2009R0428 — SL — 25.12.2015 — 005.002

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 428/2009

z dne 5. maja 2009

o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

(prenovitev)

POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.

Člen 2

Za namene te uredbe:

▼M1

▼B

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

Člen 3

1.  Za izvoz blaga z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje.

2.  V skladu s členom 4 ali členom 8 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni vsebovano v Prilogi I, v vsa ali le nekatere namembne kraje.

Člen 4

1.  Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.

2.  Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje, ►M1  uveden s sklepom ali skupnim stališčem ◄ , ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, in če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da so ali bi lahko bili ti izdelki kot celota ali po delih namenjeni za končno vojaško uporabo. Za namene tega odstavka „vojaška uporaba“ pomeni:

3.  Dovoljenje je potrebno tudi za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če so organi iz odstavka 1 obvestili izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice.

4.  Če je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavkov 1, 2 in 3, mora o tem obvestiti organe iz odstavka 1, ki bodo odločili, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.

5.  Države članice lahko sprejmejo ali obdržijo svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1.

6.  Država članica, ki pri izvajanju določb iz odstavkov 1 do 5 naloži obveznost dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, po potrebi o tem obvesti druge države članice in Komisijo. Druge države članice to informacijo ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe.

7.  Določbe člena 13(1), (2) in (5) do (7) se uporabljajo v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

8.  Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) št. 2603/69.

Člen 5

1.  Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo iz Priloge I je potrebno dovoljenje, če so pristojni organi države članice, v kateri je posrednikovo prebivališče ali sedež, posrednika obvestili, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1). Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojne organe, ki bodo odločili, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

2.  Država članica lahko uporabo odstavka 1 razširi na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in na blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).

3.  Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki določa, da je dovoljenje potrebno za posredništvo pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali je lahko to blago namenjeno eni od uporab iz člena 4(1).

4.  Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Člen 6

1.  Pristojni organi države članice, preko katere poteka tranzit, lahko prepovejo tranzit neskupnostnega blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko to blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1). Države članice pri odločanju o takšni prepovedi upoštevajo obveznosti in zaveze, ki so jih sprejele kot pogodbenice mednarodnih pogodb ali kot članice mednarodnih režimov neširjenja orožja.

2.  Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko država članica določi, da lahko njeni pristojni organi v posameznih primerih zahtevajo dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo iz Priloge I, če je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno uporabam iz člena 4(1).

3.  Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu, za uporabe iz člena 4(1) in blago z dvojno rabo za končno vojaško uporabo in namembne kraje iz člena 4(2).

4.  Določbe člena 8(2), (3) in (4) se uporabljajo za nacionalne ukrepe iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

Člen 7

Ta uredba se ne uporablja za opravljanje storitev ali prenos tehnologije, če to vključuje prehod oseb prek državne meje.

Člen 8

1.  Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu z odstavkom 1, takoj po sprejetju in navedejo natančne razloge zanje.

3.  Države članice Komisijo takoj obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1.

4.  Komisija ukrepe, o katerih je obveščena v skladu z odstavkoma 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

POGLAVJE III

IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE

Člen 9

▼M1

1.  Ta uredba uveljavlja splošna izvozna dovoljenja Unije za določen izvoz, naveden v prilogah IIa do IIf.

Pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik sedež, lahko izvozniku prepovejo uporabo teh dovoljenj, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je bila odvzeta pravica do uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, razen če presodijo, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. V ta namen bo uporabljen sistem iz člena 19(4).

▼M3

Da se zagotovi, da splošna izvozna dovoljenja Unije iz prilog IIa do IIf zajemajo le transakcije z nizkim tveganjem, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a zaradi črtanja namembnih krajev iz področja uporabe navedenih splošnih izvoznih dovoljenj Unije, če za take namembne kraje začne veljati embargo na orožje iz člena 4(2).

Kadar v primerih tovrstnega embarga na orožje izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih krajev iz področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem odstavkom, uporabi postopek iz člena 23b.

▼B

2.  Dovoljenje za vsak drug izvoz, ki je potrebno v skladu s to uredbo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež. To dovoljenje je ob upoštevanju omejitev iz odstavka 4 lahko individualno, globalno ali splošno.

Vsa dovoljenja veljajo po vsej Skupnosti.

Izvozniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem pristojnim nacionalnim organom zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Po potrebi je dovoljenje lahko pogojeno z izjavo o končni uporabi.

3.  Države članice zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

4.  Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

▼M1

▼B

5.  Države članice v svojih nacionalnih predpisih obdržijo ali uvedejo možnost izdaje globalnega izvoznega dovoljenja.

6.  Države članice predložijo Komisiji seznam državnih organov, pooblaščenih za:

Komisija objavi seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 10

1.  Dovoljenja za posredniške storitve iz te uredbe izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima posrednik prebivališče ali sedež. Ta dovoljenja se izdajo za določeno količino določenega blaga, ki se giblje med dvema ali več tretjimi državami. Jasno je treba opredeliti lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in njegovo točno lokacijo. Dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

2.  Posredniki predložijo pristojnim organom vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo v tretji državi porekla, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni tretji državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

3.  Države članice zahtevke za dovoljenja za posredniške storitve obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

4.  Države članice predložijo Komisiji seznam organov, pooblaščenih za izdajanje dovoljenj za opravljanje posredniških storitev v skladu s to uredbo. Komisija seznam teh organov objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 11

1.  Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembni kraj, ki ni naveden v ►M1  Prilogi IIa ◄ , ali za kateri koli namembni kraj pri blagu z dvojno rabo iz Priloge IV, nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organi države članice, ki so prejeli zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetujejo s pristojnimi organi ustrezne države ali držav članic in jim zagotovijo ustrezne podatke. Pozvana država ali države članice v desetih delovnih dneh sporoči(-jo) vse pridržke, ki jih ima(-jo) ali bi jih lahko imela(-e) glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Če v desetih delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvana država ali države članice nima(-jo) pridržkov.

V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

2.  Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v desetih delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 13(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.

Člen 12

1.  Države članice pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve v skladu s to uredbo upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki vključujejo:

2.  Države članice pri proučevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik pri vložitvi zahtevka za dovoljenje uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji za dovoljenje.

Člen 13

1.  Pristojni organi držav članic lahko v skladu s to uredbo zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje. Če izvozno dovoljenje zavrnejo, razveljavijo, odložijo izvršitev, bistveno omejijo ali prekličejo ali če so sklenili, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posredujejo ustrezne informacije. Če pristojni organi države članice odložijo izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznanijo države članice in Komisijo.

2.  Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi uradnega obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Če se zavrnitev ne razveljavi, ostane veljavna.

3.  Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo države članice in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejetih v skladu s členom 6. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.

4.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dovoljenja za posredniške storitve.

5.  Preden pristojni organi države članice v skladu s to uredbo izdajo dovoljenje za izvoz ali posredniške storitve ali odločijo o tranzitu, preučijo vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo iz Priloge I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovijo, ali so pristojni organi druge države članice ali več drugih držav članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel (to je za blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi za istega končnega uporabnika ali prejemnika). Najprej se posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdali takšno zavrnitev ali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določata odstavka 1 in 3. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazložijo z vsemi ustreznimi informacijami.

▼M1

6.  Vsa obvestila iz tega člena se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 19(4).

▼B

7.  Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami tega člena, so v skladu z določbami člena 19(3), (4) in (6) o zaupnosti takšnih informacij.

Člen 14

1.  Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja in dovoljenja za posredniške storitve se izdajo v pisni obliki ali z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz prilog IIIa in IIIb in sicer v enakem vrstnem redu.

2.  Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.

POGLAVJE IV

USKLAJEVANJE SEZNAMA BLAGA Z DVOJNO RABO

Člen 15

1.  Seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se uskladi z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in k dogovorom o nadzoru izvoza, ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb.

2.  Priloga IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 30 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.

▼M3

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a v zvezi s posodabljanjem seznama blaga z dvojno rabo iz Priloge I. Priloga I se posodablja v obsegu iz odstavka 1 tega člena. Kadar posodabljanje Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v prilogah IIa do IIg oziroma IV, se te priloge ustrezno spremenijo.

▼B

POGLAVJE V

CARINSKI POSTOPKI

Člen 16

1.  Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

2.  Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.

3.  Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Skupnosti in v skladu z njim, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katero obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Skupnost prek njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:

4.  V primeru iz odstavka 3 se takoj posvetuje s pristojnimi organi države članice, ki so izdali izvozno dovoljenje, da bi lahko ukrepala v skladu s členom 13(1). Če se ti pristojni organi odločijo, da dovoljenje ostane veljavno, odgovorijo v desetih delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahtevajo podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v desetih oziroma 30 dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Država članica, ki je izdala dovoljenje, obvesti druge države članice in Komisijo.

Člen 17

1.  Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.

2.  Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi podatke v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 18

Določbe členov 843 in 912a do 912g Uredbe (EGS) št. 2454/93 veljajo za omejitve v zvezi z izvozom, ponovnim izvozom in izhodom s carinskega območja, ko gre za blago z dvojno rabo, za katero je po tej uredbi pri izvozu potrebno dovoljenje.

POGLAVJE VI

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 19

1.  Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, zlasti za preprečitev nevarnosti, da bi morebitna neskladja pri izvajanju nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo lahko vodila v preusmeritev trgovskih tokov, ki bi povzročila težave eni ali več državam članicam.

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave podatkov med pristojnimi organi, da bi izboljšali učinkovitost režima Skupnosti za nadzor izvoza. Take informacije lahko zajemajo:

3.  Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ( 6 ) ter zlasti določbe o zaupnosti podatkov se smiselno uporabljajo ne glede na člen 23 te uredbe.

▼M1

4.  Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno v skladu s členom 23, uvede varen in šifriran sistem za izmenjavo informacij med državami članicami in po potrebi s Komisijo. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju, začasni in končni postavitvi, delovanju ter stroških omrežja.

▼B

5.  Za pripravo smernic za izvoznike in posrednike bodo pristojne države članice, v katerih imajo ti prebivališče ali sedež. Tudi Komisija in Svet lahko subjektom iz te uredbe zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse.

6.  Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ( 7 ) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 8 ).

POGLAVJE VII

NADZORNI UKREPI

Člen 20

1.  Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici. Ti registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kakršni so računi, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj podatkov, da se lahko razbere:

2.  V skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v posamezni državi članici, posredniki vodijo registre ali evidence posredniških storitev, ki spadajo v področje uporabe člena 5, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katerega so bile zagotovljene posredniške storitve, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, in njihov namembni kraj ter države, ki jih te posredniške storitve zadevajo.

3.  Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve. Na zahtevo se predložijo pristojnim organom države članice, v kateri ima izvoznik sedež ali v kateri ima posrednik sedež ali prebivališče.

Člen 21

Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:

POGLAVJE VIII

DRUGE DOLOČBE

Člen 22

1.  Za blago z dvojno rabo s seznama v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Skupnosti potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga iz dela 2 Priloge IV.

2.  Država članica lahko uvede obvezno dovoljenje za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, če ob prenosu:

3.  Zahtevek za dovoljenje za prenos je treba vložiti v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.

4.  V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 11 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, če se okoliščine niso bistveno spremenile.

5.  Država članica, ki sprejme predpise s tako zahtevo, obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija objavi ta podatek v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

6.  Ukrepa iz odstavkov 1 in 2 ne vključujeta izvajanja nadzora na notranjih mejah Skupnosti, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti.

7.  Uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.

8.  Listine in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo iz Priloge I znotraj Skupnosti se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnim organom države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.

9.  Država članica lahko s svojimi predpisi za tisto blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih podatkov svojim pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Skupnosti.

10.  V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Skupnosti, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Skupnosti nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.

Člen 23

1.  Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika.

Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.

2.  Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo ali usklajevalna skupina se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.

▼M1

3.  Komisija Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo, za katero velja člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 9 ).

▼M3

Člen 23a

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(1) in člena15(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 2. julija 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz člena 9(1) in člena 15(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9(1) in členom 15(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 23b

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 23a(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

▼B

Člen 24

Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

▼M1

Člen 25

1.  Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno z ukrepi iz člena 24. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.

2.  Vsaka tri leta Komisija pregleda izvajanje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži obsežno poročilo o izvajanju in oceni učinka, ki lahko vključuje predloge za njene spremembe. Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila.

3.  Posebni deli poročila obravnavajo:

4.  Komisija najpozneje 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe s posebnim poudarkom na izvajanju Priloge IIb, splošnega izvoznega dovoljenja Unije št. EU002, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, zlasti glede vprašanja pošiljk majhne vrednosti.

▼M1

Člen 25a

Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov o carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe ter zlasti za odpravo zahtev za dovoljenja za ponovni izvoz na ozemlju Unije. Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.

▼B

Člen 26

Ta uredba ne vpliva na:

Člen 27

Uredba (ES) št. 1334/2000 se razveljavi z učinkom od 27. avgusta 2009.

Pri zahtevkih za izvozna dovoljenja, vloženih pred 27. avgustom 2009, se ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 1334/2000 še uporabljajo.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 28

Ta uredba začne veljati devetdeset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M5

PRILOGA I

Seznam iz člena 3 te uredbe

SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO

Ta seznam izvaja mednarodno dogovorjeno kontrolo blaga z dvojno rabo, vključno z Wassenaarskim sporazumom, Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG), Avstralsko skupino in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC).

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI (NTN)

(To je treba upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)

„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.

„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za „splošno znane“ informacije oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI (GTN)

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)

Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.

„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.

Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za „splošno znane“ informacije, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI (GTN)

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 0 do 9.)

Blago iz skupin 0 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE

V skladu s pravili iz odstavka 6.5 na strani 108Medinstitucionalnih pravil o objavah (izdaja 2015) se za besedila v angleščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:

cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom.Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.

KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Kratico ali okrajšavo, uporabljeno kot opredeljeni pojem, je mogoče najti v besedilu „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.

OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Opredelitve pojmov med ‚enojnimi narekovaji‘ so v tehnični opombi navedene za vsak zadevni predmet.

Opredelitve pojmov med „dvojnimi narekovaji“ so naslednje:

„Točnost“ (2 6), ki se navadno meri s pojmi netočnosti, pomeni največje pozitivno ali negativno odstopanje določene vrednosti od pričakovane standardne ali dejanske vrednosti.

„Aktivni sistemi za krmarjenje leta“ (7) so sistemi, katerih naloga je preprečiti neželeno gibanje „zrakoplova“, projektila ali strukturne obremenitve z avtonomno obdelavo izhodnih podatkov večvrstnih senzorjev in posledičnim zagotavljanjem potrebnih preventivnih ukazov za izvajanje avtomatičnega krmiljenja.

„Aktivna pika“ (6 8) je najmanjši (posamezni) element polprevodniškega niza, ki ima fotoelektrično prenosno funkcijo, kadar je izpostavljen svetlobnemu (elektromagnetnemu) sevanju.

„Prilagojeno za uporabo v vojni“ (1) pomeni vse spremembe ali izločanja (kakor so spremembe čistote, časa uporabnosti, kužnosti, lastnosti širjenja ali odpornost proti UV sevanju), ki so zasnovani za povečanje učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

„Korigirana največja zmogljivost“ (4) je korigirana največja zmogljivost, s katero izvajajo „digitalni računalniki“ 64-bitna ali večja seštevanja ali množenja, in je izražena v teraflopsih (WT) v enotah 1012 korigiranih operacij s plavajočo vejico na sekundo.

„Zrakoplov“ (1 7 9) pomeni letečo napravo s fiksnimi krili, z gibljivimi krili, z rotacijskimi krili (helikopter), z nagibnim rotorjem ali nagibnimi krili.

„Zračna ladja“ (9) pomeni zrakoplov na motorni pogon, katerega vzgon zagotavlja plin (običajno helij, v preteklosti vodik) in ki je lažji od zraka.

„Z vsemi razpoložljivimi kompenzacijami“ (2) pomeni, da so bili upoštevani vsi mogoči ukrepi, ki so na voljo proizvajalcu za zmanjšanje vseh sistemskih napak pri pozicioniranju določenega modela obdelovalnega orodja ali napak merjenja za določen koordinatni merilni stroj.

„Dodeljeno po ITU“ (3 5) pomeni dodelitev frekvenčnih pasov v skladu z zadnjo izdajo ITU Pravilnika o radiokomunikacijah za primarne, dovoljene in sekundarne radijske službe.

„Kotni pogrešek“ (2) pomeni največjo razliko med kotnim položajem in dejanskim točno izmerjenim kotnim položajem, potem ko se pritrdilni okvir obdelovanca premakne iz začetnega položaja.

„Naključni hod kota“ (7) pomeni kotni pogrešek, ki nastane s časom zaradi belega šuma hitrosti vrtenja. (IEEE STD 528–2001)

„APP“ (4) je ekvivalent „korigirani največji zmogljivosti“.

„Asimetrični algoritem“ (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja različne matematične ključe za šifriranje (enkripcijo) in dešifriranje (dekripcijo).

„Avtomatsko sledenje cilju“ (6) pomeni tehniko obdelave, ki samodejno (avtomatično) ugotavlja in v realnem času zagotavlja ekstrapolirano izhodno vrednost najverjetnejšega položaja cilja.

„Povprečna izhodna moč“ (6) pomeni celotno „lasersko“ izhodno energijo v džulih, deljeno z obdobjem, v katerem je oddan niz zaporednih impulzov, v sekundah. Pri nizu enakomerno razporejenih impulzov je enaka celotni „laserski“ izhodni energiji v enem impulzu v džulih, pomnoženi z impulzno frekvenco „laserja“ v hercih.

„Propagacijska zakasnitev osnovnih vrat“ (3) pomeni vrednost zakasnitve propagacije, kakršno imajo osnovna vrata „monolitnega integriranega vezja“. Za določeno „družino“„monolitnih integriranih vezij“ se lahko navaja kot propagacijska zakasnitev na tipična vrata dane ‚družine‘ ali kot tipična zakasnitev na vrata dane ‚družine.‘

„Temeljne znanstvene raziskave“ (GTN, NTN) pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se opravlja predvsem zaradi pridobivanja novih spoznanj o temeljnih principih pojavov ali dejstev, ki jih je mogoče opazovati, in ni usmerjeno predvsem v specifični praktični namen ali cilj.

„Prednapetost“ (merilnik pospeška) (7) je povprečni izhodni podatek merilnika pospeška v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. „Prednapetost“ je izražena v g ali v metrih na sekundo na kvadrat (g ali m/s2) (standardi IEEE 528-2001). (mikro g je enak 1 × 10 6 g).

„Prednapetost“ (žirometer) (7) je povprečni izhodni podatek žirometra v določenem času, merjen pod določenimi pogoji obratovanja, ki ni povezan z vhodnim pospeškom ali rotacijo. "Prednapetost" je tipično izražena v stopinjah na uro (stop/h). (standardi IEEE 528–2001).

„Aksialno opletanje“ (2) pomeni aksialni premik pri enem obratu delovnega vretena, izmerjen pravokotno na čelno stran vretena v bližini oboda čelne strani (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.63).

„Predoblike ogljikovih vlaken“ (1) so urejene oblike neprevlečenih ali prevlečenih ogljikovih vlaken, ki tvorijo okvirni del pred vstavitvijo „matrik“, da nastane „kompozit“.

„CEP“ (krog enake verjetnosti) (7) je merilo točnosti; pomeni krog s polmerom in središčem v cilju, na določeni razdalji, v katerega zadeva 50 % koristnega signala.

„Kemični laser“ (6) je „laser“, v katerem se za vzbujanje snovi uporablja energija, sproščena pri kemični reakciji.

„Mešanica kemikalij“ (1) pomeni trd, tekoč ali plinast proizvod, sestavljen iz dveh ali več komponent, ki pod pogoji, v katerih se mešanica hrani, med seboj ne reagirajo.

„Cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni sistemi za vodenje smeri“ (7) so sistemi, ki izkoriščajo tok zraka prek aerodinamičnih površin za povečanje ali krmiljenje sil, ki jih ustvarijo te površine.

„Civilni zrakoplovi“ (1 3 4 7) so „zrakoplovi“, z oznakami navedeni v seznamih certifikatov letalnosti, ki jih objavljajo organi civilnega letalstva ene ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarskega sporazuma zaradi izvajanja komercialnega civilnega zračnega prevoza na notranjih in zunanjih letalskih progah ali zaradi legalizacije njihove uporabe za civilno, zasebno ali poslovno rabo.

„Mešano vlakno“ (1) pomeni prepletanje filamentov termoplastičnih vlaken in ojačitvenih vlaken, da se proizvede ojačitvena vlaknena mešanica „matrika“.

„Kominucija“ (1) je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

„Krmilnik komunikacijskega kanala“ (4) je fizični vmesnik, ki krmili tok sinhronih ali asinhronih digitalnih informacij. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Kompenzacijski sistemi“ (6) so sestavljeni iz primarnega skalarnega senzorja, enega ali več referenčnih senzorjev (npr. vektorskih magnometrov) in programske opreme, ki omogoča zmanjšanje rotacijskega hrupa platforme togega telesa.

„Kompozit“ (1 2 6 8 9) pomeni „matriko“ in dodatno ali dodatne faze iz delcev, laskov, vlaken ali katere koli njihove kombinacije, namenjene za specifičen namen ali namene.

„Sestavljena rotacijska miza“ (2) je miza, ki omogoča vrtenje in nagibanje obdelovanca okoli dveh nevzporednih osi, ki ju je mogoče simultano koordinirati za „vodenje po konturi“.

„III/V spojine“ (3 6) so polkristalni ali binarni oziroma kompleksni monokristalni proizvodi, ki vsebujejo elemente iz skupin IIIA in VA Mendelejevega periodnega sistema kemičnih elementov (npr. galijev arzenid, galij-aluminijev arzenid, indijev fosfid).

„Vodenje po konturi“ (2) je sestavljen iz dveh ali več „numerično krmiljenih“ pogonov, delujočih v skladu z navodili, ki določajo naslednji želeni položaj in želene hitrosti podajanja v tem položaju. Te hitrosti podajanja se spreminjajo v medsebojni odvisnosti tako, da ustvarijo želeno konturo (sklic: ISO/DIS 2806-1980).

„Kritična temperatura“ (1 3 5) (včasih navedena tudi kot temperatura prehoda) določene „superprevodne“ snovi je temperatura, pri kateri ta snov izgubi vso upornost za pretok enosmernega električnega toka.

„Kriptografska aktivacija“ (5) je vsaka tehnika, ki aktivira ali omogoči kriptografsko funkcijo proizvoda, in sicer prek varnega mehanizma, ki ga vpelje proizvajalec proizvoda, če je ta mehanizem vezan izključno na eno od naslednjega:

Tehnični opombi

„Kriptografija“ (5) je disciplina načel, sredstev in metod preoblikovanja podatkov za zakrivanje vsebine te informacije, zaščito pred njenim nezaznavnim spreminjanjem te ali pred njeno nepooblaščeno rabo. „Kriptografija“ se omejuje na preoblikovanje informacij z uporabo enega ali več 'tajnih parametrov' (tj. kriptospremenljivk) ali upravljanje njihovega ključa.

Tehnična opomba:

‚tajni parameter‘: konstanta ali ključ, ki ni znan drugim oziroma je znan le v okviru skupine.

„CW-laser“ (6) pomeni „laser“, ki proizvaja nominalno konstantno izhodno energijo za več kot 0,25 sekunde.

Sistemi „navigacije na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“) (7) so sistemi, ki za zagotavljanje točnih navigacijskih podatkov v dinamičnih pogojih uporabljajo različne vire predhodno izmerjenih in integriranih geokartografskih podatkov. Podatkovni viri obsegajo izobatne (batimetrične; globinske) zemljevide, zvezdne karte, gravitacijske zemljevide, magnetne zemljevide ali digitalne tridimenzionalne (3D) zemljevide.

„Deformirljiva zrcala“ (6) (znana tudi kot prilagodljiva optična zrcala) so zrcala, ki imajo:

„Osiromašeni uran“ (0) je uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235 pod njegovo naravno koncentracijo.

„Razvoj“ (GTN, NTN, povsod) se nanaša na vse faze pred serijsko proizvodnjo, kot so: snovanje, raziskovanje zasnov, analiza zasnov, koncepti zasnov, sestava in preizkušanje prototipov, sheme pilotske proizvodnje, podatki o zasnovi, proces preoblikovanja podatkov o zasnovi v proizvod, zasnova konfiguracije, zasnova integriranja, videz.

„Difuzijsko spajanje“ (1 2 9) je hladna združitev najmanj dveh ločenih kosov kovine v en kos s trdnostjo spoja, ki je enaka trdnosti najšibkejšega materiala, pri čemer je glavni mehanizem medsebojna difuzija atomov prek vmesnika.

„Digitalni računalnik“ (4 5) je naprava, ki lahko z eno ali več diskretnimi spremenljivkami:

„Digitna prenosna hitrost“ (def) je skupna bitna hitrost informacije, ki se neposredno prenaša na katero koli vrsto medija.

„Neposredno hidravlično stiskanje“ (2) je postopek deformiranja z uporabo gibkega mehurja, napolnjenega s fluidom, ki deluje neposredno na obdelovanca.

„Stopnja zdrsa z delovne točke“ (žiroskopi) (7) pomeni komponento žiroskopskega izhoda, ki je funkcionalno neodvisna od izhodne rotacije. Izražena je kot hitrost vrtenja. (IEEE STD 528–2001)

„Efektivni gram“ (0 1) „posebno cepljivega materiala“ pomeni:

„Elektronski sestav“ (2 3 4 5) pomeni več elektronskih komponent (tj. ‚elementov vezja‘, ‚diskretnih komponent‘, integriranih vezij itn.), ki so med seboj povezane, da izvajajo specifično funkcijo oziroma specifične funkcije in so kot celota zamenljive ter jih je mogoče razstaviti.

„Elektronsko krmiljen fazni antenski niz“ (5 6) je antena, ki oblikuje žarek prek faznega sklapljanja tako, da smer žarka krmilijo kompleksni koeficienti vzbujanja sevalnih elementov in da se lahko smer tega žarka z uporabo električnega signala spreminja po azimutu ali elevaciji ali po obeh, pri oddajanju in sprejemanju.

„Energetski materiali“ (1) pomeni snovi ali mešanice, ki kemično reagirajo, da sprostijo energijo, potrebno za njihovo namembno uporabo. „Eksplozivi“, „pirotehnična sredstva“ in „pogonske snovi“ so podrazredi energetskih materialov.

„Končne enote“ (2) vključujejo prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke „robotskega“ manipulatorja.

„Ekvivalentna gostota“ (6) je masa optičnega elementa na enoto optične površine, projiciranega na optično ploskev.

„Eksplozivi“ (1) so trde, tekoče ali plinaste snovi ali mešanice snovi, ki morajo eksplodirati pri uporabi kot primarna, ojačevalna ali glavna polnila v bojnih glavah, pri rušenju ali drugih uporabah.

„Sistemi FADEC“ (7 9) pomenijo sisteme popolnega digitalnega krmiljenja motorja – digitalni elektronski krmilni sistem za plinskoturbinski motor lahko samostojno krmili motor v celotnem obratovalnem območju od zahtevanega zagona motorja do zahtevane zaustavitve motorja, tako v normalnih pogojih kot ob napaki.

„Vlakneni ali nitasti materiali“ (0 1 8) vključujejo:

„Integrirano vezje na filmu“ (3) pomeni niz ‚elementov vezja‘ in njihovih kovinskih medsebojnih povezav, narejenih z depozicijo debele ali tanke plasti na izolirno „podlago“.

„Fiksen“ – (nespremenljiv) (5) pomeni, da kodirni ali kompresivni algoritem ne more sprejeti parametrov od zunaj (npr. kriptografskih ali ključnih spremenljivk) in ga uporabnik ne more spremeniti.

„Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta“ (7) je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z „laserskimi“ žarki zagotavlja realnočasovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.

„Optimizacija poti leta“ (7) je postopek minimiziranja odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti naloge misije.

„sistem krmarjenja leta z uporabo svetlobe“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje zrakoplova med letom, pri čemer so efektorji/aktuatorji optični signali.

„sistem krmarjenja leta z uporabo računalnika“ (7) pomeni primarni sistem digitalnega krmarjenja leta, ki deluje na podlagi povratne zveze za krmarjenje zrakoplova med letom, pri čemer so efektorji/aktuatorji električni signali.

„Žariščnoravninski detektorski nizi“ (6 8) so linearne ali dvodimenzionalne ravninske plasti ali kombinacija ravninskih plasti posamičnih detektorskih elementov, ki delujejo na žariščni ravni, z elektroniko ali brez elektronike za branje podatkov.

„Delna pasovna širina“ (3 5) pomeni „trenutno pasovno širino“, deljeno s središčno frekvenco, izraženo v odstotkih.

„Frekvenčni skoki“ (5) pomenijo obliko „razpršenega spektra“, kjer se oddajna frekvenca posameznega komunikacijskega kanala spreminja z naključnim ali psevdonaključnim zaporedjem diskretnih korakov.

„Sprožilec frekvenčne maske“ (3) za „analizatorje signalov“ je mehanizem, pri katerem je mogoče s funkcijo sprožilca izbrati frekvenčno območje, ki bo prikazano kot podsklop pasovne širine sprejema, in zanemariti druge signale, ki so tudi lahko v isti pasovni širini sprejema. „Sprožilec frekvenčne maske“ lahko vsebuje več ko en samostojen sklop omejitev.

„Frekvenca preklopnega časa“ (3) je čas (tj. zakasnitev), ki ga porabi signal, da po preklopu z določene začetne izhodne frekvence doseže neko končno izhodno frekvenco (±0,05 %). Za blago z določenim frekvenčnim obsegom manj kot ±0,05 % od njegove centralne frekvence velja, da ni zmožno frekvenčnega preklopa.

„Frekvenčni sintezator“ (3) pomeni vsako vrsto frekvenčnega vira, ne glede na uporabljeno tehniko, ki proizvaja več simultanih ali alternativnih izhodnih frekvenc na enem ali več izhodih, krmiljenih, izvedenih ali urejenih iz manjšega števila standardnih (ali osnovnih) frekvenc.

„Gorivna celica“ (8) je elektrokemična naprava, ki kemično energijo pretvori neposredno v enosmerni električni tok ob porabi goriva iz zunanjega vira.

„Taljiv“ (1) pomeni, da ga je mogoče navzkrižno vezati ali nadalje polimerizirati (vulkanizirati) z uporabo toplote, sevanja, katalizatorjev itd. ali ga je mogoče staliti brez pirolize (pooglenitve).

„Plinska atomizacija“ (1) je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

„Geografsko razpršen“ (6) pomeni, da so vse lokacije med seboj oddaljene več kot 1 500  m v vseh smereh. Za mobilna zaznavala (senzorje) se vedno šteje, da so „geografsko razpršena“.

„Krmilni sistem“ (7) je sistem, ki združuje postopek merjenja in izračunavanja položaja in hitrosti vozila (tj. navigacije) s sistemom izračunavanja in pošiljanja ukazov sistemom kontrole letenja vozila s ciljem, da se popravi pot leta.

„Vroče izostatično zgoščevanje“ (2) je postopek izpostavljanja odlitka pritisku pri temperaturah nad 375 K (102 °C) v zaprti kletki z uporabo različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.) za vzpostavitev enake sile v vseh smereh, da bi s tem zmanjšali ali odpravili poroznost v odlitku.

„Hibridno integrirano vezje“ (3) pomeni vsako kombinacijo integriranega vezja oziroma vezij ali integriranega vezja in ‚elementov vezja‘ ali ‚diskretnih komponent‘, ki v medsebojni povezavi opravlja določeno(e) funkcijo(e) in ima vse naslednje značilnosti:

„Izboljšava slike“ (4) pomeni obdelavo dospele slike – nosilke informacij z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali preoblikovanje med področji (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija). To ne vključuje algoritmov, ki uporabljajo samo linearno ali rotacijsko transformacijo ene same slike, kot so prevod, izvleček posamičnih znamenj, zajetje slike ali napačna koloracija.

„Imunotoksin“ (1) je izpeljanka enoceličnega monoklonalnega protitelesa in „toksina“ ali „podenote toksina“, ki selektivno prizadene okužene celice.

„Splošno znano“ (GTN, NTN, GSN) v smislu tega besedila pomeni „tehnologijo“ ali „programsko opremo“, ki je dostopna brez kakršnih koli omejitev njene nadaljnje distribucije (avtorske omejitve ne pomenijo, da ta „tehnologija“ oziroma „programska oprema“ ne bi bila „splošno znana“).

„Informacijska varnost“ (4 5) pomeni vsa sredstva in načine, katerih namen je zagotoviti dostopnost, tajnost ali celovitost informacij ali komunikacij, razen sredstev in načinov varovanja pred napakami. Sem spadajo „kriptografija“, „kriptografska aktivacija“, ‚kriptoanaliza‘, zaščita pred odtekanjem podatkov in računalniška varnost.

„Trenutna pasovna širina“ (3 5 7) je širina frekvenčnega pasu, kjer ostane izhodna moč konstantna v okviru 3 dB brez prilagajanja drugih operativnih parametrov.

„Opravilno območje“ (6) je določeno nedvoumno prikazovalno območje radarja.

„Izolacija“ (9) se nanaša na komponente raketnega motorja, to je ohišje, dulec, vstopne odprtine, zapirala ohišja, in vključuje vulkanizirani ali polvulkanizirani vezni material iz gume, v katerega je vložen izolacijski ali refrakcijski material. Lahko je tudi blažilec napetosti.

„Notranja obloga“ (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali izolacijskim slojem. Navadno se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija na podlagi tekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug polimer z dodanimi vulkanizatorji.

„Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer“ (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv element s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.

„Zlonamerna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi ‚orodjem za spremljanje‘ preprečila odkrivanje ali izključila ‚zaščitne protiukrepe‘ računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednja opravila:

Tehnični opombi:

„Izolirane žive kulture“ (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v suhih preparatih.

„Izostatična stiskalnica“ (2) je naprava, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

„Laser“ (0 2 3 5 6 7 8 9) je sklop komponent, ki proizvajajo prostorsko in časovno koherentno svetlobo, ojačano z vzbujanim sevanjem.

„Knjižnica“ (1) (parametrična tehnična zbirka podatkov) je zbirka tehničnih informacij, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevnih sistemov, opreme ali komponent.

„Vozila, lažja od zraka“ (9) pomeni balone in zrakoplove, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.

„Linearnost“ (2) (navadno merjena kot nelinearnost) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.

„Lokalno omrežje“ (4 5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

„Magnetni gradiometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnih sprememb v prostoru zaradi virov zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz več „magnetometrov“ in pripadajoče elektronike, katerih izhodne vrednosti so merilo magnetnega poljskega gradienta.

„Magnetometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.

„Glavni pomnilnik“ (4) pomeni primarni pomnilnik podatkov ali ukazov, do katerih ima centralna procesna enota hitri dostop. Sestavljen je iz notranjega pomnilnika „digitalnega računalnika“ in vsake njegove hierarhične razširitve, kot je na primer predpomnilnik ali razširjeni pomnilnik z nesekvenčnim dostopom.

„Materiali, odporni proti koroziji z UF6“ (0) vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo, aluminij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 mas. % niklja ali več in fluorirane ogljikovodikove polimere.

„Matrika“ (1 2 8 9) je snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali vlakni.

„Merilna negotovost“ (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je prava vrednost merljive spremenljivke s 95-odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (sklic ISO 10360-2).

„Mehansko zlitje“ (1) pomeni postopek mešanja, ki poteka s mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

„Ekstrakcija iz taline“ (1) je postopek ‚hitrega strjevanja‘ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

„Predenje iz taline“ (1) je postopek ‚hitrega strjevanja‘, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.

„Mikroračunalniško mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „vezje z več čipi“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnilniku.

„Mikroprocesorsko mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno vezje“, ki vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zunanjega pomnilnika.

„Mikroorganizmi“ (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali gobe, naravne, gojene ali spremenjene, bodisi v obliki „izoliranih živih kultur“ bodisi v obliki materiala, ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.

„Projektili“ (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki lahko nosijo najmanj 500 kg koristnega tovora in imajo doseg najmanj 300 km.

„Monofilament“ (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je navadno nekaj mikrometrov.

„Monolitno integrirano vezje“ (3) je kombinacija pasivnih ali aktivnih ‚elementov vezja‘ ali obojega, ki:

„Monospektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega spektralnega pasu.

„Veččipno integrirano vezje“ (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več „monolitnih integriranih vezij“, bondiranih na skupno „podlago“.

„Multispektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot dvajset diskretnih spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.

„Naravni uran“ (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.

„Krmilnik za dostop do omrežja“ (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto „hitrostjo digitalnega prenosa“ in pri tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega dostopa.

„Nevronski računalnik“ (4) je računalniška naprava, namenjena ali oblikovana za oponašanje nevronov ali skupine nevronov, to je računalniška naprava, ki ji strojna oprema daje sposobnost modulacije teže in števila medpovezav in številnih računalniških komponent na podlagi poprejšnjih podatkov.

„Jedrski reaktor“ (0) je popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo. „Jedrski reaktor“ vključuje vse predmete znotraj reaktorske posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, naprave, ki nadzirajo moč v reaktorski sredici, in komponente, ki navadno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.

„Numerično krmiljenje“ (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da uporabi numerične podatke, navadno vnesene med postopkom (v zvezi z ISO 2382).

„Objektna koda“ (GSN) je strojno izvedljiva oblika primernega izraza za en proces ali več procesov („izvorna koda“ (izvorni jezik)), ki je bila sestavljena s sistemom za programiranje.

„Delovanje, upravljanje ali vzdrževanje“ (OAM) (5) pomeni opravljanje ene ali več naslednjih nalog:

„Optično ojačanje“ (5) v optičnih komunikacijah je tehnika ojačevanja, ki ojačuje optične signale, proizvedene v različnih optičnih virih, brez pretvorbe v električne signale, to je z uporabo polprevodniških optičnih ojačevalnikov ali ojačevalnikov luminescenčnih optičnih vlaken.

„Optični računalnik“ (4) pomeni računalnik, namenjen ali izdelan za izrabo svetlobe pri predstavitvi podatkov, katerega računalniški logični elementi temeljijo na neposredno sklopljenih optičnih napravah.

„Optično integrirano vezje“ (3) je „monolitno integrirano vezje“ ali „hibridno integrirano vezje“, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlobni senzorji ali svetlobni oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.

„Optična komutacija“ (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez pretvorbe v električne signale.

„Celotna tokovna gostota“ (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave (vključno s superprevodniškimi filamenti, kovinsko matriko, v kateri so superprevodniški filamenti, zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).

„Sodelujoča država“ (7 9) je država članica Wassenaarskega sporazuma (glej www.wassenaar.org).

„Maksimalna moč“ (6) pomeni največjo moč, doseženo pri „trajanju impulza“.

„Zasebno omrežje“ (5) je podatkovni komunikacijski sistem, ki:

Tehnična opomba:

‚podatkovna naprava‘ je naprava za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.

„Plazemska atomizacija“ (1) je postopek redukcije toka staljene ali trdne kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo plazemske razpršilke v okolju inertnega plina.

„Upravljanje moči“ (7) pomeni spremembo posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini „zrakoplova“ vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.

„Poprej ločen“ (0 1) se navezuje na uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati koncentracijo nadzorovanega izotopa.

„Primarno krmarjenje letenja“ (7) so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje „zrakoplova“, ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje propulzivnega potiska.

„Osnovni element“ (4), kot se uporablja v skupini 4, je „osnovni element“, če je njegova nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju proizvodnje ali integracije dobave.

„Proizvodnja“ (GTN, NTN, povsod) pomeni vse proizvodne faze, kot so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje (montaža), nadzor, preizkušanje, zagotavljanje kakovosti.

„Proizvodna oprema“ (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic, kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preizkušalno opremo, druge stroje in njihove komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Proizvodne zmogljivosti“ (7 9) pomenijo „opremo za proizvodnjo“ in posebej zanjo razvito programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.

„Program“ (2 6) je sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.

„Kompresija impulzov“ (6) je kodiranje in obdelava dolgega impulza radarskega signala v kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.

„Trajanje impulza“ (6) je trajanje „laserskega“ impulza in pomeni čas med točkami polovične jakosti na prednji in zadnji fronti posameznega impulza.

"Impulzni laser" (6) pomeni "laser", katerega "trajanje impulza" je 0,25 sekunde ali manj.

„Kvantna kriptografija“ (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za „kriptografijo“ z merjenjem kvanto-mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi fizičnimi lastnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna elektrodinamika).

„Agilnost radarske frekvence“ (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika med impulzi ali skupinami impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kot pasovna širina impulza.

„Radar z razpršenim spektrom“ (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek veliko širšega frekvenčnega pasu z uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.

„Sevalna občutljivost“ (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807 × (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.

Tehnična opomba:

kvantna učinkovitost je navadno izražena v odstotkih, vendar je za namene te formule izražena v decimalnem številu, manjšem od ena, npr. 78 % je 0,78.

„Realnočasovna pasovna širina“ (3) za „analizatorje signalov“ je najširše frekvenčno območje, za katerega lahko analizator neprekinjeno preoblikuje časovne podatke v celoti v frekvenčne rezultate s Fourierevo ali drugo diskretno obliko transformacije, ki vsako dohodno časovno točko obdela brez vrzeli ali učinkov oken, ki zmanjšujejo izmerjeno amplitudo za več kot 3 dB pod dejansko amplitudo signala, hkrati pa iznaša ali prikazuje preoblikovane podatke.

„Realnočasovna obdelava“ (2 6 7) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja zahtevano raven storitve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa, ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.

„Ponovljivost“ (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja neobratovanja (sklic: IEEE STD 528-2001 (ena sigma standardne deviacije)).

„Zahtevana“ (GTN 1-9), kot se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, se nanaša samo na tisti delež „tehnologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij, ki so predmet nadzora. Takšna „potrebna“„tehnologija“ je lahko skupna za različno blago.

„Razločljivost“ (2) pomeni najmanjši inkrement merilne naprave; pri digitalnih instrumentih je to najmanj pomembni bit (sklic: ANSI B-89.1.12).

„Agens za obvladovanje nemirov“ (1) je snov, ki pod pričakovanimi pogoji uporabe za namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.

Tehnična opomba:

Solzilni plini so podniz "agensov za obvladovanje nemirov".

"Robot" (2 8) je manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja senzorje in ki:

„Rotacijska atomizacija“ (1) pomeni postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 mikrometrov ali manj z uporabo centrifugalne sile.

„Predpreja“ (1) je snop (navadno 12–120) približno vzporednih ‚pramenov‘.

„Opletanje“ (2) (out-of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi, merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je predmet preizkušanja (sklic: ISO 230/1 1986, odstavek 5.61).

„Faktor lestvice“ (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno spremembo, ki je predmet meritve. Faktor lestvice se navadno ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih-izhodnih podatkov, dobljenih s cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.

„Čas umirjanja“ (3) pomeni potreben čas, da pride izhodna vrednost v območje pol bita končne vrednosti, kadar gre za preklapljanje med katerima koli nivojema pretvornika.

„SHPL“ (super high power laser) pomeni „visokozmogljivi laser“.

„Analizatorji signalov“ (3) so aparati za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.

„Obdelava signala“ (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, filtriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija, konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva transformacija).

„Programska oprema“ (GSN, povsod) je zbirka enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju.

„Izvorna koda“ (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za en ali več postopkov, ki jih programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo („objektna koda“ (ali objektni jezik)).

„Vesoljsko plovilo“ (7 9) so aktivni in pasivni sateliti in vesoljske sonde.

„Platforma vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, ki zagotavlja podporno infrastrukturo „vesoljskega plovila“, na njej pa se nahaja tudi „koristni tovor vesoljskega plovila“.

„koristni tovor vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, pritrjeno na „vesoljsko plovilo“, namenjeno za izvedbo vesoljske misije (npr. komunikacije, opazovanje, znanost).

„Primeren za vesolje“ (3 6 7) pomeni zasnovan, izdelan ali kvalificiran z uspešnim preizkušanjem za delovanje na višini, večji od 100 km nad površino Zemlje.

„Posebno cepljivi materiali“ (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, „uran, obogaten z izotopom urana 235 ali urana 233“, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.

„Specifični modul“ (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Specifična natezna trdnost“ (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti (50 ± 5) %.

„Žiroskopi z rotirajočo maso“ (7) pomeni žiroskope, ki za zaznavanje premikov kota uporabljajo stalno rotirajočo maso.

„Hlajenje curka“ (1) pomeni postopek ‚hitrega strjevanja‘ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin.

„Razpršeni spekter“ (5) je tehnika, pri kateri se energija razmeroma ozkega pasu komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.

Radar „z razpršenim spektrom“ (6) – glej „Radar z razpršenim spektrom“.

„Stabilnost“ (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove kalibrirane vrednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija časa.

"Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju" (1), so tiste države, za katere je (oziroma ni) Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja začela veljati. (Glej www.opcw.org)

„Podlaga“ (3) je rezina osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v kateri so nameščene „diskretne komponente“ ali integrirana vezja ali oboji.

„Surovi substrati“ (3 6) so monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih elementov, kot so ogledala ali optična okna.

„Podenota toksina“ (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega „toksina“.

„Superzlitine“ (2 9) so zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa, katerih trdnost presega katero koli zlitino iz serije AISI 300, in to pri temperaturah nad 922 K (649 °C) v zahtevnih okoljskih in delovnih pogojih.

„Superprevodni“ (1 3 5 6 8) so materiali, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso električno upornost, to je, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo velike električne tokove, ne da bi pri tem sledilo džulsko segrevanje.

„Visokozmogljivi laser“ („SHPL“) (6) pomeni „laser“, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno velikih količinskih delih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW moč več kot 20 kW.

„Superplastično oblikovanje“ (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je navadno značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri prelomni točki, ugotovljeni pri sobni temperaturi z običajnim preizkušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.

„Simetrični algoritem“ (5) je kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in dekripcijo.

„Sistemske sledi“ (6) so obdelana, medsebojno povezana (vnos radarskih podatkov o cilju v položaj po načrtu letenja) in osvežena poročila o položaju zrakoplova med letenjem, ki so na voljo kontrolorjem v centrih za vodenje letalskega prometa.

„Sistolični matrični računalnik“ (4) je računalnik, pri katerem lahko uporabnik dinamično nadzoruje tok in modifikacijo podatkov na nivoju logičnih vrat.

"Trak" (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih "monofilamentov", ’pramenov’, "predprej", "prediv" ali "prej" itn., navadno prevlečenih s smolo.

„Tehnologija“ (GTN, NTN, povsod) pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga. Te informacije imajo obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.

„Tridimenzionalno tiskano vezje“ (3) pomeni skupek medsebojno povezanih polprevodniških ploščic z vodom, ki v celoti poteka prek vsaj ene ploščice in vzpostavlja medsebojne povezave med ploščicami.

„Nihajno vreteno“ (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja kotni položaj svojega središča glede na druge osi.

„Časovna konstanta“ (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1- do 1/e-krat končna vrednost (tj. 63 % končne vrednosti).

„Konica“ (9) je stacionarna komponenta obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjena na notranjo površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.

„Celovito krmarjenje leta“ (7) je avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja „zrakoplova“ in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo realnočasovnim spremembam podatkov glede ciljev, tveganj ali drugih „zrakoplovov“.

„Skupna digitalna prenosna hitrost“ (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem sistemu.

„Predivo“ (1) je snop navadno približno vzporednih „monofilamentov“.

„Toksini“ (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kot so na primer patološki vzorci, pridelki, živila ali semena „mikroorganizmov“.

„Transferni laser“ (6) pomeni „laser“, pri katerem se oddajanje koherentne svetlobe (laseriranje) snovi vzbudi tako, da pride pri prenosu energije do kolizije atoma ali molekule, ki ne oddaja koherentne svetlobe (ne laserira) z atomom ali molekulo snovi, ki oddaja koherentno svetlobo (laserira).

„Nastavljiv“ (6) pomeni zmožnost „laserja“, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek območja z več „laserskimi“ prehodi. „Laser“, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne dolžine v enem „laserskem“ prehodu, se ne pojmuje za „nastavljivega“.

„Enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ (2) pomeni manjšo od vrednosti R↑ in R↓ (naprej in nazaj), določeno s točko 3.21 mednarodnega standarda ISO 230-2:2014 ali enakovrednim nacionalnim standardom, za posamezno uradno vrednost stroja.

„Zrakoplov brez posadke“ („UAV“) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema nadzorovano leteti in navigirati brez posadke na krovu.

„Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233“ (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233 ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in izotopa urana 238 večje od razmerja med izotopom urana 235 in izotopom urana 238, kot se pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71-odstotno).

„Uporaba“ (GTN, NTN, povsod) pomeni opravilo, vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrževanje (preverjanje), popravilo, tehnični pregled in obnavljanje.

„Uporabniku dostopna programirljivost“ (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti, spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:

„Cepivo“ (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali klinični preizkus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.

„Vakuumska atomizacija“ (1) je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 mikrometrov ali manj z uporabo hitre sprostitve plina v vakuumu.

„Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila“ (7) se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.

„Preja“ (1) je snop posukanih ‚pramenov‘.

SKUPINA 0 –    JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0ASistemi, oprema in komponente

0A001„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:

0BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

0B002Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“:

0B003Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

0B004Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

0B005Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Tehnična opomba:

posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

0B006Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

0B007Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

0CMateriali

0C001„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;

0C002„Posebni cepljivi materiali“

0C003Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000 .

0C004Grafit s čistoto, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.

0C005Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistoto vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu z ASTM (American Society for Testing and Materials) standardom B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0DProgramska oprema

0D001„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

0ETehnologija

0E001„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

SKUPINA 1 –    POSEBNI MATERIALI IN SORODNA OPREMA

1ASistemi, oprema in komponente

1A001Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

1A002„Kompozitne“ strukture ali laminati, s katero koli od naslednjih značilnosti:

1A003Proizvajalci „netaljivih“ aromatskih poliamidov v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1A004Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:

Tehnična opomba:

‚izsleditev delcev‘ je opredeljena kot sposobnost izsleditev manj kot 1 ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

Tehnični opombi:

1A005Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:

1A006Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:

Tehnična opomba:

‚motilci‘ so naprave, posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.

1A007Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo energetske materiale:

Tehnični opombi:

1A008Naboji, naprave in komponente:

Tehnična opomba:

‚oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.

1A102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1A202Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

1A225Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

1A227Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

Tehnična opomba:

‚hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:

Tehnična opomba:

za namene točke 1B001(g) so ‚stroji za nameščanje preje‘ zmožni polaganja enega ali več ‚filamentnih trakov‘ s širino, manjšo ali enako 25 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov ‚filamentnih trakov‘ med postopkom polaganja.

Tehnična opomba:

1B002Oprema za izdelovanje kovinskih zlitin, prahu kovinskih zlitin ali legiranih materialov, posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002(c)(2).

1B003Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:

1B101Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

1B102„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:

1B115Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:

1B116Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573  K (1 300  °C) in 3 173  K (2 900  °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117Vsadni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:

1B118Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore in ki imajo vse naslednje značilnosti ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

1B119Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011(a), 1C011(b) in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B201Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

1B225Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.

1B226Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.

1B228Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Tehnična opomba:

v točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

1B229Stolpi s predeli za izmenjavo voda - vodikov sulfid in „notranji kontraktorji“:

1B230Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja - kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

1B231Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

1B232Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1B233Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

1B234Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:

1CMateriali

Tehnična opomba:

kovine in zlitine:

če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza „kovine“ in „zlitine“ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

surove oblike:

anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;

napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):

Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001Materiali, izdelani posebej kot absorbenti elektromagnetskih valov, ali intrinsično prevodni polimeri:

1C002Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:

Tehnične opombe:

1C003Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1C004Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:

1C005„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

1C006Tekočine in maziva:

Tehnična opomba:

za namen točke 1C006 se določa:

1C007Keramični prah, keramični materiali, ki niso „kompozitni“, „kompozitni“ materiali s keramično „matriko“ in njihove predhodne sestavine:

1C008Nefluorirane polimerne snovi:

Tehnična opomba:

1C009Nepredelane fluorirane spojine:

1C010„Vlakneni ali nitasti materiali“:

Tehnični opombi:

1C011Kovine in spojine:

1C012Materiali:

Tehnična opomba:

ti materiali se navadno uporabljajo kot jedrski toplotni viri.

1C101Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, razen tistih iz točke 1C001, ki se uporabljajo v ‚projektilih‘, „projektilnih“ podsistemih ali neimenovanih zrakoplovih, navedenih v točkah 9A012 ali 9A112(a).

Tehnična opomba:

v točki 1C101 pomeni izraz ‚projektilih‘ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km.

1C102Ponovno nasičeni pirolizirani ogljik-ogljikovi materiali, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1C107Grafit in keramični materiali, razen tistih iz točke 1C007:

1C111Goriva in sestavine goriv, razen tistih iz točke 1C011:

1C116Maražna jekla za uporabo v ‚projektilih‘, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Tehnična opomba 1:

maražna jekla so železove zlitine:

Tehnična opomba 2:

v točki 1C116 pomeni izraz ‚projektil‘ celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke z možnostjo dosega, ki presega 300 km.

1C117Materiali za proizvodnjo komponent ‚projektilov‘:

Tehnična opomba:

v točki 1C117 pomeni izraz ‚projektili‘ komponente raketnih sistemov in zrakoplovov brez posadke z dosegom več kot 300 km.

1C118Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

1C202Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3. ali b.4:

Tehnična opomba:

zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210„Vlakneni ali nitasti materiali“ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010(a), (b) ali (e):

1C216Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

Tehnična opomba:

navedeno maražno jeklo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at. odstotka).

1C226Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki niso navedeni v točki 1C117, in obema naslednjima značilnostma:

1C227Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

1C228Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

1C229Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

1C230Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.

1C231Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

1C232Helij 3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij 3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

1C233Litij, obogaten z izotopom litij 6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka).

1C234Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500 kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih iz točke 0A001(f).

1C235Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

1C236‚Radionuklidi‘, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012(a), v naslednjih oblikah:

Tehnična opomba:

v točki 1C236 so ‚radionuklidi‘ katere koli od naslednjih snovi:

1C237Radij-226 (226Ra), zlitine radija 226, spojine radija 226, mešanice, ki vsebujejo radij 226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

1C238Klorov trifluorid (ClF3).

1C239Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000  m/s.

1C240Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:

Tehnična opomba:

točka 1C240(b) se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240(a), da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C241Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija; in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:

1C350Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:

1C351Človeški patogeni, zoonoze in „toksini“:

1C352Se ne uporablja.

1C353Genetski elementi in genetsko spremenjeni organizmi:

Tehnične opombe:

1C354Rastlinski patogeni:

1C450Toksične kemikalije in njihove predhodne sestavine, ter „mešanice kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

1DProgramska oprema

1D001„Programska oprema“ je posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk od 1B001 do 1B003.

1D002„Programska oprema“ za „razvoj“ organskih laminatov „matrik“, kovinskih „matrik“ ali ogljikovih „matrik“ ali „kompozitov“.

1D003„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena tako, da omogoča, da oprema funkcionira, kot je določeno v točki 1A004(c) ali 1A004(d)

1D101„Programska oprema“, zasnovana in pripravljena posebej za delovanje ali vzdrževanje blaga iz točke 1B101, 1B102, 1B115, 1B117, 1B118 ali 1B119.

1D103„Programska oprema“, pripravljena posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in akustični znaki.

1D201„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201.

1ETehnologija

1E001„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 1A001(b), 1A001(c), od 1A002 do 1A005, 1A006(b), 1A007, 1B ali 1(C).

1E002Druga „tehnologija“:

1E101„Tehnologija“ v skladu s splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A102, 1B001, 1B101, 1B102, od 1B115 do 1B119, 1C001, 1C101, 1C107, od 1C111 do 1C118, 1D101 ali 1D103.

1E102„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D001, 1D101 ali 1D103.

1E103„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, pritiska ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“.

1E104„Tehnologija“, ki je povezana s „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573  K (1 300  °C) in 3 173  K (2 900  °C) pri pritisku od 130 Pa do 20 kPa.

1E201„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B234, 1C002(b)(3) ali (b)(4), 1C010(b), 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201.

1E202„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227.

1E203„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke 1D201.

SKUPINA 2 –    OBDELAVA MATERIALOV

2ASistemi, oprema in komponente

2A001Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje:

2A101Radialni kroglični ležaji, razen tistih iz točke 2A001, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2 (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi), ali boljše in imajo vse naslednje značilnosti:

2A225Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

2A226Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Tehnična opomba:

za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se ‚nominalna velikost‘ v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

2BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

Tehnični opombi:

2B001Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“:

2B002Numerično krmiljena strojna orodja za optično končno obdelavo, opremljena za selektivno odstranjevanje materiala pri izdelavi nesferičnih površin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Tehnične opombe:

za namene točke 2B002 velja:

2B003„Numerično krmiljena“ ali ročna strojna orodja, ki so posebej izdelana za posnemanje, končno obdelavo, brušenje ali honanje kaljenih (Rc = 40 ali več) valjastih poševno ali dvojno poševno ozobljenih zobnikov z delilnim premerom več kot 1 250 mm in s širino zoba 15 % delilnega premera zobnika ali več, dodelana do kvalitete AGMA 14 ali boljše (ekvivalent ISO 1328, razred 3).

2B004„Izostatične stiskalnice“ za delo v vročem stanju, ki imajo vse naslednje in posebej izdelane komponente in pribor:

Tehnična opomba:

notranja širina komore se nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in ne vključuje prijemal. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

2B005Oprema, izdelana posebej za dodajanje, obdelavo in postopkovni nadzor anorganskih nanosov, premazov in površinskih nanosov, za ionizirane medije, po postopkih, ki jih prikazuje Tabela s pripadajočimi opombami, prikazana takoj za točko 2E003(f), in posebej zanjo izdelane komponente za avtomatsko ravnanje, nameščanje in ravnanje:

2B006Merilni sistemi, oprema in „elektronski sestavi“ za kontrolo dimenzij in merilne sisteme, kot sledi:

2B007"Roboti", ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in "končne enote":

2B008Naprave ali deli, posebej izdelani za strojna orodja, kontrolo dimenzij ali merilnih sistemov in opreme:

2B009Stroji za oblikovalno valjanje in stroji za potisno oblikovanje, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z enotami za „numerično krmiljenje“ ali z računalniškim krmiljenjem in imajo vse naslednje značilnosti:

Tehnična opomba:

za namen točke 2B009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje.

2B104„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004, z vsemi naslednjimi značilnostmi:

2B105kemični postopki nanašanja (CVD), razen tistih iz točke 2B005(a), izdelani ali prirejeni za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov.

2B109Potisno oblikovalni stroji, razen tistih iz točke 2B009, in posebej zanje izdelani sestavni deli:

Tehnična opomba:

za namen točke 2B109 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, za potisno oblikovalne stroje.

2B116Sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli zanje:

Tehnična opomba:

za namene točke 2B116 pomeni ‚brez zunanjih vplivov‘ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.

2B117Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke 2B004, 2B005(a), 2B104 ali 2B105, izdelane ali prilagojene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje.

2B119Balansirni stroji in sorodna oprema:

2B120Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:

2B121Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke 2B120, ki imajo vse naslednje značilnosti:

2B122Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g, ki so izdelane ali prilagojene tako, da vsebujejo drsne obroče ali integrirane nekontaktne naprave z zmožnostjo prenosa električnega toka ali signalov ali obojega.

▼C3

2B201Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:

Tehnična opomba:

„uradna vrednost natančnosti pozicioniranja“, pridobljena po naslednjih postopkih iz meritev v skladu z ISO 230/2 (1988) ( 10 )ali enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko uporabi kot meritev modela strojnega orodja namesto meritve dejanskega stroja, če tako določijo in sprejmejo nacionalni organi. Določanje ‚uradne vrednosti položajne natančnosti‘:

▼M5

2B204„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:

Tehnična opomba:

v točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

2B206Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:

Tehnična opomba:

vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni in negativni odmik.

2B207„Roboti“, „končne enote“ in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:

2B209Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:

2B219Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

2B225Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

Tehnična opomba:

daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa ‚strežnik-odjemalec‘ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške.

2B226Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje:

2B227Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:

2B228Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur: