02009R0767 — SL — 01.01.2018 — 001.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 767/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229 1.9.2009, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 163 |
30 |
30.6.2010 |
||
|
L 277 |
4 |
21.10.2010 |
||
|
L 328 |
3 |
12.12.2017 |
||
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 767/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 13. julija 2009
o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE 1
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Namen
Cilj te uredbe je uskladiti pogoje za dajanje krme v promet in njeno uporabo, da se zagotovi visoka raven varnosti krme in s tem visoka raven varovanja javnega zdravja, pa tudi da se zagotovijo ustrezne informacije uporabnikom in potrošnikom ter okrepi učinkovito delovanje notranjega trga, kar je v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila za dajanje krme v promet in njeno uporabo v Skupnosti tako za živali, ki so namenjene za proizvodnjo hrane kot za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane, vključno z zahtevami za označevanje, embaliranje in predstavljanje.
2. Ta uredbe se uporabljajo brez poseganja v druge predpise Skupnosti, ki se uporabljajo na področju prehrane živali, zlasti v:
(a) Direktivo 90/167/EGS;
(b) Direktivo 2002/32/ES;
(c) Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ( 1 );
(d) Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi ( 2 );
(e) Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ( 3 );
(f) Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov ( 4 );
(g) Uredbo (ES) št. 1831/2003 in;
(h) Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ( 5 ).
3. Ta uredba se ne uporablja za vodo, ki jo živali neposredno uživajo ali je namerno vključena v krmo. Vendar uredba velja za krmo, ki se živalim daje z vodo.
Člen 3
Opredelitve pojmov
1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „krma“, „dejavnost proizvodnje krme“, „dajanje v promet“ iz Uredbe (ES) št. 178/2002;
(b) „krmni dodatek“, „premiks“, „pomožna tehnološka sredstva“ in „dnevni obrok“ iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 ter
(c) „obrat“ in „pristojni organ“ iz Uredbe (ES) št. 183/2005.
2. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
(a) „nosilec dejavnosti proizvodnje krme“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za zagotavljanje, da se znotraj dejavnosti proizvodnje krme pod njenim nadzorom izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;
(b) „oralno krmljenje živali“ pomeni vnos krmil v prebavni trakt živali prek ust, da se zadosti prehranskim potrebam živali in/ali ohrani produktivnost navadno zdravih živali;
(c) „žival za proizvodnjo živil“ pomeni žival, ki se krmi, redi ali goji za proizvodnjo živil za prehrano ljudi, vključno z živalmi, ki se ne uživajo, vendar sodijo v vrsto, ki je običajno namenjena prehrani ljudi v Skupnosti;
(d) „živali, ki niso namenjene proizvodnji živil“ pomeni žival, ki se krmi, redi ali goji, vendar se ne uporablja za prehrano ljudi, kot so kožuharji, hišne živali in živali, ki se gojijo v laboratorijih, živalskih vrtovih ali cirkusih;
(e) „kožuharji“ pomeni vsako žival, ki ni namenjena proizvodnji živil, ki se krmi, redi ali goji za proizvodnjo krzna in ni namenjena prehrani ljudi;
(f) „hišni ljubljenček“ ali „hišna žival“ pomeni vsako žival, ki ni namenjena proizvodnji živil in sodi v vrste, ki se krmijo, redijo ali gojijo, vendar v Skupnosti običajno ni namenjena prehrani ljudi;
(g) „posamična krmila“ pomeni sveži ali konzervirani proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v naravnem stanju, namenjeni predvsem za zadostitev živalskih prehranskih potreb, in proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko obdelavo, ter organske ali anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali, bodisi kot takšne bodisi po obdelavi, ali za pripravo krmnih mešanic ali kot nosilna snov za premikse;
(h) „krmna mešanica“ pomeni mešanico najmanj dveh posamičnih krmil s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali kot popolna ali dopolnilna krmna mešanica;
(i) „popolna krmna mešanica“ pomeni krmno mešanico, ki zaradi svoje sestave zadostuje za dnevni obrok;
(j) „dopolnilna krmna mešanica“ pomeni krmno mešanico, ki ima visoko vsebnost nekaterih snovi, vendar zaradi svoje sestave zadošča za dnevni obrok le, če se uporablja skupaj z drugo krmo;
(k) „mineralna krma“ pomeni dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje vsaj 40 % surovega pepela;
(l) „mlečni nadomestek“ pomeni krmno mešanico, ki se daje živalim v suhi obliki ali po razredčenju v dani količini tekočine za krmljenje mladih živali kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj ali za krmljenje mladih živali, kot so teleta, jagnjeta ali mladiči, namenjeni zakolu;
(m) „nosilec“ pomeni snov, ki se uporablja za raztopitev, razredčitev, razpršitev ali drugo fizikalno spremembo krmnega dodatka, da olajša ravnanje z njim, njegovo dajanje ali uporabo brez spreminjanja njegove tehnološke funkcije in ki ne povzroča nobenih tehnoloških učinkov;
(n) „posebni prehranski namen“ pomeni namen zadostiti posebnim prehranskim potrebam živali, katerih uživanje, absorpcija ali presnova so ali bi bili lahko začasno ali nepopravljivo okvarjeni in ki bi zato lahko imele koristi od uživanja krme, ki je prilagojena njihovemu stanju;
(o) „krma za posebne prehranske namene“ pomeni krmo, ki lahko zadosti posebne prehranske potrebe zaradi svoje posebne sestave ali metode proizvodnje, ki jo jasno loči od običajne krme. Krma za posebne prehranske namene ne vključuje medicirane krme, v smislu Direktive 90/167/EGS;
(p) „onesnažene snovi“ pomeni krmo, ki vsebuje raven nezaželenih snovi, ki presega raven, sprejemljivo v skladu z Direktivo 2002/32/ES;
(q) „minimalni rok skladiščenja“ pomeni obdobje, v katerem oseba, odgovorna za označevanje, jamči, da bo krma pri ustreznih pogojih skladiščenja zadržala svoje označene lastnosti; za krmo kot celoto je lahko naveden le en minimalni rok skladiščenja, ki je določen na podlagi minimalnega roka skladiščenja vsake od njenih sestavin;
(r) „serija“ ali „lot“ pomeni določljivo količino krme, ki ima skupne lastnosti, kot so izvor, sorta, vrsta embaliranja, izvajalec embaliranja, pošiljatelj ali oznake, in v primeru proizvodnega postopka enota proizvodnje iz posameznega obrata, ki uporablja enotne proizvodne parametre, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu in skladiščijo skupaj;
(s) „označevanje“ pomeni uporabo besed, podatkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, slik ali simbolov na krmi z dodajanjem teh informacij na kakršen koli medij, kot so embalaža, posoda, obvestilo, oznaka, dokument, prstan, ovratnik ali internet, ki se sklicuje ali spremlja takšno krmo, vključno za namene oglaševanja;
(t) „oznaka“ pomeni kakršno koli ploščico, znamenje, žig, slikovni ali drugačni grafični opis, napisan, natisnjen, matričen, označen, reliefen, odtisnjen na ali priložen embalaži ali posodi s krmo;
(u) „predstavljanje“ pomeni obliko, videz ali embaliranje in embalirni materiali, ki se uporabljajo za krmo, na način, kot je dogovorjeno, in v okviru, v katerem je razstavljena.
POGLAVJE 2
SPLOŠNE ZAHTEVE
Člen 4
Zahteve glede varnosti in dajanja v promet
1. Krma se lahko da v promet in uporablja le:
(a) če je varna in
(b) če nima neposrednega škodljivega učinka na okolje ali dobro počutje živali;
Zahteve člena 15 Uredbe (ES) št. 178/2002 se smiselno uporabljajo za krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.
2. Poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena nosilci dejavnosti proizvodnje krme, ki dajejo krmo v promet, zagotovijo, da je krma:
(a) varna, pristna, neponarejena, ustrezna za svojo uporabo in prodajne kakovosti in
(b) označena, embalirana in predstavljena v skladu z določbami iz te uredbe in drugo veljavno zakonodajo Skupnosti.
Za krmo za živali, ki niso namenjene za proizvodnjo hrane, se smiselno uporabljajo zahteve iz člena 16 Uredbe (ES) št. 178/2002.
3. Krma izpolnjuje tehnične določbe o nečistočah in drugih kemičnih snoveh iz Priloge I k tej uredbi.
Člen 5
Pristojnosti in obveznosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme
1. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme smiselno izpolnjujejo obveznosti iz členov 18 in 20 Uredbe (ES) št. 178/2002 in člena 4(1) Uredbe (ES) št. 183/2005 glede krme za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.
2. Oseba, odgovorna za označevanje krme da na voljo pristojnim organom vse informacije v zvezi s sestavo ali navedenimi lastnostmi krme, ki jo takšna oseba da v promet, kar omogoča pregled točnosti podatkov, navedenih na oznakah, vključno s točnimi utežnimi odstotki posamičnih krmil, uporabljenih v krmni mešanici.
3. Zaradi kakršnih koli nujnih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi in živali ali v zvezi z okoljem ter brez poseganja v določbe Direktive 2004/48/ES lahko pristojni organ kupcu zagotovi informacije, s katerimi razpolaga v skladu z odstavkom 2 tega člena, če po presoji utemeljenih interesov proizvajalcev in kupcev ugotovi, da je zagotavljanje takšnih informacij upravičeno. Pristojni organ po potrebi zagotovi takšne informacije pod pogojem, da kupec podpiše klavzulo o zaupnosti.
Člen 6
Omejitev in prepoved
1. Krma ne vsebuje snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba v prehrani živali sta omejena ali prepovedana, niti ni iz njih sestavljena. Seznam takšnih snovi je določen v Prilogi III.
2. Komisija spremeni seznam snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba za prehrano živali je omejena ali prepovedana, zlasti ob upoštevanju znanstvenih dokazov, tehnološkega razvoja, obvestil v okviru sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) ali rezultatov uradnega nadzora v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.
Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
V nujnih primerih lahko Komisija za sprejem navedenih ukrepov uporabi nujni postopek iz člena 28(5).
POGLAVJE 3
DAJANJE POSEBNIH VRST KRME V PROMET
Člen 7
Lastnosti različnih vrst krme
1. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(3) lahko Komisija sprejme smernice za pojasnitev razlik med posamičnimi krmili, krmnimi dodatki in drugimi proizvodi, kot so veterinarska zdravila.
2. Komisija lahko po potrebi sprejme ukrepe, da se pojasni, ali je nek proizvod krma za namene te uredbe.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih delov te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
Člen 8
Vsebnost krmnih dodatkov
1. Brez poseganja v pogoje za uporabo iz ustreznega pravnega akta o izdaji dovoljenj za uporabo krmnega dodatka, posamična krmila in dopolnilne krmne mešanice ne vsebujejo krmnih dodatkov, katerih vsebnost je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici ali več kot 5-krat za kokcidiostatike in sredstva proti histomoniazi.
2. Vsebnost, ki je več kot 100-krat višja od ustrezne določene najvišje vsebnosti v popolni krmni mešanici iz odstavka 1, je lahko presežena le, če sestava takšnih proizvodov ustreza posebnemu prehranskemu namenu glede na ustrezno predvideno vrsto uporabe v skladu s členom 10 te uredbe. Pogoji uporabe za takšno krmo se nadalje opredelijo na seznamu predvidenih vrst uporabe. Obrati pod nadzorom proizvajalca takšne krme, ki uporablja krmne dodatke iz poglavja 2 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 183/2005, morajo biti odobreni v skladu s točko 1(b) člena 10 navedene uredbe.
Člen 9
Dajanje v promet krme za posebne prehranske namene
Krma za posebne prehranske namene se lahko da v promet kot takšna le, če je njena predvidena vrsta uporabe vključena na seznam predvidenih vrst uporabe, oblikovan v skladu s členom 10, in če izpolnjuje osnovne prehranske značilnosti za ustrezne posebne prehranske namene s tega seznama.
Člen 10
Seznam predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene
1. Komisija lahko posodobi seznam predvidenih vrst uporabe, kakor je določen v Direktivi 2008/38/ES z dodajanjem predvidenih vrst uporabe, preklicem predvidenih vrst uporabe ali dodajanjem, umikom ali spreminjanjem pogojev, povezanih s takšnimi predvidenimi vrstami uporabe.
2. Postopek za posodobitev seznama predvidenih vrst uporabe se lahko začne na podlagi vloge Komisiji s strani fizične ali pravne osebe s sedežem v Skupnosti ali vloge države članice. Veljavna vloga vsebuje dokumentacijo, ki dokazuje, da posebna sestava krme izpolnjuje poseben predviden prehranski namen in nima škodljivih učinkov na zdravje živali ali ljudi, na okolje in dobro počutje živali.
3. Komisija vlogo, ki vsebuje dokumentacijo, nemudoma da na razpolago državam članicam.
4. Če Komisija na podlagi znanstvenih in tehnoloških informacij meni, da uporaba posebne krme ne izpolnjuje posebnega predvidenega prehranskega namena ali ima morda škodljive učinke na zdravje živali ali ljudi, na okolje in dobro počutje živali, v treh mesecih po prejemu veljavne vloge zaprosi za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“). Agencija da svoje mnenje v šestih mesecih po prejemu zahtevka. Ta rok se podaljša, kadar koli Agencija zahteva dodatne informacije od vložnika.
5. V šestih mesecih po prejetju veljavne vloge ali, kadar je primerno, po prejetju mnenja Agencije, Komisija sprejme uredbo o posodobitvi seznama predvidenih vrst uporabe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.
Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(6).
6. Z odstopanjem od odstavka 5 Komisija v šestih mesecih po prejetju veljavne vloge ali, kadar je primerno, po prejetju mnenja Agencije konča postopek in v kateri koli fazi postopka sklene, da ne bo nadaljevala s posodobitvijo, če oceni, da takšna posodobitev ni upravičena. Komisija ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(3).
V takšnih primerih Komisija, če je primerno, neposredno obvesti vložnika in države članice ter v pismu navede razloge, zaradi katerih meni, da posodobitev ni upravičena.
7. Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(3) sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s pripravo in predložitvijo vloge.
POGLAVJE 4
OZNAČEVANJE, PREDSTAVLJANJE IN EMBALIRANJE
Člen 11
Splošna načela za označevanje in predstavljanje
1. Označevanje in predstavljanje krme ne smeta zavajati uporabnika zlasti:
(a) glede nameravane uporabe ali lastnosti krme, zlasti narave, metode pridelave ali proizvodnje, lastnosti, sestave, količine, trajanja in vrste ali kategorije živali, za katere je namenjena;
(b) z navajanjem učinkov ali lastnosti krme, ki jih nima, ali z navajanjem, da ima posebne lastnosti, pri čemer ima dejansko iste lastnosti kot podobne vrste krme, ali
(c) glede usklajenosti označevanja s katalogom Skupnosti in kodeksoma Skupnosti iz členov 24 in 25.
2. Posamična krmila ali krmne mešanice, ki se dajo v promet brez embalaže ali v nezaprti embalaži ali posodi v skladu s členom 23(2), spremlja dokument, v katerem so navedeni vsi obvezni podatki na oznakah, zahtevani s to uredbo.
3. Kadar je krmo možno kupiti s pomočjo sredstev za komuniciranje na daljavo, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo ( 6 ), se vsi obvezni podatki na oznakah, ki jih zahteva ta uredba, razen podatkov iz členov 15(b), (d), (e) in 16(2)(c) ali 17(1)(d) navedejo na priloženem dokumentu, ali pa se zagotovijo z drugimi ustreznimi sredstvi pred koncem pogodbe pri prodaji na daljavo. Podatki iz členov 15(b), (d), (e) in 16(2)(c) ali 17(1)(d) se zagotovijo najkasneje ob dostavi krme.
4. Določbe za označevanje, poleg tistih iz tega poglavja, so določene v Prilogi II.
5. Dovoljene tolerance za razlike med označenimi vrednostmi sestavin posamičnega krmila ali krmne mešanice in vrednostmi, dobljenimi z analizami uradnega nadzora v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, so navedene v Prilogi IV k tej uredbi.
Člen 12
Odgovornost
1. Oseba, odgovorna za označevanje, zagotavlja navedbo in dejansko točnost podatkov na oznaki.
2. Oseba, odgovorna za označevanje, je nosilec dejavnosti proizvodnje krme, ki je dal krmo prvi v promet, ali, kjer je ustrezno, nosilec dejavnosti proizvodnje krme, s katerega imenom ali poslovnim imenom se krma daje v promet.
3. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme v okviru označevanja, ki sodi med njihove dejavnosti, zagotovijo, da informacije, navedene na kakršnem koli mediju, izpolnjujejo zahteve te uredbe.
4. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme, pristojni za prodajo na drobno ali distribucijske dejavnosti, ki ne vplivajo na označevanje, so skrbni pri zagotavljanju izpolnjevanja zahtev za označevanje, zlasti tako, da ne dobavljajo krme, za katero na podlagi informacij, ki jih imajo, in svoje strokovnosti vejo ali domnevajo, da ne izpolnjuje navedenih zahtev.
5. Nosilci dejavnosti proizvodnje krme v okviru svoje dejavnosti zagotovijo, da se obvezni podatki na oznakah posredujejo po celotni prehranski verigi, tako da se izpolnijo zahteve iz te uredbe o posredovanju informacij končnemu uporabniku krme.
Člen 13
Trditve
1. Označevanje in predstavljanje posamičnih krmil in krmnih mešanic lahko pritegne pozornost zlasti zaradi prisotnosti ali odsotnosti sestavine v krmi, zaradi posebne prehranske lastnosti ali postopka ali zaradi posebne s tem povezane funkcije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) trditev je objektivna, pristojni organi jo lahko potrdijo, uporabnik krme pa jo razume, ter
(b) oseba, odgovorna za označevanje, na zahtevo pristojnega organa pošlje znanstveno utemeljitev trditve z javno dostopnimi znanstvenimi dokazi ali dokumentiranimi raziskavami podjetij. Znanstvena utemeljitev je na voljo, ko se da krma v promet. Kupci imajo pravico, da pred pristojnim organom izrazijo svoje dvome glede resničnosti trditve. Če se sklene, da trditev ni dovolj utemeljena, se označevanje v zvezi s takšno trditvijo šteje za zavajajoče za namen člena 11. Če pristojni organ dvomi o tem, ali je zadevna trditev znanstveno podprta, lahko predloži zadevo Komisiji. Komisija lahko sprejme sklep, kadar je primerno po prejemu mnenja Agencije, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 28(2).
2. Brez poseganja v odstavek 1 so trditve glede optimizacije prehrane in podpore ali varovanja fizioloških pogojev dovoljene, če ne vsebujejo trditve, omenjene v odstavku 3(a).
3. Označevanje ali predstavljanje posamičnih krmil in krmne mešanice ne sme obsegati trditev:
(a) da preprečuje, zdravi ali ozdravi bolezen razen pri kokcidiostatikih in sredstvih proti histomoniazi, ki so dovoljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003, vendar se ta točka ne uporablja za trditve v zvezi s prehranskim neravnotežjem, če ni povezave z bolezenskimi znaki;
(b) da ima poseben prehranski namen, naveden na seznamu predvidenih vrst uporabe iz člena 9, razen če izpolnjuje tam navedene zahteve.
4. Specifikacije k zahtevam iz odstavkov 1 in 2 se lahko vključijo v kodeksa Skupnosti iz člena 25.
Člen 14
Predstavljanje podatkov na oznakah
1. Obvezni podatki na oznakah se v celoti navedejo na vidnem mestu na embalaži, posodi, na oznaki, ki je nanje pritrjena, ali na spremnem dokumentu, kot je predviden v členu 11(2) na viden, jasno čitljiv in neizbrisen način vsaj v enem od uradnih jezikov države članice ali regije, v kateri se da v promet.
2. Obvezne podatke na oznakah se da zlahka prepoznati in jih druge informacije ne prekrivajo. Navedeni so z barvo, pisavo in velikostjo, ki ne prekriva ali poudarja nobenih informacij, razen če poudarja izjavo o previdnosti.
3. Specifikacije k zahtevam iz odstavkov 1 in 2 in navajanja prostovoljnih oznak iz člena 22 se lahko vključijo v kodeksa Skupnosti iz člena 25.
Člen 15
Splošne zahteve za obvezno označevanje
Posamično krmilo ali krmna mešanica se ne da v promet, če na oznaki niso navedeni naslednji podatki:
(a) vrsta krme: „posamično krmilo“, „popolna krmna mešanica“ ali „dopolnilna krmna mešanica“, kakor je primerno;
— za „popolno krmno mešanico“ se lahko po potrebi uporablja oznaka „popolni mlečni nadomestek“,
— za „dopolnilno krmno mešanico“ se lahko, če je primerno, uporabijo naslednja poimenovanja: „rudninska krmna mešanica“, ali „dopolnilni mlečni nadomestek“,
— za hišne živali, razen mačk in psov, se lahko „popolna krmna mešanica“ ali „dopolnilna krmna mešanica“ nadomesti s „krmna mešanica“;
(b) ime ali ime podjetja in naslov nosilca dejavnosti proizvodnje krme, odgovornega za označevanje;
(c) številka odobritve obrata osebe, odgovorne za označevanje, v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1774/2002 za obrate, dovoljene v skladu s členom 23(2)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1774/2002, ali členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002 ali členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005, če je na voljo. Če ima oseba, odgovorna za označevanje, več številk odobritve, potem uporabi tisto, ki jo je dobila v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005;
(d) referenčna številka serije ali lota;
(e) neto količina, izražena v masnih enotah v primeru trdih izdelkov in v masnih ali prostorninskih enotah v primeru tekočih izdelkov;
(f) seznam krmnih dodatkov z naslovom „dodatki“, v skladu s poglavjem I Priloge VI ali VII, kakor se uporablja, in brez poseganja v določbe za označevanje iz pravnega akta o izdaji dovoljenja za ustrezni krmni dodatek, in
(g) vsebnost vlage v skladu s točko 6 Priloge I.
Člen 16
Posebne zahteve za obvezno označevanje posamičnih krmil
1. Za označevanje posamičnih krmil se poleg zahtev iz člena 15 uporablja tudi:
(a) ime posamičnega krmila; ime se uporablja v skladu s členom 24(5), in
(b) obvezna navedba ustrezne kategorije s seznama v Prilogi V; obvezna navedba se lahko nadomesti s podatki iz kataloga Skupnosti iz člena 24 za vsako posamično krmilo ustrezne kategorije.
2. Poleg zahtev iz odstavka 1 oznaka posamičnih krmil v primeru, da so vključeni dodatki, vsebuje naslednje:
(a) vrste ali kategorije živali, ki jim je posamično krmilo namenjeno, kadar ustrezni dodatki niso dovoljeni za vse živalske vrste oziroma so dovoljeni z zgornjimi mejami za nekatere vrste;
(b) navodila za pravilno uporabo v skladu s točko 4 Priloge II, kadar je določena najvišja vsebnost ustreznih dodatkov, in
(c) minimalni rok skladiščenja za dodatke, razen za tehnološke dodatke.
Člen 17
Posebne zahteve za obvezno označevanje krmnih mešanic
1. Za označevanje krmnih mešanic se poleg zahtev iz člena 15 uporabljajo tudi naslednji podatki:
(a) vrsta ali kategorije živali, ki jim je krmna mešanica namenjena;
(b) navodila za ustrezno uporabo z navedbo, čemu je krma namenjena; takšna navodila so, kadar je primerno, v skladu s točko 4 Priloge II;
(c) v primerih, ko proizvajalec ni odgovoren za označevanje, se zagotovijo naslednji podatki:
— ime ali ime podjetja in naslov proizvajalca ali
— številka odobritve proizvajalca iz člena 15(c) ali identifikacijska številka v skladu s členi 9, 23 ali 24 Uredbe (ES) št. 183/2005; če takšna številka ni na voljo, se podeli identifikacijska številka, dodeljena na zahtevo proizvajalcev ali nosilcev dejavnosti uvoza krme v skladu z obliko iz poglavja II Priloge V k Uredbi (ES) št. 183/2005;
(d) navedba minimalnega roka skladiščenja v skladu z naslednjimi zahtevami:
— „porabiti do …“ in navedba natančnega dneva, če je krma zaradi razgradnih postopkov hitro pokvarljiva,
— „uporabno najmanj do …“ in navedba meseca za ostalo krmo.
Če je označen datum proizvodnje, se lahko navede tudi datum, ki označuje minimalni rok skladiščenja, in sicer kot „… (dni ali mesecev) od datuma proizvodnje“;
(e) seznam posamičnih krmil, iz katerih je krma sestavljena, z naslovom „sestava“ in navedbo imen posamičnih krmil v skladu s členom 16(1)(a) v padajočem vrstnem redu glede na težo, izračunano na podlagi vsebnosti vlage v krmni mešanici; navedeni seznam lahko vključuje utežni odstotek, in
(f) obvezne navedbe iz poglavja II Priloge VI ali VII, kakor se uporablja.
2. Za seznam iz odstavka 1(e) se uporabljajo naslednje zahteve:
(a) ime in utežni odstotek posamičnega krmila se navede, če je njegova prisotnost poudarjena na oznaki z besedami, slikami ali v grafični obliki;
(b) če na oznaki niso navedeni utežni odstotki posamičnih krmil, vključenih v krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil, oseba, odgovorna za označevanje, brez poseganja v Direktivo 2004/48/ES kupcu na zahtevo pošlje informacije o količinski sestavi v razponu +/– 15 % vrednosti glede na sestavo krme, in
(c) pri krmnih mešanicah za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, razen pri kožuharjih se navedba posebnega imena posamičnega krmila lahko nadomesti z imenom kategorije, v katero sodijo posamična krmila.
3. Zaradi kakršnih koli nujnih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi in živali ali v zvezi z okoljem ter brez poseganja v Direktivo 2004/48/ES lahko pristojni organ kupcu zagotovi informacije, s katerimi razpolaga v skladu z členom 5(2), če po presoji utemeljenih interesov proizvajalcev in kupcev ugotovi, da je takšno zagotavljanje informacij upravičeno. Pristojni organ po potrebi zagotovi takšne informacije pod pogojem, da kupec podpiše klavzulo o zaupnosti.
4. Za potrebe odstavka 2(c) oblikuje Komisija seznam kategorij posamičnih krmil, ki se lahko navedejo namesto posameznih posamičnih krmil pri označevanju krme za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, razen pri kožuharjih.
Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
Člen 18
Dodatne zahteve za obvezno označevanje krme za posebne prehranske namene
Poleg splošnih zahtev za obvezno označevanje iz členov 15, 16 in 17, kakor se uporabljajo, se za označevanje krme za posebne prehranske namene uporabljajo tudi naslednji podatki:
(a) določilna opredelitev „dietetično“, rezervirana samo za krmo za posebne prehranske namene, ob poimenovanju krme, kakor je določeno v členu 15(a);
(b) podatki za nameravano uporabo iz stolpcev 1 do 6 s seznama predvidenih vrst uporabe iz člena 9 in
(c) navedba, da je treba pred uporabo krme ali podaljšanjem obdobja njene uporabe pridobiti mnenje strokovnjaka za prehrano ali veterinarja.
Člen 19
Dodatne zahteve za obvezno označevanje hrane za hišne živali
Na oznaki na hrani za hišne živali se navede brezplačna telefonska številka ali drugo ustrezno sredstvo komunikacije, na katerem lahko kupec poleg obveznih podatkov dobi informacije o:
(a) krmnih dodatkih, vsebovanih v hrani za hišne živali, in
(b) vsebovanih posamičnih krmilih, opredeljenih s kategorijo iz člena 17(2)(c).
Člen 20
Dodatne zahteve za obvezno označevanje neskladne krme
1. Poleg zahtev iz členov 15, 16, 17 in 18 se krma, ki ne izpolnjuje zahtev prava Skupnosti iz Priloge VIII, kot so onesnažene snovi, opremi s podatki na oznakah, določenimi v tej prilogi.
2. Komisija lahko spremeni Prilogo VIII, da jo uskladi z razvojem zakonodaje glede oblikovanja standardov.
Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo z novimi nebistvenimi določbami, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
Člen 21
Odstopanja
1. Podatki iz člena 15(c), (d), (e) in (g) ter člena 16(1)(b) se ne zahtevajo, kadar kupec pred vsako transakcijo pisno izjavi, da jih ne zahteva. Transakcijo lahko sestavlja več pošiljk.
2. Podatki iz členov 15(c), (d) in (e) ter člena 16(2)(c) ali člena 17(1)(c), (d) in (e) se lahko na embalirani krmi navedejo zunaj področja za oznako, kakor je določeno v členu 14(1). V takšnih primerih je treba opozoriti, kje so ti podatki navedeni.
3. Brez poseganja v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 183/2005 podatki iz člena 15(c), (d), (e) in (g) in člena 16(1)(b) te uredbe niso obvezni za posamična krmila, ki ne vsebujejo krmnih dodatkov, razen tistih, ki vsebujejo konzervanse ali silirne dodatke, in jih je nosilec dejavnosti proizvodnje krme v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 183/2005 proizvedel in dostavil uporabniku krme v primarni pridelavi za uporabo na njegovem gospodarstvu.
4. Obvezne navedbe iz člena 17(1)(f) niso zahtevane za mešanice celih rastlinskih zrn, semen ali plodov.
5. Kadar je krmna mešanica sestavljena iz največ treh posamičnih krmil, se podatki iz člena 17(1)(a) in (b) ne zahtevajo, kadar so uporabljena posamična krmila jasno opisana.
6. Kadar teža posamičnih krmil ali krmnih mešanic, ki so namenjena končnemu uporabniku in se prodajajo brez embalaže, ne presega 20 kg, se podatki iz členov 15, 16 in 17 pošljejo kupcu na mesto prodaje z ustreznim obvestilom. V takšnih primerih se podatki iz člena 15(a) in člena 16(1) ali člena 17(1)(a) in (b), kakor je primerno, zagotovijo kupcu najpozneje na računu ali skupaj z njim.
7. Za količine hrane za hišne živali, ki se prodaja v embalaži z več posodami, se lahko podatki iz člena 15(b), (c), (f) in (g) ter člena 17(1)(b), (c), (e) in (f) navedejo le na zunanji embalaži in ne na vsaki posodi pod pogojem, da združena skupna količina embalaže ne presega 10 kg.
8. Z odstopanjem od določb te uredbe lahko države članice uporabljajo nacionalne določbe za krmo za živali, ki so gojene za znanstvene ali poskusne namene pod pogojem, da je takšen namen jasno označen na oznaki. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o navedenih določbah.
Člen 22
Prostovoljno označevanje
1. Poleg obveznih zahtev za označevanje lahko označevanje posamičnih krmil in krmnih mešanic vključuje tudi prostovoljne podatke na oznaki, pod pogojem, da ti podatki ustrezajo splošnim zahtevam te uredbe.
2. Nadaljnji pogoji za prostovoljno označevanje se lahko določijo v kodeksih Skupnosti iz člena 25.
Člen 23
Embalaža
1. Posamična krmila in krmne mešanice se lahko dajo v promet le v zaprti embalaži ali posodah. Embalaža ali posode se zaprejo tako, da se plomba ob odprtju embalaže ali posode poškoduje in se več ne more ponovno uporabiti.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko da v promet brez embalaže ali v nezaprti embalaži ali posodah naslednja krma:
(a) posamična krmila;
(b) krmne mešanice, pridobljene izključno z mešanjem zrnja ali celih plodov;
(c) pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic;
(d) pošiljke krmnih mešanic neposredno od proizvajalca do uporabnika krme;
(e) pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic in podjetji za embaliranje;
(f) krmna mešanica, namenjena končnemu uporabniku, katere teža ne presega 50 kg in je vzeta neposredno iz zaprte embalaže ali posode, in
(g) mineralni bloki ali lizalni kamni.
POGLAVJE 5
KATALOG SKUPNOSTI O POSAMIČNIH KRMILIH IN KODEKSA SKUPNOSTI O PRAKSAH DOBREGA OZNAČEVANJA
Člen 24
Katalog Skupnosti posamičnih krmil
1. Oblikuje se katalog Skupnosti posamičnih krmil (v nadaljevanju „katalog“) kot sredstvo za izboljšanje označevanja posamičnih krmil in krmnih mešanic. Katalog omogoča lažjo izmenjavo informacij o lastnostih proizvoda in navaja posamična krmila v neizčrpni obliki. Za vsako od naštetih posamičnih krmil vključuje vsaj naslednje podatke:
(a) ime;
(b) identifikacijsko številko;
(c) opis posamičnega krmila, vključno z informacijami o proizvodnem postopku, če je primerno;
(d) podatke, ki nadomestijo obvezno navedbo za namen člena 16(1)(b), in
(e) slovar z opredelitvami različnih postopkov in navedenih tehničnih izrazov.
2. Prva različica kataloga Skupnosti se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 28(2) najpozneje 21. marca 2010, vnosi v katalog pa so tisti iz dela B Priloge k Direktivi 96/25/ES in stolpcev 2 do 4 Priloge k Direktivi 82/471/EGS. Slovar je točka IV dela A Priloge k Direktivi 96/25/ES.
3. Postopek iz člena 26 se uporablja za spremembe kataloga.
4. Ta člen se uporablja brez poseganja v varnostne zahteve iz člena 4.
5. Uporaba kataloga s strani nosilcev dejavnosti proizvodnje krme je prostovoljna. Vendar se ime posamičnega krmila, navedenega v katalogu, lahko uporablja le, če so upoštevane vse ustrezne določbe kataloga.
6. Oseba, ki prvič daje v promet posamično krmilo, ki ni navedeno v katalogu, o njegovi uporabi nemudoma obvesti predstavnike evropskih sektorjev krme iz člena 26(1). Predstavniki evropskih sektorjev krme objavijo register teh obvestil na internetu in ga redno posodabljajo.
Člen 25
Kodeksa Skupnosti dobre prakse označevanja
1. Komisija spodbuja pripravo dveh kodeksov Skupnosti dobre prakse označevanja (v nadaljevanju „kodeksa“), za hrano za hišne živali in za krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil, ki lahko vključuje oddelek o krmnih mešanicah za kožuharje.
2. Namen kodeksov je izboljšati ustreznost označevanja. Kodeksa vsebujeta zlasti določbe o predstavljanju podatkov na oznaki iz člena 14, o prostovoljnem označevanju iz člena 22 in o uporabi trditev iz člena 13.
3. Postopek iz člena 26 se uporablja za ustanovitev in za kakršne koli spremembe kodeksov.
4. Uporaba kodeksov s strani nosilcev dejavnosti proizvodnje krme je prostovoljna. Vendar se uporaba katerega koli kodeksa navede le, če so upoštevane vse ustrezne določbe takšnega kodeksa.
Člen 26
Oblikovanje kodeksov ter spremembe kataloga Skupnosti in kodeksov Skupnosti
1. Osnutke sprememb kataloga Skupnosti in osnutka kodeksov kot tudi vse osnutke sprememb kodeksov oblikujejo, dopolnjujejo in spreminjajo vsi ustrezni predstavniki evropskih sektorjev krme:
(a) s posvetovanjem drugih zainteresiranih strani, kot so uporabniki krme;
(b) s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in, kadar je primerno, z Agencijo;
(c) ob upoštevanju ustreznih izkušenj iz mnenj, ki jih je izdala Agencija, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja.
2. Brez poseganja v odstavek 3 Komisija sprejeme ukrepe za namene tega člena v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 28(2).
3. Sprejmejo se spremembe kataloga Skupnosti, ki določajo najvišjo vsebnost kemičnih nečistoč iz točke 1 Priloge I ali ravni botanične čistosti iz točke 2 Priloge I ali podatke, ki nadomestijo obvezno navedbo iz člena 16(1)(b) ali ravni vsebnosti vlage iz točke 6 Priloge I. Takšni splošni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
4. Ukrepi v skladu s tem členom se sprejmejo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) ukrepi so oblikovani v skladu z odstavkom 1;
(b) njihova vsebina je uporabna povsod v Skupnosti za sektorje, na katere se nanašajo, in
(c) ukrepi so primerni za uresničevanje ciljev te uredbe.
5. Katalog se objavi v seriji L Uradnega lista Evropske unije. Naslov in reference kodeksov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE 6
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 27
Izvedbeni ukrepi
1. Komisija lahko spremeni priloge, da jih prilagodi zaradi znanstvenega in tehnološkega razvoja.
Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
2. Drugi izvedbeni ukrepi, potrebni za uporabo te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 28(3), če ni posebej drugače določeno.
Člen 28
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (v nadaljevanju „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
5. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
6. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Roki iz člena 5a(3)(c), (4)(b) in (4)(e) Sklepa 1999/468/ES so dva meseca, en mesec oziroma dva meseca.
Člen 29
Sprememba Uredbe (ES) št. 1831/2003
Člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 se spremeni:
1. odstavek 1 se spremeni:
(a) točka (d) se nadomesti z naslednjim:
„(d) kadar je primerno, številka odobritve, dodeljena obratu, ki proizvaja ali daje v promet krmne dodatke ali premikse v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme ( *1 ) ali, kakor se uporablja, s členom 5 Direktive 95/69/ES;
(b) na koncu odstavka 1 se doda naslednji pododstavek:
„Za premikse se točke (b), (d), (e) in (g) ne uporabljajo za vključene krmne dodatke.“;
2. odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Poleg podatkov, določenih v odstavku 1, ima embalaža ali zabojnik krmnega dodatka iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, ali premiksa, ki vsebuje dodatke iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, vidne, jasno čitljive in neizbrisne podatke, navedene v omenjeni prilogi.“;
3. odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Za premikse se na oznaki navede beseda ‚premiks‘. Pri posamičnih krmilil se navedejo nosilci v skladu s členom 17(1)(e) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi ( *2 ), kadar se kot nosilec uporablja voda, pa se navede vsebnost vlage premiksa. Za vsak premiks kot celoto je lahko naveden le en minimalni rok skladiščenja; takšen minimalni rok skladiščenja je določen na podlagi minimalnega roka skladiščenja vsake od njegovih sestavin.
Člen 30
Razveljavitev
Člen 16 Direktive 70/524/EGS in direktive 79/373/EGS, 80/511/EGS, 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES in Odločba 2004/217/ES se razveljavijo z učinkom od 1. septembra 2010.
Sklicevanja na razveljavljene direktive in razveljavljeno odločbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.
Člen 31
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o takšnih določbah najpozneje do 1. septembra 2010 in jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.
Člen 32
Prehodni ukrepi
1. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 33 se lahko krma, dana v promet ali označena v skladu z direktivami 79/373/EGS, 82/471/EGS, 93/74/EGS in 96/25/ES pred 1. septembra 2010, da ali ostane na trgu do porabe zalog.
2. Z odstopanjem od člena 8(2) se lahko vrste krme iz navedenega člena, ki so že zakonito dane na trg pred 1. septembra 2010, dajo ali ostanejo na trgu, dokler ni sprejeta odločitev o vlogi za posodobitev seznama predvidenih vrst uporabe iz člena 10, če je vloga oddana pred 1. septembra 2010.
3. Z odstopanjem od točke 1 Priloge I k tej uredbi se lahko posamična krmila dajo na trg in uporabljajo, dokler se ne določi posebna najvišja vsebnost kemičnih nečistoč, ki so posledica njihovega proizvodnega postopka in pomožnih tehnoloških sredstev, če izpolnjujejo vsaj pogoje iz točke 1 dela A naslova II Priloge k Direktivi 96/25/ES. To odstopanje se neha uporabljati 1. septembra 2012.
4. Za lažji prehod na uporabo te uredbe se lahko sprejmejo ukrepi. Zlasti se lahko določijo pogoji, pod katerimi se lahko krma označuje v skladu s to uredbo pred datumom začetka njene uporabe. Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(4).
Člen 33
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. septembra 2010.
Vendar se člena 31 in 32 uporabljata od dne začetka veljavnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Tehnične določbe glede nečistoč, mlečnih nadomestkov, posamičnih krmil za vezavo ali denaturacijo, vsebnosti pepela in vsebnosti vlage iz člena 4
1. V skladu z dobro prakso iz člena 4 Uredbe (ES) št. 183/2005 posamična krmila ne vsebujejo kemičnih nečistoč zaradi proizvodnega postopka ali pomožnih tehnoloških sredstev, razen če je v katalogu iz člena 24 določena posebna najvišja vsebnost.
2. Botanična čistost posamičnih krmil ni manjša od 95 %, razen če ni navedena drugačna vsebnost v katalogu iz člena 24. Botanične nečistoče vključujejo nečistoče rastlinskih materialov, ki nimajo škodljivih učinkov na živali, npr. slame in semen drugih gojenih rastlin ali plevela. Botanične nečistoče, kot so ostanki drugih oljnih semen ali oljnih sadežev, nastale v prejšnjem proizvodnem postopku, ne presegajo 0,5 % za vsako vrsto oljnega semena ali oljnega sadeža.
3. Vsebnost železa v mlečnih nadomestkih za teleta z živo težo do največ 70 kilogramov je vsaj 30 miligramov na kilogram popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %.
4. Kadar se posamično krmilo uporablja za denaturacijo ali vezavo drugega posamičnega krmila, se proizvod še vedno obravnava kot posamično krmilo. Na oznaki so navedeni ime, narava in količina posamičnega krmila, uporabljenega za vezavo ali denaturacijo. Če je posamično krmilo vezano z drugim posamičnim krmilom, potem delež slednjega ne presega 3 % celotne teže.
5. Vsebnost pepela, netopnega v klorovodikovi kislini, ne presega 2,2 % suhe snovi. Vendar vsebnost pepela lahko presega 2,2 % za:
— posamična krmila,
— krmne mešanice, ki vsebujejo dovoljena mineralna vezivna sredstva,
— rudninske krmne mešanice,
— krmne mešanice, ki vsebujejo več kot 50 % stranskih proizvodov riža ali sladkorne pese,
— krmne mešanice, ki so namenjene za gojene ribe, z vsebnostjo ribje moke nad 15 %,
če je vsebnost navedena na oznaki.
6. Če v Prilogi V ali katalogu iz člena 24 ni določena druga raven, je treba vsebnost vlage v krmi navesti, če presega:
— 5 % pri rudninski krmni mešanici, ki ne vsebuje organskih snovi,
— 7 % pri mlečnih nadomestkih in drugih krmnih mešanicah, pri katerih vsebnost mlečnih izdelkov presega 40 %,
— 10 % pri rudninski krmni mešanici, ki vsebuje organske snovi,
— 14 % pri drugi krmi.
PRILOGA II
Splošne določbe za označevanje iz člena 11(4)
1. Vsebnost, ki jo je treba navesti, se nanaša na težo krme, razen če ni določeno drugače.
2. Datumi so navedeni številčno v obliki dan, mesec in leto. Oblika zapisa je navedena na oznaki z naslednjo kratico: „DD/MM/LL“.
3. Sopomenski izrazi v nekaterih jezikih:
(a) v češčini pa se poimenovanje „krmiva“ lahko nadomesti s „produkty ke krmení“, kakor se uporablja, v nemščini se lahko poimenovanje „Einzelfuttermittel“ nadomesti s „Futtermittel-Ausgangserzeugnis“, v grščini se lahko poimenovanje „πρώτη ύλη ζωοτροφών“ nadomesti z „απλή ζωοτροφή“, v italijanščini se lahko poimenovanje „materia prima per mangimi“ nadomesti z „mangime semplice“;
(b) pri poimenovanju hrane za hišne živali so dovoljeni naslednji izrazi: v bolgarščini „храна“; v španščini „alimento“; v češčini se poimenovanje, kompletní krmná směs‘ lahko nadomesti s poimenovanjem „kompletní krmivo“, poimenovanje „doplňková krmná směs“ pa se lahko nadomesti s poimenovanjem „doplňkové krmivo“; v angleščini „pet food“; v italijanščini „alimento“; v madžarščini „állateledel“; v nizozemščini „samengesteld voeder“; v poljščini „karma“; v slovenščini „hrana za hišne živali“; v finščini „lemmikkieläinten ruoka“; v estonščini „lemmikloomatoit“; v hrvaščini „hrana za kućne ljubimce“.
4. V navodilih za pravilno uporabo dopolnilnih krmnih mešanic in posamičnih krmil, v katerih dodatki presegajo najvišje dovoljene vsebnosti za popolne krmne mešanice, se navede največja količina:
— v gramih ali kilogramih ali prostorninskih enotah dopolnilne krmne mešanice in posamičnih krmil na žival na dan, ali
— z odstotkom dnevnega obroka, ali
— na kilogram popolne krmne mešanice ali z odstotkom v popolni krmni mešanici,
da se zagotovi upoštevanje zadevnih najvišjih vsebnosti krmnih dodatkov v dnevnem obroku.
5. Brez poseganja v analitske metode se lahko za hrano za hišne živali izraz „surove beljakovine“ nadomesti z „beljakovine“, izraz „surovo olje in maščobe“ se lahko nadomesti z „vsebnost maščobe“, izraz „surovi pepel“ pa se lahko nadomesti z „ostanek po sežigu“ ali „anorganska snov“.
PRILOGA III
Seznam snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba za prehrano živali sta omejena ali prepovedana v skladu s členom 6
Poglavje 1: Prepovedane snovi
1. Fekalije, urin in ločena vsebina prebavnega trakta, ki ostane ob izpraznitvi ali odstranitvi prebavnega trakta, ne glede na kakršno koli obdelavo ali primes.
2. Koža, obdelana s snovmi za strojenje, vključno z njenimi odpadki.
3. Semena ali druge snovi za razmnoževanje rastlin, ki so bili po spravilu pridelka obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi za njihovo predvideno vrsto uporabe (razmnoževanje) ter vsi iz njih pridobljeni stranski proizvodi.
4. Les, vključno z žagovino ali drugimi snovi, pridobljenimi iz lesa, ki so bili obdelani s sredstvi za zaščito lesa, kakor so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet ( 7 ).
5. Vsi odpadki iz različnih faz čiščenja komunalnih, gospodinjskih in industrijskih odpadnih voda, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode ( 8 ), ne glede na kakršno koli nadaljnjo predelavo teh odpadkov in ne glede na izvor odpadnih voda ( 9 ).
6. Trdni komunalni odpadki ( 10 ), kot na primer gospodinjski odpadki.
7. Embalaža in deli embalaže od uporabe proizvodov v kmetijsko-živilski industriji.
8. Beljakovinski izdelki, pridobljeni iz kvasovk rodu Candida, ki so gojene na n-alkanih.
Poglavje 2: Omejene snovi
PRILOGA IV
Dovoljene tolerance pri označevanju sestave posamičnih krmil ali krmnih mešanic iz člena 11(5)
Del A: Tolerance za analitske sestavine iz prilog I, V, VI in VII
(1) Tolerance iz tega dela vključujejo tehnična in analitska odstopanja. Po določitvi analitskih toleranc za nezanesljivost meritev in postopkovne različice na ravni Unije bi bilo treba ustrezno prilagoditi vrednosti iz točke 2, da se zajamejo samo tehnične tolerance.
(2) Kadar se ugotovi, da sestava posamičnega krmila ali krmne mešanice odstopa od na oznaki navedene vrednosti analitskih sestavin iz prilog I, V, VI in VII, se uporabljajo naslednje tolerance:
|
Sestavina |
Navedena vsebnost sestavine |
Toleranca (1) |
|
|
|
[%] |
pod navedeno vrednostjo |
nad navedeno vrednostjo |
|
surove maščobe |
< 8 |
1 |
2 |
|
8–24 |
12,5 % |
25 % |
|
|
> 24 |
3 |
6 |
|
|
surove maščobe, krma za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil |
< 16 |
2 |
4 |
|
16–24 |
12,5 % |
25 % |
|
|
> 24 |
3 |
6 |
|
|
surove beljakovine |
< 8 |
1 |
1 |
|
8–24 |
12,5 % |
12,5 % |
|
|
> 24 |
3 |
3 |
|
|
surove beljakovine, krma za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil |
< 16 |
2 |
2 |
|
16–24 |
12,5 % |
12,5 % |
|
|
> 24 |
3 |
3 |
|
|
surovi pepel |
< 8 |
2 |
1 |
|
8–32 |
25 % |
12,5 % |
|
|
> 32 |
8 |
4 |
|
|
surove vlaknine |
< 10 |
1,75 |
1,75 |
|
10–20 |
17,5 % |
17,5 % |
|
|
> 20 |
3,5 |
3,5 |
|
|
sladkor |
< 10 |
1,75 |
3,5 |
|
10–20 |
17,5 % |
35 % |
|
|
> 20 |
3,5 |
7 |
|
|
škrob |
< 10 |
3,5 |
3,5 |
|
10–20 |
35 % |
35 % |
|
|
> 20 |
7 |
7 |
|
|
kalcij |
< 1 |
0,3 |
0,6 |
|
1–5 |
30 % |
60 % |
|
|
> 5 |
1,5 |
3 |
|
|
magnezij |
< 1 |
0,3 |
0,6 |
|
1–5 |
30 % |
60 % |
|
|
> 5 |
1,5 |
3 |
|
|
natrij |
< 1 |
0,3 |
0,6 |
|
1–5 |
30 % |
60 % |
|
|
> 5 |
1,5 |
3 |
|
|
skupni fosfor |
< 1 |
0,3 |
0,3 |
|
1–5 |
30 % |
30 % |
|
|
> 5 |
1,5 |
1,5 |
|
|
pepel, netopen v klorovodikovi kislini |
< 1 |
omejitve niso določene |
0,3 |
|
1–< 5 |
30 % |
||
|
> 5 |
1,5 |
||
|
kalij |
< 1 |
0,2 |
0,4 |
|
1–5 |
20 % |
40 % |
|
|
> 5 |
1 |
2 |
|
|
vlaga |
< 2 |
omejitve niso določene |
0,4 |
|
2–< 5 |
20 % |
||
|
5–12,5 |
1 |
||
|
> 12,5 |
8 % |
||
|
energijska vrednost (2) |
|
5 % |
10 % |
|
beljakovinska vrednost (2) |
|
10 % |
20 % |
|
(1) Tolerance so navedene bodisi kot absolutna odstotna vrednost (to vrednost je treba odšteti od navedene vsebnosti ali jo dodati navedeni vsebnosti) ali kot relativna vrednost, označena z „%“ po vrednosti (ta odstotek je treba uporabiti za navedeno vsebnost, da se izračuna sprejemljivo odstopanje). (2) Te tolerance se uporabljajo, kadar ne obstajajo tolerance, določene v skladu z metodo EU ali v skladu z uradno nacionalno metodo v državi članici, v kateri se krma da v promet, ali v skladu z metodo, ki jo je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (https://standards.cen.eu/dyn/www/f?p=204:32:0::::FSP_ORG_ID,FSP_LANG_ID:6308,25&cs=1C252307F473504B6354F4EE56B99E235). |
|||
Del B: Tolerance za krmne dodatke, označene v skladu s prilogami I, V, VI in VII
1. Tolerance iz tega dela vključujejo samo tehnična odstopanja. Uporabljajo se za krmne dodatke s seznama krmnih dodatkov in seznama analitskih sestavin.
Tolerance za krmne dodatke, navedene kot analitske sestavine, se uporabljajo za skupno količino, označeno kot zajamčeno količino ob koncu minimalnega roka trajanja krme.
Kadar je ugotovljeno, da je vsebnost krmnega dodatka v posamični krmi ali krmni mešanici nižja od navedene vsebnosti, se uporabljajo naslednje tolerance ( 11 ):
(a) 10 % navedene vsebnosti, če je navedena vsebnost 1 000 enot ali več;
(b) 100 enot, če je navedena vsebnost nižja od 1 000 enot, vendar ne nižja od 500 enot;
(c) 20 % navedene vsebnosti, če je navedena vsebnost nižja od 500 enot, vendar ne nižja od 1 enote;
(d) 0,2 enoti, če je navedena vsebnost nižja od 1 enote, vendar ne nižja od 0,5 enot;
(e) 40 % navedene vsebnosti, če je navedena vsebnost nižja od 0,5 enot.
2. Kadar je najnižja in/ali najvišja vsebnost dodatka v krmi določena v ustreznem dovoljenju za naveden krmni dodatek, se tehnična toleranca iz točke 1 uporablja samo nad mejo najnižje vsebnosti ali pod mejo najvišje vsebnosti, kadar je to primerno.
3. Dokler določena najvišja vsebnost dodatka iz točke 2 ni presežena, je lahko odstopanje nad mejo navedene vsebnosti trikratna vrednost tolerance iz točke 1. Če pa je za krmne dodatke iz skupine mikroorganizmov določena najvišja vsebnost v ustreznem dovoljenju za naveden krmni dodatek, je najvišja vsebnost tudi najvišja dovoljena vrednost.
PRILOGA V
Obvezna navedba za posamična krmila iz člena 16(1)(b)
|
|
Snovi, iz katerih je sestavljeno posamično krmilo |
Snovi, katerih navedba je obvezna |
|
1. |
Voluminozna krma |
Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlaknina |
|
2. |
Žitna zrna |
|
|
3. |
Proizvodi in stranski proizvodi žitnih zrn |
Škrob, če > 20 % Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Surova vlaknina |
|
4. |
Oljna semena, oljni plodovi |
|
|
5. |
Proizvodi in stranski proizvodi oljnih semen, oljnih plodov |
Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Surova vlaknina |
|
6. |
Semena stročnic |
|
|
7. |
Proizvodi in stranski proizvodi semen stročnic |
Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlaknina |
|
8. |
Gomolji, korenine |
|
|
9. |
Proizvodi in stranski proizvodi gomoljev in korenin |
Škrob Surova vlaknina Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % suhe snovi |
|
10. |
Proizvodi in stranski proizvodi industrije predelave sladkorne pese |
Surove beljakovine, če > 15 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % suhe snovi |
|
11. |
Proizvodi in stranski proizvodi industrije predelave sladkornega trsa |
Surove beljakovine, če > 15 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza |
|
12. |
Druga semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen tistih, ki so omenjeni v 2–7 |
Surove beljakovine Surova vlaknina Surovo olje in maščobe, če > 10 % |
|
13. |
Druge rastline semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen tistih, ki so omenjeni v 8–11 |
Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlaknina |
|
14. |
Mlečni izdelki in stranski izdelki |
Surove beljakovine Vlaga, če > 5 % Laktoza, če > 10 % |
|
15. |
Proizvodi in stranski proizvodi kopenskih živali |
Surove beljakovine, če > 10 % Surovo olje in maščobe, če > 5 % Vlaga, če > 8 % |
|
16. |
Ribe, druge morske živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi |
Surove beljakovine, če > 10 % Surove maščobe, če > 5 % Vlaga, če > 8 % |
|
17. |
Minerali |
Kalcij Natrij Fosfor Drugi pomembni minerali |
|
18. |
Razno |
Surove beljakovine, če > 10 % Surova vlaknina Surovo olje in maščobe, če > 10 % Škrob, če > 30 % Skupni sladkor, izražen kot saharoza, če > 10 % Pepel, netopen v HCl, če > 3,5 % suhe snovi |
PRILOGA VI
Podatki na oznakah za posamična krmila in krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil
Poglavje I: Obvezno in prostovoljno navajanje krmnih dodatkov iz člena 15(f) in člena 22(1)
1. Pri naslednjih dodatkih se navedejo njihova posebna imena, identifikacijske številke, dodana količina in ime funkcionalne skupine iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003 ali kategorija iz člena 6(1) navedene uredbe:
(a) dodatki, pri katerih je določena najvišja vsebnost za vsaj eno žival za proizvodnjo živil;
(b) dodatki iz kategorij; „zootehnični dodatki“ ter; „kokcidiostatiki in histomonostatiki“;
(c) dodatki, pri katerih so prekoračene priporočene najvišje vsebnosti, določene v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za krmni dodatek.
Podatki na oznakah se navedejo v skladu s pravnim aktom o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek.
Dodana količina iz prvega odstavka se izrazi kot količina krmnega dodatka, razen kadar je v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek v stolpcu „Najnižja/najvišja vsebnost“ navedena snov. V tem primeru se dodana količina izrazi kot količina navedene snovi.
2. Za krmne dodatke iz funkcionalne skupine vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki, ki morajo biti navedeni v skladu s točko 1, se na oznaki namesto dodane količine pod naslovom „Dodatki“ lahko navede skupna zagotovljena količina med celotnim rokom uporabnosti pod naslovom „Analitske sestavine“.
3. Imena funkcionalnih skupin iz točk 1, 4 in 6 se lahko nadomestijo z naslednjimi okrajšavami, če take okrajšave niso določene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1831/2003:
|
Funkcionalna skupina |
Ime in opis |
Okrajšano ime |
|
1h |
Snovi za kontrolo kontaminacije z radionuklidi: so snovi, ki preprečujejo absorpcijo radionuklidov ali pospešujejo njihovo izločanje. |
kontrolerji radionuklidov |
|
1m |
Snovi za zmanjševanje kontaminacije krme z mikotoksini: so snovi, ki lahko preprečujejo ali zmanjšujejo absorpcijo mikotoksinov, pospešujejo njihovo izločanje ali spreminjajo njihov način delovanja. |
slabilci mikotoksinov |
|
1n |
Pospeševalci higienskih razmer: so snovi ali, kadar se uporabljajo, mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na higienske lastnosti krme z zmanjšanjem posebne mikrobiološke kontaminacije. |
izboljševalci higiene |
|
2b |
Aromatične snovi: so snovi, katerih vključitev v krmo poveča vonj ali okusnost krme. |
arome |
|
3a |
vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki |
vitamini |
|
3b |
►C1 spojine elementov v sledovih ◄ |
elementi v sledovih |
|
3c |
aminokisline, njihove soli in analogi |
aminokisline |
|
3d |
sečnina in njeni derivati |
sečnina |
|
4c |
snovi, ki ugodno vplivajo na okolje |
izboljševalci okolja |
4. Krmni dodatki, ki so na oznakah poudarjeni z besedami, slikami ali grafičnimi elementi, se navedejo v skladu s točko 1 ali 2, kot je ustrezno.
5. Oseba, odgovorna za označevanje, kupcu na njegovo zahtevo razkrije imena, identifikacijske številke in funkcionalne skupine krmnih dodatkov, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 4. Ta določba se ne uporablja za aromatične snovi.
6. Krmni dodatki, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 4, se lahko prostovoljno navedejo vsaj z imenom ali, v primeru aromatičnih snovi, vsaj s funkcionalno skupino.
7. Brez poseganja v točko 6 se, kadar je na oznaki prostovoljno naveden senzorični ali nutritivni krmni dodatek, navede njegova dodana količina v skladu s točko 1 ali 2, kot je ustrezno.
8. Če dodatek spada v več funkcionalnih skupin, se navede funkcionalna skupina ali kategorija, ki ustreza njegovi glavni funkciji v primeru zadevne krme.
9. Na oznakah se navedejo podatki o pravilni uporabi posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki so določeni v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek.
Poglavje II: Navajanje analitskih sestavin iz člena 17(1)(f) in člena 22(1)
1. Analitske sestavine krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil se navedejo na oznaki pod naslovom „Analitske sestavine“ ( 12 ), kot sledi:
|
Krmna mešanica |
Ciljna vrsta |
Analitske sestavine in vsebnost |
|
Popolna krmna mešanica |
vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste prašiči in perutnina prašiči in perutnina |
— surove beljakovine — surove vlaknine — surove maščobe — surovi pepel — kalcij — natrij — fosfor — lizin — metionin |
|
Dopolnilna krmna mešanica – mineralna |
vse vrste vse vrste vse vrste prašiči in perutnina prašiči in perutnina prežvekovalci |
— kalcij — natrij — fosfor — lizin — metionin — magnezij |
|
Dopolnilna krmna mešanica – drugo |
vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste vse vrste prašiči in perutnina prašiči in perutnina prežvekovalci |
— surove beljakovine — surove vlaknine — surove maščobe — surovi pepel — kalcij ≥ 5 % — natrij — fosfor ≥ 2 % — lizin — metionin — magnezij ≥ 0,5 % |
2. Snovi, navedene pod tem naslovom, ki so tudi senzorični ali nutritivni dodatki, se navedejo skupaj z njihovo skupno količino.
3. Če se navedeta energijska vrednost in/ali beljakovinska vrednost, je taka navedba v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 882/2004.
PRILOGA VII
Podatki na oznakah za posamična krmila in krmne mešanice za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil
Poglavje I: Obvezno in prostovoljno navajanje krmnih dodatkov iz člena 15(f) in člena 22(1)
1. Pri naslednjih dodatkih se navedejo njihova posebna imena in/ali identifikacijske številke, dodana količina in ime funkcionalne skupine iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1831/2003 ali kategorija iz člena 6(1) navedene uredbe:
(a) dodatki, pri katerih je določena najvišja vsebnost za vsaj eno žival, ki ni namenjena proizvodnji živil;
(b) dodatki iz kategorij „zootehnični dodatki“ ter „kokcidiostatiki in histomonostatiki“;
(c) dodatki, pri katerih so prekoračene priporočene najvišje vsebnosti, določene v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za krmni dodatek.
Podatki na oznakah se navedejo v skladu s pravnim aktom o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek.
Dodana količina iz prvega odstavka se izrazi kot količina krmnega dodatka, razen kadar je v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek v stolpcu „Najnižja/najvišja vsebnost“ navedena snov. V tem primeru se dodana količina izrazi kot količina navedene snovi.
2. Za krmne dodatke iz funkcionalne skupine vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki, ki morajo biti navedeni v skladu s točko 1, se na oznaki namesto dodane količine pod naslovom „Dodatki“ lahko navede skupna zagotovljena količina med celotnim rokom uporabnosti pod naslovom „Analitske sestavine“.
3. Imena funkcionalnih skupin iz točk 1, 5 in 7 se lahko nadomestijo z okrajšavami iz tabele v točki 3 Priloge VI, če take okrajšave niso določene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1831/2003.
4. Krmni dodatki, ki so na oznakah poudarjeni z besedami, slikami ali grafičnimi elementi, se navedejo v skladu s točko 1 ali 2, kot je ustrezno.
5. Z odstopanjem od točke 1 je za dodatke iz funkcionalnih skupin „konzervansi“, „antioksidanti“, „barvila“ in „aromatične snovi“ treba navesti le zadevno funkcionalno skupino. V tem primeru oseba, odgovorna za označevanje, kupcu na njegovo zahtevo razkrije informacije iz točk 1 in 2.
6. Oseba, odgovorna za označevanje, kupcu na njegovo zahtevo razkrije imena, identifikacijske številke in funkcionalne skupine krmnih dodatkov, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 4. Ta določba se ne uporablja za aromatične snovi.
7. Krmni dodatki, ki niso navedeni v točkah 1, 2 in 4, se lahko prostovoljno navedejo vsaj z imenom ali, v primeru aromatičnih snovi, vsaj s funkcionalno skupino.
8. Dodana količina senzoričnega ali nutritivnega krmnega dodatka se navede v skladu s točko 1 ali 2, kot je ustrezno, če je na oznaki navedena prostovoljno.
9. Če dodatek spada v več funkcionalnih skupin, se navede funkcionalna skupina ali kategorija, ki ustreza njegovi glavni funkciji v primeru zadevne krme.
10. Na oznakah se navedejo podatki o pravilni uporabi posamičnih krmil in krmnih mešanic, ki so določeni v pravnem aktu o izdaji dovoljenja za zadevni krmni dodatek.
Poglavje II: Navajanje analitskih sestavin iz člena 17(1)(f) in člena 22(1)
1. Analitske sestavine krmne mešanice za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, se na oznaki navedejo pod naslovom „Analitske sestavine“ ( 13 ), kot sledi:
|
Krmna mešanica |
Ciljna vrsta |
Analitske sestavine |
|
Popolna krmna mešanica |
mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji |
— surove beljakovine — surove vlaknine — surove maščobe — surovi pepel |
|
Dopolnilna krmna mešanica – mineralna |
vse vrste vse vrste vse vrste |
— kalcij — natrij — fosfor |
|
Dopolnilna krmna mešanica – drugo |
mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji mačke, psi in kožuharji |
— surove beljakovine — surove vlaknine — surove maščobe — surovi pepel |
2. Snovi, navedene pod tem naslovom, ki so tudi senzorični ali nutritivni dodatki, se navedejo skupaj z njihovo skupno količino.
3. Če se navedeta energijska vrednost in/ali beljakovinska vrednost, je taka navedba v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 882/2004.
PRILOGA VIII
Posebne določbe za označevanje krme, ki ne izpolnjuje zahtev prava skupnosti glede varnosti in dajanja v promet iz člena 20(1)
1. Onesnažene snovi se na oznaki navedejo kot „krma s prekomerno vsebnostjo … (poimenovanje nezaželenih snovi v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES), za uporabo kot krma samo po detoksifikaciji v odobrenih obratih“. Odobritev takih obratov se opravi v skladu s členom 10(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 183/2005.
2. Če se namerava onesnaženje zmanjšati ali odpraviti s čiščenjem, se onesnažene snovi dodatno označijo s: „krma s prekomerno vsebnostjo … (poimenovanje nezaželene(-ih) snovi v skladu s Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES), za uporabo kot krma samo po ustreznem čiščenju“.
3. Brez poseganja v točki 1 in 2 se nekdanja živila, ki jih je treba predelati, preden se lahko uporabijo kot krma, na oznaki navedejo kot: „nekdanja živila, za uporabo kot posamična krmila samo po … (poimenovanje ustreznega postopka v skladu z delom B Priloge k Uredbi (EU) št. 68/2013)“.
PRILOGA IX
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 79/373/EGS |
Direktiva 96/25/ES |
Drugi akti: direktive 80/511/EGS (1), 82/471/EGS (2), 93/74/EGS (3), 93/113/ES (4) ali Odločba 2004/217/ES (5) |
Ta uredba |
|
— |
— |
— |
Člen 1 |
|
Člen 1 |
Člen 1 |
(2), (4): Člen 1 (3): Člen 4 |
Člen 2 |
|
Člen 2 |
Člen 2 |
(2), (3): Člen 2 |
Člen 3 |
|
— |
— |
— |
Člen 4(1) |
|
Člen 3 |
Člen 3 |
(3): Člen 1(2) |
Člen 4(2) |
|
|
Člen 4 |
|
Člen 4(3) |
|
— |
— |
— |
Člen 5(1) |
|
Člen 12 |
|
(3): Člen 10(2) |
Člen 5(2) |
|
Člen 10a(3) |
Člen 11(b) |
(2): Člen 8 |
Člen 6 |
|
— |
— |
— |
Člen 7 |
|
— |
— |
— |
Člen 8 |
|
|
|
(3): Člen 3 |
Člen 9 |
|
|
|
(3): Člen 6 |
Člen 10 |
|
Člen 5e |
|
|
Člen 11(1) |
|
Člen 5(2) |
Člen 5(1) |
(2): Člen 5(2) |
Člen 11(2) |
|
— |
— |
— |
Člen 11(3) |
|
Člen 5(6) |
Člena 4 in 6(4) |
|
Člen 11(4) |
|
Člen 6 |
Člen 4 |
|
Člen 11(5) |
|
Člen 5(1) |
Člen 5(1) |
|
Člen 12 |
|
Člen 5e |
Člen 5(2) |
(3): Člen 5(6) |
Člen 13 |
|
Člen 5(1), člen 11 |
Člen 5(1), člen 9 |
|
Člen 14 |
|
Člena 5(1) in 5(5)(c) |
Člen 5(1) |
(4): Člen 7(1)E in Direktiva 70/524/EEC: Člen 16 |
Člen 15 |
|
|
Člena 5(1)(c) in (d) ter člen 7 |
|
Člen 16 |
|
Členi 5(1), 5c in 5d |
|
|
Člen 17(1) |
|
— |
— |
— |
Člen 17(2) |
|
Člen 5c(3) |
|
|
Člen 17(3) |
|
|
|
(3): Člen 5(1), (4) in (7) ter člen 6(a) |
Člen 18 |
|
— |
— |
— |
Člen 19 |
|
|
Člen 8 |
|
Člen 20 |
|
|
Člen 6(1)(a) |
|
Člen 21(1) |
|
Člen 5(5)(d) |
|
|
Člen 21(2) |
|
|
Člen 6(3)(a) |
|
Člen 21(3) |
|
Člen 5(5)(b) |
|
|
Člen 21(4) |
|
Člen 5 (5)(a) |
|
|
Člen 21(5) |
|
Člen 5(2) |
Člen 5(3) in člen 6(1)(b) |
|
Člen 21(6) |
|
— |
— |
— |
Člen 21(7) |
|
Člen 14(c) |
|
|
Člen 21(8) |
|
Člen 5(3), člen 5c(4) in člen 5e |
Člen 5(2) |
|
Člen 22 |
|
Člen 4(1) |
|
(1): Člen 1 |
Člen 23 |
|
— |
— |
— |
Člen 24 |
|
— |
— |
— |
Člen 25 |
|
— |
— |
— |
Člen 26 |
|
Člen 10 |
Člen 11 |
|
Člen 27 |
|
Člen 13 |
Člen 13 |
(2): Člena 13 in 14 (3): Člen 9 |
Člen 28 |
|
— |
— |
— |
Člen 29 |
|
— |
— |
— |
Člen 30 |
|
— |
— |
— |
Člen 31 |
|
— |
— |
— |
Člen 32 |
|
— |
— |
— |
Člen 33 |
|
Priloga, del A(2), (3), (4) |
Priloga, del A(II), (VI) |
|
Priloga I |
|
Priloga, del A(1) in člen 5(6), |
Člen 6(4) |
|
Priloga II |
|
|
|
(5): Priloga |
Priloga III |
|
Priloga, del A(5), (6) |
Priloga, del A(VII) |
|
Priloga IV |
|
|
Priloga, del C |
|
Priloga V |
|
Priloga, del B |
|
|
Priloga VI |
|
Priloga, del B |
|
|
Priloga VII |
( 1 ) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.
( 2 ) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.
( 3 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
( 4 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 24.
( 5 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
( 6 ) UL L 144, 4.6.1997, str. 19.
( *1 ) UL L 35, 8.2.2005, str. 1.“;
( *2 ) UL L 229, 1.9.2009, str. 1.“
( 7 ) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
( 8 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
( 9 ) Izraz „odpadna voda“ se ne nanaša na „tehnološko vodo“, tj. vodo iz neodvisnih cevovodov, vključenih v prehrambno industrijo ali industrijo krmil; če te cevovode napaja voda, se voda ne sme uporabljati za prehrano živali, razen če ni zdravstveno ustrezna in čista, kot je opredeljeno v členu 4 Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32). V primeru ribiške industrije se zadevni cevovodi lahko napajajo tudi s čisto morsko vodo, kot je opredeljeno v členu 2 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1). Tehnološka voda se ne sme uporabljati za prehrano živali, če ne vsebuje sestavin krme ali hrane in je tehnično brez sredstev za čiščenje, dezinfekcijskih sredstev ali drugih snovi, ki jih zakonodaja o prehrani živali ne dovoljuje.
( 10 ) Izraz „trdni komunalni odpadki“ se ne nanaša na gostinske odpadke, kot je opredeljeno z Uredbo (ES) št. 1774/2002.
( 11 ) 1 enota v tem odstavku pomeni 1 mg, 1 000 IU, 1 × 109 CFU ali 100 enot encimske aktivnosti ustreznega krmnega dodatka na kg krme, če je to primerno.
( 12 ) V nemškem jeziku se izraz „analytische Bestandteile“ lahko nadomesti z izrazom „Inhaltsstoffe“. V švedskem jeziku se izraz „Analytiska beståndsdelar“ lahko nadomesti z izrazom „Analyserat innehåll“.
( 13 ) V nemškem jeziku se izraz „analytische Bestandteile“ lahko nadomesti z izrazom „Inhaltsstoffe“. V švedskem jeziku se izraz „Analytiska beståndsdelar“ lahko nadomesti z izrazom „Analyserat innehåll“.