravičenci ali izvajalci, ki poslujejo v Skupnosti.

Člen 7

Najpozneje tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsaka tri leta po tem lahko stabilizacijsko-pridružitveni svet pregleda izvajanje tega protokola na podlagi dejanskega sodelovanja Črne gore v enem ali več programih Skupnosti.

SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci

KRALJEVINE BELGIJE,

REPUBLIKE BOLGARIJE,

ČEŠKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

REPUBLIKE ESTONIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE CIPER,

REPUBLIKE LATVIJE,

REPUBLIKE LITVE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

REPUBLIKE MADŽARSKE,

REPUBLIKE MALTE,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

REPUBLIKE AVSTRIJE,

REPUBLIKE POLJSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

ROMUNIJE,

REPUBLIKE SLOVENIJE,

SLOVAŠKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE FINSKE,

KRALJEVINE ŠVEDSKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, ter

EVROPSKE SKUPNOSTI in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter

pooblaščenci REPUBLIKE ČRNE GORE, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,

na drugi strani,

ki so se srečali v Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta 2007, da podpišejo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Črno goro na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „ta sporazum“, so sprejeli naslednja besedila:

Ta sporazum in njegove Priloge I do VII, namreč:

Priloga I (Člen 21) – Črnogorske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti

Priloga II (Člen 26) – Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“

Priloga III (Člen 27) – Črnogorske tarifne koncesije za kmetijske proizvode Skupnosti

Priloga IV (Člen 29) – Koncesije Skupnosti za črnogorske ribiške proizvode

Priloga V (Člen 30) – Črnogorske koncesije za ribiške proizvode Skupnosti

Priloga VI (Člen 52) – Ustanavljanje: „finančne storitve“

Priloga VII (Člen 75) – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

ter naslednje protokole:

Protokol 1 (Člen 25) – Trgovina s predelanimi kmetijskimi proizvodi

Protokol 2 (Člen 28) – Vina in žgane pijače

Protokol 3 (Člen 44) – Opredelitev koncepta izdelkov s poreklom in načini upravnega sodelovanja

Protokol 4 (Člen 61) – Kopenski promet

Protokol 5 (Člen 73) – Državna pomoč za jeklarsko industrijo

Protokol 6 (Člen 99) – Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah

Protokol 7 (Člen 129) –Reševanje sporov

Protokol 8 (Člen 132) – Splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti

Pooblaščenci držav članic in pooblaščenci Skupnosti ter pooblaščenci Črne gore so sprejeli besedilo spodaj navedene skupne izjave, priložene k tej sklepni listini:

Skupna izjava o členu 75

Pooblaščenci Črne gore so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, priloženo k tej sklepni listini:

Izjava Skupnosti in njenih držav članic

Съставено в Люксембург, на петнайсти октомври две хиляди и седма година.

Hecho en Luxemburgo, el quince de octubre de dos mil siete.

V Lucemburku dne patnáctého října dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Luxembourg den femtende oktober to tusind og syv.

Geschehen zu Luxemburg am fünfzehnten Oktober zweitausendsieben.

Kahe tuhande seitsmenda aasta oktoobrikuu viieteistkümnendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα πέντε Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Luxembourg on the fifteenth day of October in the year two thousand and seven.

Fait à Luxembourg, le quinze octobre deux mille sept.

Fatto a Lussemburgo, addì quindici ottobre duemilasette.

Luksemburgā, divtūkstoš septītā gada piecpadsmitajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai septintųjų metų spalio penkioliktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-hetedik év október tizenötödik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħmistax-il jum ta’ Ottubru tas-sena elfejn u sebgħa.

Gedaan te Luxemburg, de vijftiende oktober tweeduizend zeven.

Sporządzono w Luksemburgu dnia piętnastego października roku dwa tysiące siódmego.

Feito em Luxemburgo, em quinze de Outubro de dois mil e sete.

Întocmit la Luxembourg, la cincisprezece octombrie două mii șapte.

V Luxemburgu dňa pätnásteho októbra dvetisícsedem.

V Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta dva tisoč sedem.

Tehty Luxemburgissa viidentenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Luxemburg den femtonde oktober tjugohundrasju.

Sačinjeno u Luksemburgu petnaestog oktobra dvije hiljade i sedme godine.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

signatory

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

За Република България

signatory

Za Českou republiku

signatory

På Kongeriget Danmarks vegne

signatory

Für die Bundesrepublik Deutschland

signatory

Eesti Vabariigi nimel

signatory

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

signatory

Για την Ελληνική Δημοκρατία

signatory

Por el Reino de España

signatory

Pour la République française

signatory

Per la Repubblica italiana

signatory

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

signatory

Latvijas Republikas vārdā

signatory

Lietuvos Respublikos vardu

signatory

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

signatory

A Magyar Köztársaság részéről

signatory

Għal Malta

signatory

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

signatory

Für die Republik Österreich

signatory

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

signatory

Pela República Portuguesa

signatory

Pentru România

signatory

Za Republiko Slovenijo

signatory

Za Slovenskú republiku

signatory

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

signatory

För Konungariket Sverige

signatory

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

signatory

За Европейската общност

Por las Comunidades Europeas

Za Evropská společenství

For De Europæiske Fællesskaber

Für die Europäischen Gemeinschaften

Euroopa ühenduste nimel

Για τις Ευρωπαϊκές Κοινότητες

For the European Communities

Pour les Communautés européennes

Per le Comunità europee

Eiropas Kopienu vārdā

Europos Bendrijų vardu

Az Európai Közösségek részéről

Għall-Komunitajiet Ewropej

Voor de Europese Gemeenschappen

W imieniu Wspólnot Europejskich

Pelas Comunidades Europeias

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvá

Za Evropske skupnosti

Euroopan yhteisöjen puolesta

På europeiska gemenskapernas vägnar

signatory

U ime Republike Crne Gore

signatory

SKUPNE IZJAVE

SKUPNA IZJAVA O ČLENU 75

Pogodbenici se strinjata, da za namen tega sporazuma intelektualna in industrijska lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na zbirke podatkov, patente, vključno s certifikati o dopolnilni zaščiti, industrijske vzorce in modele, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, in žlahtniteljske pravice.

Varstvo pravic poslovne lastnine vključuje predvsem varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov, kakor je navedeno v členu 39 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).

Pogodbenici se tudi strinjata, da raven varstva, navedena v členu 75(3) tega sporazuma, vključuje razpoložljive ukrepe, postopke in pravna sredstva, določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ( 26 ).

IZJAVA SKUPNOSTI IN NJENIH DRŽAV ČLANIC

Ob upoštevanju dejstva, da Skupnost državam, ki sodelujejo ali so povezane s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU, vključno s Črno goro, na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000 odobri izjemne trgovinske ukrepe, Skupnost in njene države članice izjavljajo:

da se pri uporabi člena 35 tega sporazuma poleg pogodbenih trgovinskih koncesij, ki jih v tem sporazumu zagotavlja Skupnost, uporabijo ugodnejši enostranski avtonomni trgovinski ukrepi, dokler se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije ( 27 )

da se zlasti v primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba carinskih dajatev ad valorem in posebne carinske dajatve, zmanjšanje uporablja tudi za posebne carinske dajatve z odstopanjem od ustrezne določbe člena 26(2).

( 1 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

( 2 ) Uradni list Črne gore št. 17/07.

( 3 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 952/2007 (UL L 210, 10.8.2007, str. 26).

( 4 ) Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).

( 5 ) Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko sodelovanje na področju akreditacij, Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja, Evropska organizacija za meroslovje.

( 6 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 7 ) UL L 194, 31.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 556/2007 (UL L 132, 24.5.2007, str. 3).

( 8 ) UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005

( 9 ) UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).

( 10 ) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

( 11 ) UL L 128, 10.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 12 ) UL EU L 54, 26.2.2013, str. 4.

( 13 ) Pogodbenice se strinjajo, da se opusti obveznost vključitve izjave iz člena 8(3) v dokazilo o poreklu.

( 14 ) UL ES L 302, 15.11.1985, str. 23.

( 15 ) Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

( 16 ) Navesti je treba poreklo izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem je sestavljena izjava.

( 17 ) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

( 18 ) Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.

( 19 ) Na primer: uvozne listine, potrdila o gibanju blaga, računi, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na v izdelavi uporabljene izdelke ali na v enakem stanju ponovno izvoženo blago.

( 20 ) Ime in naslov stranke.

( 21 ) Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 24 mesecev, ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.

( 22 ) Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 275, 20.10.2005, str. 1).

( 23 ) Te mejne vrednosti se posodobijo kakor je predvideno z ustreznimi direktivami in v skladu z njihovimi prihodnjimi spremembami.

( 24 ) UL L 192, 22.7.2005, str. 29.

( 25 ) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

( 26 ) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. Popravek v UL L 195, 2.6. 2004, str. 16.

( 27 ) UL L 240, 23.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 530/2007 (UL L 125, 15.5. 2007, str. 1).