2009R0004 — SL — 12.03.2015 — 003.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 4/2009

z dne 18. decembra 2008

o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva.

2.  V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice, za katere se ta uredba uporablja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  V tej uredbi:

2.  Za namene te uredbe pojem „sodišče“ vključuje tudi upravne organe v državah članicah, ki so pristojni za preživninske zadeve, če ti organi zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so njihove odločbe, ki jih izdajo v skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež,

Ti upravni organi so našteti v prilogi X. Ta priloga se pripravi in se spremeni v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 73(2) na zahtevo države članice, v kateri ima zadevni upravni organ sedež.

3.  Pojem „domicil“ za namene členov 3, 4 in 6 nadomesti „državljanstvo“ v tistih državah članicah, kjer se ta pojem uporablja kot navezna okoliščina v družinskih zadevah.

Za stranke, ki imajo „domicil“ v različnih ozemeljskih enotah iste države članice, se za namene člena 6 šteje, da imajo skupni „domicil“ v zadevni državi članici.

POGLAVJE II

SODNA PRISTOJNOST

Člen 3

Splošna sodna pristojnost

V državah članicah ima sodno pristojnost v preživninskih zadevah:

Člen 4

Sporazum o pristojnosti

1.  Stranki se lahko sporazumeta, da bo za odločanje o sporih, ki nastanejo ali bi lahko nastali med njima v preživninskih zadevah, pristojno naslednje sodišče ali sodišča države članice:

2.  Sporazum o pristojnosti se sklene v pisni obliki. Komunikacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapis sporazuma, so enakovredne pisni obliki.

3.  Ta člen se ne uporablja za spore o preživninski obveznosti do otroka, mlajšega od osemnajst let.

4.  Če sta se stranki sporazumeli o izključni pristojnosti sodišča ali sodišč države pogodbenice Konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 18 ), podpisane v Luganu 30. oktobra 2007 (v nadaljnjem besedilu: Luganska konvencija), in če ta država ni država članica, se uporablja navedena konvencija, razen za spore iz odstavka 3.

Člen 5

Pristojnost sodišča pred katerim se stranka spusti v postopek

Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je stranka spustila v postopek, da bi ugovarjala pristojnosti.

Člen 6

Pomožna pristojnost

Kadar na podlagi členov 3, 4 in 5 nobeno sodišče države članice nima pristojnosti in tudi nobeno sodišče države pogodbenice Luganske konvencije ni pristojno na podlagi določb te konvencije, so pristojna sodišča države članice, katere državljanstvo imata obe stranki.

Člen 7

Forum necessitatis

Če na podlagi členov 3, 4, 5 in 6 nobeno sodišče države članice ni pristojno, lahko sodišča države članice v izjemnih primerih odločajo o sporu, če v tretji državi, s katero je spor tesno povezan, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni mogoč.

Spor mora biti v zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je sodišče, ki mu je bila zadeva predložena.

Člen 8

Omejitev pristojnosti

1.  Če je sodna odločba izdana v državi članici ali državi pogodbenici Haaške konvencije iz leta 2007, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, zavezanec ne more sprožiti postopka za spremembo odločbe ali izdajo nove odločbe v nobeni drugi državi članici, dokler ima upravičenec običajno prebivališče v državi, v kateri je bila sodna odločba izdana.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja:

Člen 9

Začetek postopka

Za namene tega poglavja se šteje, da se postopek pred sodiščem začne:

Člen 10

Preizkus pristojnosti

Če se pred sodiščem države članice začne postopek v zadevi, za katero to sodišče po tej uredbi ni pristojno, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Člen 11

Preizkus dopustnosti

1.  Če se tožena stranka, ki nima običajnega prebivališča v državi, v kateri proti njej poteka postopek, ne spusti v postopek, pristojno sodišče zadrži postopek, dokler se ne ugotovi, ali je bilo toženi stranki omogočeno prejeti listino o začetku postopka ali enakovredno listino pravočasno, da je lahko pripravila obrambo, ali da je bilo za to storjeno vse potrebno.

2.  Namesto določbe odstavka 1 tega člena se uporabi člen 19 Uredbe (ES) št. 1393/2007, če je morala država članica v skladu z navedeno uredbo poslati listino o začetku postopka ali enakovredno listino drugi državi članici.

3.  Če se določbe Uredbe (ES) št. 1393/2007 ne uporabljajo, se uporabi člen 15 Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, če je bilo treba listino o začetku postopka ali enakovredno listino v skladu s to konvencijo vročiti v tujini.

Člen 12

Litispendenca

1.  Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2.  Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 13

Sorodne pravde

1.  Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.

2.  Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd.

3.  Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

Člen 14

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.

POGLAVJE III

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Člen 15

Določitev prava, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, se določi v skladu s Haaškim protokolom z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (v nadaljnjem besedilu: „Haaški protokol iz leta 2007“) v državah članicah, ki jih ta instrument zavezuje.

POGLAVJE IV

PRIZNAVANJE, IZVRŠLJIVOST IN IZVRŠEVANJE SODNIH ODLOČB

Člen 16

Področje uporabe tega poglavja

1.  To poglavje ureja priznavanje, izvršljivost in izvrševanje vseh sodnih odločb, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2.  Oddelek 1 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3.  Oddelek 2 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje.

4.  Oddelek 3 se uporablja za vse sodne odločbe.

ODDELEK 1

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007

Člen 17

Odprava exequatur

1.  Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, se prizna tudi v drugi državi članici, ne da bi bilo treba začeti poseben postopek in brez možnosti ugovora njenemu priznanju.

2.  Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, in izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.

Člen 18

Ukrepi zavarovanja

Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki obstajajo po zakonodaji države članice izvršitve.

Člen 19

Pravica do zahteve za ponovno preučitev

1.  Tožena stranka, ki se ne spusti v postopek v državi članici izvora, ima pravico, da zahteva ponovno preučitev sodne odločbe na pristojnem sodišču te države članice, če:

razen če ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je to možnost imela.

2.  Rok za vložitev zahteve za ponovno preučitev začne teči od dneva, ko je bila tožena stranka dejansko seznanjena z vsebino sodne odločbe in je bila sposobna ukrepati, vendar najkasneje od dneva prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega njeno premoženje v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Tožena stranka ukrepa nemudoma, v vsakem primeru pa v roku 45 dni. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.

3.  Če sodišče zavrne zahtevo za ponovno preučitev iz odstavka 1, ker za to ni podan noben od tam navedenih razlogov, ostane sodna odločba veljavna.

Če sodišče odloči, da je zahteva za ponovno preučitev utemeljena zaradi enega od razlogov iz odstavka 1, je sodna odločba nična in neveljavna. Vendar upravičenec ne izgubi pravic, ki izhajajo iz prekinitve prekluzivnih ali zastaralnih rokov ali pravice, da za nazaj zahteva preživnino, pridobljeno v prejšnjnem postopku.

Člen 20

Listine za namene izvršitve

1.  Za namene izvršitve sodne odločbe v drugi državi članici vlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev:

2.  Pristojni organi države članice izvršitve ne smejo zahtevati prevoda sodne odločbe od stranke, ki zahteva izvršitev. Prevod pa se sme zahtevati, če se izpodbija izvršitev sodne odločbe.

3.  Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 21

Zavrnitev ali prekinitev izvršitve

1.  Razlogi za zavrnitev ali prekinitev izvršitve v skladu s pravom države članice izvršitve se upoštevajo, če niso nezdružljivi z uporabo odstavkov 2 in 3.

2.  Na zahtevo zavezanca pristojni organ v državi članici izvršitve zavrne – v celoti ali delno – izvršitev odločbe sodišča izvora, če je pravica izvršitve odločbe sodišča izvora zastarala, bodisi po pravu države članice izvora ali po pravu države članice izvršitve, glede na to, katero od njiju določa daljši rok za zastaranje.

Nadalje lahko pristojni organ v državi članici izvršitve na zahtevo zavezanca v celoti ali delno zavrne izvršitev odločbe sodišča izvora, če je ta nezdružljiva z odločbo, izdano v državi članici izvršitve, ali z odločbo, izdano v drugi državi članici ali tretji državi, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršitve.

Odločba, ki spreminja predhodno preživninsko odločbo na podlagi spremenjenih okoliščin, ne velja za nezdružljivo odločbo v smislu drugega pododstavka.

3.  Pristojni organ v državi članici izvršitve lahko na zahtevo zavezanca v celoti ali delno prekine izvršitev odločbe sodišča izvora, če je pristojno sodišče države članice izvora začelo postopek na podlagi zahteve za ponovno preučitev odločbe sodišča izvora v skladu s členom 19.

Poleg tega pristojni organ države članice izvršitve na zahtevo zavezanca prekine izvršitev odločbe sodišča izvora, če se izvršljivost te odločbe začasno razveljavi v državi članici izvora.

Člen 22

Neučinkovanje na obstoj družinskih razmerij

Priznanje in izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah po tej uredbi nikakor ne pomeni priznanja družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, na podlagi katerih je bila sprejeta sodna odločba o preživninski obveznosti.

ODDELEK 2

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje

Člen 23

Priznanje

1.  Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.

2.  Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopki iz tega oddelka zahteva, da se sodna odločba prizna.

3.  Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o priznanju odloča to sodišče.

Člen 24

Razlogi za zavrnitev priznanja

Sodna odločba se ne prizna:

Odločba, ki na podlagi spremenjenih okoliščin spreminja predhodno preživninsko odločbo, ne velja za nezdružljivo odločbo v smislu točk (c) in (d).

Člen 25

Prekinitev postopka

Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje odločbe, ki jo izda sodišče države članice, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, prekine postopek, če je izvršljivost odločbe v državi članici izvora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

Člen 26

Izvršljivost

Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje, in je izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, če je bila na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašena za izvršljivo.

Člen 27

Krajevna pristojnost

1.  Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču ali pristojnem organu države članice izvršitve, katerega ime ta država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.

2.  Krajevna pristojnost se določi glede na običajno prebivališče stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na kraj izvršitve.

Člen 28

Postopek

1.  Zahtevku za razglasitev izvršljivosti se priložijo naslednji dokumenti:

2.  Sodišče ali pristojni organ ki je začel postopek na podlagi predloženega zahtevka, od vlagatelja ne sme/gl. člen 20 zahtevati prevoda sodne odločbe. Prevod pa se sme zahtevati v okviru postopka s pravnimi sredstvi iz členov 32 ali 33.

3.  Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 29

Nepredložitev izvlečka

1.  Če izvleček iz člena 28(1)(b) ni predložen, lahko sodišče ali organ določi rok za njegovo predložitev ali sprejme enakovredno listino ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve.

2.  V primeru iz odstavka 1 in če to zahteva sodišče ali organ, je treba predložiti prevod listin. Prevod opravi oseba, pooblaščena za prevajanje v eni od držav članic.

Člen 30

Razglasitev izvršljivosti

Takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 28 in najpozneje v 30 dneh po izpolnitvi teh formalnosti, se sodna odločba razglasi za izvršljivo v smislu člena 24, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve.

Člen 31

Obvestilo o razglasitvi izvršljivosti

1.  Vlagatelj je nemudoma obveščen o razglasitvi izvršljivosti na način, ki ga predpisuje pravo države članice izvršitve.

2.  Razglasitev izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, skupaj z sodno odločbo, če ji ta ni bila vročena že prej.

Člen 32

Pravna sredstva zoper sodno odločbo glede razglasitve

1.  Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo.

2.  Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.

3.  Pravno sredstvo se obravnava v kontradiktornem postopku.

4.  Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki ga je vložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 11, tudi če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima običajnega prebivališča v nobeni od držav članic.

5.  Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v 30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima običajnega prebivališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za vložitev pravnega sredstva 45 dni, teči pa začne z dnem vročitve tej stranki osebno ali na njenem stalnem prebivališču. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.

Člen 33

Postopek izpodbijanja odločbe glede pravnih sredstev

Odločba, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo po postopku, o katerem je država članica obvestila Komisijo v skladu s členom 71.

Člen 34

Zavrnitev ali preklic razglasitve izvršljivosti

1.  Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 32 ali člena 33, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega od razlogov iz člena 24.

2.  Ob upoštevanju člena 32(4) sodišče, ki začne postopek v zvezi s pravnim sredstvom iz člena 32, sprejme odločitev v 90 dneh od datuma, ko se je postopek začel, razen če to ni mogoče zaradi izjemnih okoliščin.

3.  Sodišče, ki je začelo postopek v zvez s pravnim sredstvom iz člena 33, svojo odločitev sprejme brez odlašanja.

Člen 35

Prekinitev postopka

Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz členov 32 ali 33, na zahtevo stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, prekine postopek, če je bila izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

Člen 36

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

1.  Če je treba sodno odločbo priznati v skladu s tem oddelkom, lahko vlagatelj vedno uveljavlja začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 30.

2.  Razglasitev izvršljivosti po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja.

3.  V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 32(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper stranko, proti kateri se zahteva izvršitev, ni dovoljeno sprejeti nobenega izvršilnega ukrepa, razen ukrepov zavarovanja.

Člen 37

Delna izvršljivost

1.  Če je s sodno odločbo odločeno o več zahtevkih, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče ali organ razglasi izvršljivost glede enega ali več izmed teh zahtevkov.

2.  Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del izreka sodne odločbe.

Člen 38

Nobene takse, pristojbine ali dajatve

V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornega predmeta.

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 39

Začasna izvršljivost

Sodišče izvora lahko razglasi začasno izvršljivost sodne odločbe ne glede na morebitna pravna sredstva, tudi če nacionalno pravo ne predvideva izvršljivosti po samem zakonu.

Člen 40

Uveljavljanje priznane sodne odločbe

1.  Stranka, ki želi v drugi državi članici uveljaviti sodno odločbo, priznano v smislu člena 17(1) ali priznano v skladu z oddelkom 2, predloži kopijo odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti.

2.  Po potrebi lahko sodišče države članice, pred katerim se uveljavlja priznana sodna odločba, od stranke, ki uveljavlja odločbo, zahteva, da predloži izvleček, ki ga je izdalo sodišče izvora na obrazcu iz Priloge I oziroma, odvisno od primera, iz Priloge II.

Sodišče izvora izda tak izvleček tudi na zahtevo ene od zainteresiranih strank.

3.  Stranka, ki uveljavlja priznano sodno odločbo, po potrebi predloži transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz odstavka 2 v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, v katerem se uveljavlja priznana odločba, v skladu s pravom te države članice, ali v drug jezik, ki ga je zadevna država članica označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastnega, ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

4.  Prevod iz naslova tega člena mora opraviti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 41

Postopek in pogoji izvršitve

1.  Ob upoštevanju določb te uredbe postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo države članice izvršitve. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v državi članici izvršitve, se izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v tej državi članici izvršitve.

2.  Stranki, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici izvršitve ni treba imeti poštnega naslova niti pooblaščenca, razen kadar gre za osebe, pristojne za izvršilni postopek.

Člen 42

Izključitev preverjanja vsebine sodne odločbe

Sodne odločbe, izdane v državi članici, v nobenem primeru ni dovoljeno preverjati glede vsebine v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, izvršljivost ali izvršitev.

Člen 43

Izterjava stroškov nima prednosti

Izterjava stroškov, ki nastanejo ob uporabi te uredbe, nima prednosti pred izterjavo preživnine.

POGLAVJE V

DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA

Člen 44

Pravica do pravne pomoči

1.  Stranke v sporu, na katerega se nanaša ta uredba, imajo v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, dejanski dostop do pravnega varstva v drugi državi članici, med drugim tudi v okviru postopka izvrševanja in postopkov s pravnimi sredstvi.

V primerih iz poglavja VII zaprošena država članica omogoči dejanski dostop do pravnega varstva vsem prosilcem, ki prebivajo v državi članici prosilki.

2.  Za zagotovitev tega dejanskega dostopa nudijo države članice pravno pomoč v skladu s tem poglavjem, razen če se uporablja odstavek 3.

3.  V primerih iz poglavja VII državi članici ni treba nuditi pravne pomoči, če postopki te države članice strankam omogočajo, da svoje zahteve uveljavljajo brez pravne pomoči, in sicer v obsegu, ki ga omogočajo ti postopki, in osrednji organ vse potrebne storitve zagotovi brezplačno.

4.  Pravica do pravne pomoči ne sme biti bolj restriktivna od pravice do pravne pomoči v enakovrednih nacionalnih primerih.

5.  Za zagotovitev poravnave stroškov v postopkih o preživninskih obveznostih se ne sme zahtevati nikakršna varščina, jamstvo ali polog.

Člen 45

Obseg pravne pomoči

1. Pravna pomoč, zagotovljena v skladu s tem poglavjem, je pomoč, ki jo potrebujejo stranke, da se seznanijo s svojimi pravicami in jih uveljavljajo; zagotavlja, da so njihove vloge, predložene prek osrednjih organov ali neposredno pristojnim organom, obravnavane učinkovito in v celoti. Po potrebi zajema naslednje:

Člen 46

Brezplačna pravna pomoč osrednjih organov za zahtevo glede preživnine otrok

1.  Zaprošena država članica zagotovi brezplačno pravno pomoč pri vseh zahtevah upravičenca iz člena 56 glede preživninske obveznosti, izhajajoče iz razmerja starši – otrok, do osebe, mlajše od 21 let.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organ zaprošene države članice v zvezi z zahtevami, ki ne spadajo v člen 56(1)(a) in (b), zavrne brezplačno pravno pomoč, če po preučitvi dejanskega stanja meni, da zahteva ali katero koli pravno sredstvo očitno ni utemeljeno.

Člen 47

Primeri, ki jih ne ureja člen 46

1.  V primerih, ki jih ne ureja člen 46, in s pridržkom členov 44 in 45 se lahko pravna pomoč dodeli v skladu z nacionalnim pravom, zlasti v zvezi s pogoji za oceno premoženjskega stanja prosilca ali utemeljenosti zahteve.

2.  Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bila v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, upravičena v okviru postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja do kar najširšega obsega brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

▼C2

3.  Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bil v državi članici izvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom iz priloge X, v okviru postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja upravičena do pravne pomoči v skladu z odstavkom 2. V ta namen predloži potrdilo pristojnega organa države članice izvore, iz katerega izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev plačila stroškov postopka.

▼B

Za namene tega odstavka so pristojni organi našteti v prilogi XI. Ta priloga se pripravi in spreminja v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 73(2).

POGLAVJE VI

SODNE PORAVNAVE IN JAVNE LISTINE

Člen 48

Uporaba te uredbe pri sodnih poravnavah in javnih listinah

1.  Sodne poravnave in javne listine, ki so izvršljive v državi članici izvora, so v skladu s poglavjem IV priznane in izvršljive v drugi državi članici kot sodne odločbe.

2.  Določbe te uredbe se po potrebi uporabljajo tudi za sodne poravnave in javne listine.

3.  Pristojni organ države članice izvora izda na zahtevo vsake zainteresirane stranke izvleček sodne poravnave ali javne listine, in sicer na obrazcu v Prilogi I in II ali III in IV.

POGLAVJE VII

SODELOVANJE

Člen 49

Imenovanje osrednjih organov

1.  Država članica imenuje osrednji organ za izpolnjevanje obveznosti, ki so mu naložene v skladu s to uredbo.

2.  Zvezne države članice, države članice z več kot enim pravnim sistemom ali države članice, sestavljene iz avtonomnih ozemeljskih enot, lahko določijo več osrednjih organov in navedejo ozemeljski ali osebni obseg njihovih nalog. Če je država članica določila več osrednjih organov, določi osrednji organ, kateremu se lahko pošiljajo obvestila za posredovanje ustreznemu osrednjemu organu v tej državi. Kadar se sporočilo pošlje osrednjemu organu, ki ni pristojen, je ta organ odgovoren, da sporočilo posreduje pristojnemu osrednjemu organu in o tem obvesti pošiljatelja.

3.  Država članica v skladu s členom 71 obvesti Komisijo o imenovanju osrednjega organa ali osrednjih organov, ji sporoči njihove kontaktne podatke in po potrebi obseg njihovih pristojnosti v skladu z odstavkom 2.

Člen 50

Splošne naloge osrednjih organov

1.  Osrednji organi:

2.  Osrednji organi sprejmejo ukrepe za lažjo uporabo te uredbe in boljše sodelovanje. Temu namenu služi Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljena z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 51

Posebne naloge osrednjih organov

1.  Osrednji organi zagotovijo pomoč pri zahtevah iz člena 56, zlasti pri:

2.  V zvezi s temi zahtevki osrednji organi sprejmejo tudi vse ustrezne ukrepe, da bi:

3.  Naloge osrednjega organa v skladu s tem členom lahko v tolikšnem obsegu, kot to dovoljuje zakonodaja zadevne države članice, opravljajo javni organi ali drugi organi, ki jih nadzirajo pristojni organi te države članice. Država članica v skladu s členom 71 obvesti Komisijo o imenovanju takega javnega organa ali drugih organov ter ji sporoči njihove kontaktne podatke in obseg njihovih nalog.

4.  Ta člen in člen 53 osrednjemu organu v nobenem primeru ne nalagata obveznosti izvajanja pooblastil, ki so po pravu zaprošene države članice v izključni pristojnosti pravosodnih organov.

Člen 52

Pooblastilo

Osrednji organ zaprošene države članice lahko od vlagatelja zahteva pooblastilo le, če v sodnem postopku ali pri drugih organih nastopa v imenu in za račun vlagatelja ali da bi lahko imenovala zastopnika za take namene.

Člen 53

Zahteve za posebne ukrepe

1.  Osrednji organ lahko ob ustrezni utemeljitvi zaprosi drug (drugi?) organ, naj sprejme ustrezne posebne ukrepe v skladu s členom 51(2)(b), (c), (g), (h), (i) in (j) tudi, če na podlagi člena 56 ni bila vložena nobena zahteva. Zaprošeni osrednji organ sprejme ukrepe, ki se izkažejo za koristne, če meni, da so ti ukrepi potrebni, da bi morebitnemu vlagatelju pomagali pri vložitvi zahteve iz člena 56 ali mu pomagali ugotoviti, če bi bilo treba zahtevo vložiti.

2.  Če je bila vložena zahteva glede ukrepov iz člena 51(2)(b) in (c), zaprošeni osrednji organ pridobi zahtevane podatke, če je potrebno ob uporabi člena 61. Podatki iz člena 61(2)(b), (c) in (d) pa se lahko pridobijo le, če je upravičenec predložil izvod sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki jo je treba izvršiti in ji je po potrebi priložen izvleček iz členov 20, 28 ali 48.

Zaprošeni osrednji organ sporoči pridobljene podatke osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil. Če so bili ti podatki pridobljeni na podlagi člena 61, se v sporočilu navede le naslov osebe, ki bi lahko bila tožena v zaprošeni državi članici. V primeru zahteve za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev se v sporočilu lahko dodatno navede zgolj, ali ima zavezanec v tej državi prihodke ali premoženje.

Če zaprošen osrednji organ ne more priskrbeti zahtevanih podatkov, to nemudoma sporoči osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil, in svojo odločitev utemelji.

3.  Poleg tega lahko osrednji organ na zahtevo drugega osrednjega organa sprejme posebne ukrepe glede nerešenega primera v državi članici prosilki z mednarodnim elementom v zvezi z izterjavo preživnine.

4.  Za zahteve na podlagi tega člena osrednji organi uporabijo obrazec v Prilogi V.

Člen 54

Stroški osrednjega organa

1.  Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, ki nastanejo pri izvajanju te uredbe.

2.  Osrednji organi vlagatelju ne smejo naložiti nobenih stroškov za storitve, ki jih zagotavljajo v skladu s to uredbo, razen izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi zahteve po posebnih ukrepih iz člena 53.

Za namene tega odstavka se stroški, povezani z ugotavljanjem, kje se nahaja zavezanec, ne štejejo kot izredni.

3.  Zaprošeni osrednji organ sme terjati vračilo stroškov za storitve iz odstavka 2 samo, če je vlagatelj pred opravo teh storitev privolil, da se opravijo po zadevni ceni.

Člen 55

Zahteva prek osrednjega organa

Zahteva iz tega poglavja se prek osrednjega organa države članice, v kateri vlagatelj prebiva, vloži pri osrednjem organu zaprošene države članice.

Člen 56

Vrste zahtev

1.  Upravičenec, ki si prizadeva v skladu s to uredbo izterjati preživnino, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

2.  Zavezanec, za katerega je bila izdana sodna odločba v preživninskih zadevah, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

3.  Pri zahtevah iz tega člena pomoč in zastopanje v smislu člena 45(1)(b) zagotovi osrednji organ zaprošene države članice neposredno ali prek javnih ali drugih organov ali oseb.

4.  Če v tej uredbi ni drugače določeno, se o zahtevah iz odstavkov 1 in 2 odloča v skladu s pravom zaprošene države članice in zanje veljajo pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v tej državi.

Člen 57

Vsebina zahtev

1.  Za zahtevo iz člena 56 se uporabi standardni obrazec iz Priloge VI ali VII.

2.  Vse zahteve iz člena 56 vsebujejo najmanj naslednje podatke:

3.  Za namene točke (b) odstavka 2 se lahko v primeru nasilja v družini namesto osebnega naslova vlagatelja predloži kak drug naslov, če se v nacionalni zakonodaji zaprošene države članice od vlagatelja ne zahteva, da za namene potrebnih postopkov predloži osebni naslov.

4.  Zahtevek vključuje tudi naslednje podatke, če so znani in se izkažejo za koristne:

5.  Zahtevi se priložijo vsi potrebni podatki ali dokazila, med drugim po potrebi tudi dokazila o pravici vlagatelja do pravne pomoči. Zahtevam iz člena 56(1)(a) in (b) ter člena 56(2)(a) se po potrebi priložijo le listine iz členov 20, 28 in 48 ali iz člena 25 Haaške konvencije iz leta 2007.

Člen 58

Pošiljanje, prejem in obdelava zahtev in primerov prek osrednjih organov

1.  Osrednji organ države članice prosilke pomaga vlagatelju zagotoviti, da so zahtevi priloženi vsi podatki in listine, za katere ta organ ve, da so potrebni za preučitev zahteve.

2.  Osrednji organ države članice prosilke posreduje zahtevek osrednjemu organu zaprošene države članice, ko meni, da zahtevek ustreza pogojem iz te uredbe.

3.  Zaprošeni osrednji organ potrdi prejem zahteve v 30 dneh od dneva prejema na podlagi obrazca v dodatku 1 Priloge VI, in obvesti osrednji organ države članice prosilke, kakšni začetni ukrepi so že bili ali bodo sprejeti glede obravnave zahteve, ter lahko zahteva dodatne potrebne dokumente in podatke. V istem časovnem obdobju 30 dni zaprošeni osrednji organ sporoči osrednjemu organu prosilcu ime in kontaktne podatke osebe ali enote, ki je pristojna odgovoriti na poizvedbe o napredku pri obravnavi zahteve.

4.  V 60 dneh od potrditve prejema zaprošeni osrednji organ na podlagi obrazca v Prilogi VIII, obvesti osrednji organ, ki je vložil zaprosilo, o stanju obravnave zahteve.

5.  Osrednji organ prosilec in zaprošeni osrednji organ se obveščata o:

ter na vsa vprašanja odgovarjata ažurno.

6.  Osrednji organi zaključijo primer tako hitro, kakor to dopušča strokovna preučitev.

7.  Osrednji organi uporabijo najhitrejša in najučinkovitejša sredstva sporazumevanja, ki jih imajo na voljo.

8.  Zaprošeni osrednji organ lahko obravnavo zahteve zavrne samo, če je očitno, da zahteve iz te uredbe niso izpolnjene. V tem primeru osrednji organ na podlagi obrazca v Prilogi IX, osrednji organ prosilec nemudoma obvesti o razlogih za zavrnitev.

9.  Zaprošeni osrednji organ ne sme zavrniti zahteve samo zaradi tega, ker so potrebni dodatni dokumenti ali podatki. Vendar pa lahko od osrednjega organa prosilca zahteva, da priskrbi te dodatne dokumente in podatke. Če osrednji organ prosilec tega ne stori v 90 dneh ali daljšem obdobju, ki ga določi zaprošeni osrednji organ, lahko slednji odloči, da zahteve ne bo več obravnaval. V tem primeru zaprošeni osrednji organ svojo odločitev sporoči osrednjemu organu prosilcu na obrazcu v Prilogi IX.

Člen 59

Jeziki

1.  Obrazec za zahtevo ali vloga se izpolnita v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, v katerem ima zadevni osrednji organ sedež, ali v drugem uradnem jeziku institucij Evropske unije, ki ga je zaprošena država članica navedla kot sprejemljivega, razen če se je osrednji organ te države članice prevodu odpovedal.

2.  Listine, ki se priložijo obrazcu za zahtevo ali vlogi, se prevedejo v jezik, določen v skladu z odstavkom 1, le, če je prevod potreben zaradi zagotovitve pomoči, za katero se zaprosi, brez poseganja v člene 20, 28, 40 in 66.

3.  Vsakršno drugo sporazumevanje med osrednjimi organi poteka v jeziku, določenem v skladu z odstavkom 1, razen če se osrednji organi ne dogovorijo drugače.

Člen 60

Srečanja

1.  Za lažjo uporabo te uredbe imajo osrednji organi redna srečanja.

2.  Ta srečanja se sklicujejo v skladu z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 61

Dostop osrednjih organov do podatkov

1.  Pod pogoji iz tega poglavja in z izjemo člena 51(4) zaprošeni osrednji organ uporabi vsa primerna in razumna sredstva, da bi pridobil podatke iz odstavka 1a, ki so potrebni, da se v določeni zadevi olajša pridobitev, sprememba, priznavanje, ugotovitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe.

Javni organi ali uprave, ki imajo v okviru svojih rednih dejavnosti v zaprošeni državi članici podatke iz odstavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih, če ni omejitev, utemeljenih z državno varnostjo ali javno varnostjo, posredujejo zaprošenemu osrednjemu organu na njegovo zahtevo, če ta organ nima neposrednega dostopa do teh podatkov.

Države članice lahko imenujejo javne organe ali uprave, ki lahko zaprošenemu osrednjemu organu posredujejo podatke iz odstavka 2. Če država članica opravi takšno imenovanje, zagotovi, da ima osrednji organ v skladu s tem členom na podlagi izbire organov ali uprav možnost dostopa do zaprošenih podatkov.

Druge pravne osebe, ki imajo v zaprošeni državi članici podatke iz odstavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih posredujejo zaprošenemu osrednjemu organu na zahtevo, če so pooblaščene po pravu zaprošene države članice.

Zaprošeni osrednji organ tako pridobljene podatke po potrebi posreduje osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil.

2.  Podatki iz tega člena so podatki, ki jih že imajo organi, uprave ali osebe iz odstavka 1. Podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne pretirani ter so:

Za izdajo ali spremembo sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva le podatke iz točke (a).

Za priznavanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe lahko zaprošeni osrednji organ zahteva vse podatke iz prvega pododstavka. Vendar se podatki iz točke (d) lahko zahtevajo le, če podatki iz točk (b) in (c) ne zadostujejo za izvršitev sodne odločbe.

Člen 62

Posredovanje in uporaba podatkov

1.  Osrednji organi posredujejo znotraj države članice podatke iz člena 61(2) pristojnim sodiščem in organom, pristojnim za vročanje listin, oziroma organom, pristojnim za izvrševanje sodnih odločb.

2.  Vsak organ ali sodišče, ki so mu bili podatki posredovani v skladu s členom 61, lahko te podatke uporabi le za olajšanje izterjave preživninskih zahtevkov.

Razen podatkov, ki se nanašajo le na obstoj naslova, prihodkov ali premoženja v zaprošeni državi članici, se podatki iz člena 61(2) ne smejo razkriti osebi, ki je zaprosila osrednji organ, ki je vložil zaprosilo, ob upoštevanju uporabe procesnih pravil pred sodiščem.

3.  Noben organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 61, podatkov ne sme hraniti po preteku obdobja, ki je potrebno za namene, zaradi katerih so bili podatki posredovani.

4.  Organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 61, zagotovi zaupnost teh podatkov v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Člen 63

Obvestilo posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo

1.  Posameznik, na katerega se zbrani podatki sporočila nanašajo delno ali v celoti, je obveščen v skladu z nacionalnim pravom zaprošene države članice.

2.  Če bi takšno obvestilo lahko poslabšalo učinkovitost izterjave preživninskega zahtevka, se lahko odloži za največ 90 dni od datuma, ko je zaprošeni osrednji organ dobil podatke.

POGLAVJE VIII

JAVNE INSTITUCIJE

Člen 64

Javne institucije kot vlagatelji

1.  V zahtevi za priznanje in razglasitev izvršljivosti sodnih odločb ali za njihovo izvršitev pomeni „preživninski upravičenec“ tudi javno institucijo, ki nastopa v imenu fizične osebe, upravičene do preživnine, ali institucijo, upravičeno do povračila nadomestila, ki je bilo izplačano namesto preživnine.

2.  Pravica javne institucije, da nastopa v imenu fizične osebe, ki je upravičena do preživnine, oziroma da zahteva povračilo nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine, se ureja z zakonodajo, ki velja za institucijo.

3.  Javna institucija lahko zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti ali izvršitev:

4.  Javna institucija, ki zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe ali njeno izvršitev, na zahtevo priskrbi vse dokumente, ki so potrebni, da bi v skladu z odstavkom 2 dokazala svojo pravico, in iz katerih je razvidno, da je bilo upravičencu izplačano nadomestilo.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 65

Uradna potrditev ali podobna formalnost

V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

Člen 66

Prevod dokaznih listin

Brez poseganja v člene 20, 28 in 40, lahko sodišče, kateremu je bila zadeva predložena, zahteva od strank prevod dokaznih listin, ki niso v jeziku postopka, le, če meni, da je prevod potreben za izdajo sodne odločbe ali zaradi spoštovanja pravic tožene stranke.

Člen 67

Povračilo stroškov

Brez poseganja v člen 54 lahko pristojni organ zaprošene države članice izjemoma terja povračilo stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in je prejela brezplačno pravno pomoč v skladu s členom 46, če to omogoča njeno finančno stanje.

Člen 68

Razmerje do drugih pravnih instrumentov Skupnosti

1.  Ob upoštevanju člena 75(2) ta uredba spreminja Uredbo (ES) št. 44/2001 tako, da nadomešča določbe navedene uredbe, ki se uporabljajo za preživninske obveznosti.

2.  Ta uredba v preživninskih zadevah nadomešča Uredbo (ES) št. 805/2004, z izjemo evropskih nalogov za izvršbo v zvezi s preživninskimi obveznostmi, izdanih v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3.  V preživninskih zadevah ta uredba ne posega v Direktivo 2003/8/ES, ob upoštevanju poglavja V.

4.  Ta uredba ne posega v Direktivo 95/46/ES.

Člen 69

Razmerje do obstoječih konvencij in mednarodnih sporazumov

1.  Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih ali večstranskih konvencij in sporazumov, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba, brez poseganja v obveznosti držav članic v skladu s členom 307 Pogodbe.

2.  Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba brez poseganja v odstavek 3 v odnosih med državami članicami prednost pred konvencijami in sporazumi, ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo, in h katerim so pristopile države članice.

3.  Ta uredba ne izključuje uporabe konvencije z dne 23. marca 1962 med Švedsko, Dansko, Finsko, Islandijo in Norveško o izterjavi preživninskih zahtevkov s strani držav članic, ki so pogodbenice te konvencije, saj ta v zvezi s priznanjem, izvršljivostjo ali izvršitvijo sodnih odločb določa:

Vendar pa zaradi uporabe te konvencije tožena stranka ne sme biti prikrajšana za varstvo v skladu s členoma 19 in 21 te uredbe.

Člen 70

Podatki dani v dostop javnosti

Države članice predložijo naslednje podatke v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, da bi bili ti dostopni javnosti:

Države članice te podatke stalno posodabljajo.

Člen 71

Obveščanje o kontaktnih podatkih in jezikih

1.  Države članice najpozneje do 18. septembra 2010 Komisiji sporočijo:

Države članice obveščajo Komisijo o naknadnih spremembah teh podatkov.

2.  Komisija objavi podatke, sporočene v skladu z odstavkom 1, v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugih kontaktnih podatkov sodišč in organov iz točk (a), (c) in (f).

3.  Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, omogoči, da so vsi podatki, predloženi v skladu z odstavkom 1, dostopni javnosti.

Člen 72

Sprememba obrazcev

Vse spremembe obrazcev iz te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom v posvetovalnem odboru iz člena 73(3).

Člen 73

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, predviden v členu 70 Uredbe (ES) št. 2201/2003.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 74

Klavzula o pregledu

Komisija najpozneje do Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno praktičnih izkušenj na področju upravnega sodelovanja med osrednjimi organi, zlasti kar zadeva njihov dostop do podatkov, ki jih imajo javni organi in uprave, in oceno delovanja postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja, ki se uporabljajo za sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za spremembe.

Člen 75

Prehodne določbe

▼C1

1.  Ta uredba se ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 uporablja samo za sodne poravnave, potrjene ali sklenjene, javne listine, uradno sestavljene ali evidentirane, ter postopke začete na datum ali po datumu začetka uporabe te uredbe.

▼C2

2.  Oddelka 2 in 3 poglavja IV se uporabljata:

če te sodne odločbe sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001 za namene priznanja in izvršitve.

▼B

Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej velja za postopke priznanja in izvršitve, ki že potekajo na dan, ko se ta uredba začne uporabljati.

Prvi in drugi pododstavek se uporabljata mutatis mutandis za sodne poravnave, potrjene ali sklenjene, in javne listine, izdane v državah članicah.

3.  Poglavje VII o sodelovanju se uporablja za vloge in zahteve, ki jih je osrednji organ prejel od datuma začetka uporabe te uredbe.

Člen 76

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 2(2), 47(3), 71, 72 in 73 se uporabljajo od 18. septembra 2010.

Ta uredba se z izjemo členov iz drugega odstavka uporablja od 18. junija 2011, pod pogojem, da se na ta dan v Skupnosti uporablja Haaški protokol iz leta 2007. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, se ta uredba uporablja od dne, ko se ta protokol začne uporabljati v Skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

▼M3

PRILOGA I

IZVLEČEK SODNE ODLOČBE/SODNE PORAVNAVE O PREŽIVNINSKI ZADEVI, ZA KATERO NE VELJATA POSTOPEK PRIZNANJA ALI POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 20 in 48 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 19 ))

POMEMBNO

Izdajo sodišče izvora

Izda se le, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora

Navedite le podatke iz sodne odločbe ali sodne poravnave oziroma podatke, s katerimi je bilo seznanjeno sodišče izvora

1.   VRSTA LISTINE:

Datum in referenčna številka: …

Sodna odločba/sodna poravnava se prizna in je izvršljiva v drugi državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njenemu priznanju (člen 17 in 48 Uredbe (ES) št. 4/2009).

2.   SODIŠČE IZVORA:

3.   TOŽEČA(-E) STRANKA(-E) ( 20 ) ( 21 )

3.1    Oseba A

3.2    Oseba B

3.3    Oseba C

4.   TOŽENA(-E) STRANKA(-E) ( 22 ) ( 23 )

4.1    Oseba A

4.2    Oseba B

4.3    Oseba C

5.   SODNA ODLOČBA/SODNA PORAVNAVA

5.1    Valuta:

 evro (EUR)  lev (BGN)  češka krona (CZK)  kuna (HRK)  forint (HUF)  zlot (PLN)  romunski lev (RON)  švedska krona (SEK)  drugo (navedite standard ISO): …

5.2    Preživninski zahtevek ( 24 )

5.2.1    Preživninski zahtevek A:

5.2.2    Preživninski zahtevek B

5.2.3    Preživninski zahtevek C

5.3    Stroški in izdatki

V skladu s sodno odločbo/sodno poravnavo mora

… (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto …

(upravičencu) … (priimek, ime/-na).

Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: …

V: … dne: … (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig sodišča izvora:

…

PRILOGA II

IZVLEČEK SODNE ODLOČBE/SODNE PORAVNAVE O PREŽIVNINSKI ZADEVI, ZA KATERO VELJATA POSTOPEK PRIZNANJA IN POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 28 in 75(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 25 ))

POMEMBNO

Izdajo sodišče izvora

Izda se le, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora

Navedite le podatke iz sodne odločbe ali sodne poravnave oziroma podatke, s katerimi je bilo seznanjeno sodišče izvora

1.   VRSTA LISTINE

Datum in referenčna številka: …

2.   SODIŠČE IZVORA

3.   TOŽEČA(-E) STRANKA(-E) ( 26 ) ( 27 )

3.1    Oseba A

3.2    Oseba B

3.3    Oseba C

4.   TOŽENA(-E) STRANKA(-E) ( 31 ) ( 32 )

4.1    Oseba A

4.2    Oseba B

4.3    Oseba C

5.   SODNA ODLOČBA/SODNA PORAVNAVA

5.1    Valuta:

 evro (EUR)  lev (BGN)  češka krona (CZK)  danska krona (DKK)  funt šterling (GBP)  kuna (HRK)  forint (HUF)  zlot (PLN)  romunski lev (RON)  švedska krona (SEK)  drugo (navedite standard ISO): …

5.2    Preživninski zahtevek ( 36 )

5.2.1    Preživninski zahtevek A

5.2.2    Preživninski zahtevek B

5.2.3    Preživninski zahtevek C:

5.3    Stroški in izdatki

V skladu s sodno odločbo/sodno poravnavo mora

… (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto …

(upravičencu) … (priimek, ime/-na).

Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: …

V: … dne: … (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig sodišča izvora:

…

PRILOGA III

IZVLEČEK JAVNE LISTINE NA PODROČJU PREŽIVNINSKIH OBVEZNOSTI, ZA KATERO NE VELJATA POSTOPEK PRIZNANJA ALI POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člen 48 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 37 ))

POMEMBNO

Izda pristojni organ v državi članici izvora

Izda se le, če je javna listina izvršljiva v državi članici izvora

Navedite le podatke iz javne listine oziroma podatke, s katerimi je bil seznanjen pristojni organ

Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: …

V …, dne: … (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig pristojnega organa:

…

PRILOGA IV

IZVLEČEK JAVNE LISTINE NA PODROČJU PREŽIVNINSKIH OBVEZNOSTI, ZA KATERO VELJATA POSTOPEK PRIZNANJA IN POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 48 in 75(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 41 ))

POMEMBNO

Izda pristojni organ v državi članici izvora

Izda se le, če je javna listina izvršljiva v državi članici izvora

Navedite le podatke iz javne listine oziroma podatke, s katerimi je bil seznanjen pristojni organ

Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: …

V …, dne: … (dd/mm/llll)

Podpis in/ali žig pristojnega organa:

…

PRILOGA V

ZAHTEVA ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV

(Člen 53 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 45 ))

DEL A

Izpolni osrednji organ prosilec

1.   OSREDNJI ORGAN PROSILEC

2.   ZAPROŠENI OSREDNJI ORGAN

3.   ZAHTEVA

3.1    Namen zahtevanega posebnega ukrepa je:

3.2    Utemeljitev zahteve:

…

…

…

…

…

3.3    Zahtevani podatki se nanašajo na:

3.4    Zahtevani podatki

Upravičenec je predložil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki jo je treba izvršiti, po potrebi skupaj z ustreznim obrazcem

 Obstaja tveganje, da bi lahko obvestilo osebe, o kateri se zbirajo ti podatki, ogrozilo učinkovito izterjavo preživninskega zahtevka (člen 63(2) Uredbe (ES) št. 4/2009).

V: … dne: … (dd/mm/llll)

Ime in podpis uradnika osrednjega organa prosilca:

…

DEL B

Izpolni zaprošeni osrednji organ

4.   REFERENČNA ŠTEVILKA ZAPROŠENEGA OSREDNJEGA ORGANA: …

5.   OSEBA, ZADOLŽENA ZA SPREMLJANJE ZAHTEVE: …

6.   SPREJETI UKREPI IN DOSEŽENI REZULTATI

…

…

…

…

7.   ZBRANI PODATKI:

7.1    Brez uporabe členov 61, 62 in 63 Uredbe (ES) št. 4/2009:

7.2    Ob uporabi členov 61, 62 in 63 Uredbe (ES) št. 4/2009:

POMEMBNO

(ob uporabi členov 61, 62 in 63 Uredbe št. 4/2009)

Razen podatkov, ki se nanašajo le na obstoj naslova, prihodkov ali premoženja v zaprošeni državi članici, se ob upoštevanju uporabe procesnih pravil pred sodiščem podatki iz drugega pododstavka člena 61 ne smejo razkriti osebi, ki je zaprosila osrednji organ prosilec (drugi pododstavek člena 62 Uredbe (ES) št. 4/2009).

8.   ZAHTEVANIH PODATKOV NI MOGOČE POSREDOVATI:

Zaprošeni osrednji organ ne more predložiti zahtevanih podatkov iz naslednjih razlogov:

…

…

…

V: … dne: … (dd/mm/llll)

Ime in podpis pooblaščenega uradnika zaprošenega osrednjega organa:

…

PRILOGA VI

OBRAZEC ZA ZAHTEVO ZA PRIZNAVANJE, RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI ALI IZVRŠEVANJE SODNIH ODLOČB V PREŽIVNINSKI ZADEVI

(Člena 56 in 57 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 52 ))

DEL A

Izpolni osrednji organ prosilec

1.   ZAHTEVA

2.   OSREDNJI ORGAN PROSILEC

3.   ZAPROŠENI OSREDNJI ORGAN

4.   DOKUMENTI, PRILOŽENI ( 53 ) ZAHTEVI V PRIMERU SODNE ODLOČBE, IZDANE V DRŽAVI ČLANICI

5.   DOKUMENTI, PRILOŽENI ( 54 ) ZAHTEVI V PRIMERU SODNIH ODLOČB, IZDANIH V TRETJI DRŽAVI

Število vseh dokumentov, priloženih k obrazcu zahteve: …

V: … dne … (dd/mm/llll)

Ime in podpis uradnika osrednjega organa prosilca: …

DEL B

Izpolni vlagatelj ali po potrebi oseba/organ, ki je v državi članici prosilki pristojen za izpolnitev obrazca v imenu vlagatelja

6.   ZAHTEVA

7.   SODNA ODLOČBA

8.   TOŽEČA STRANKA

8.1    Fizična oseba:

8.2    Javni organ:

9.   TOŽENA STRANKA

10.   VSI DRUGI PODATKI, KI BI BILI V POMOČ PRI ISKANJU TOŽENE STRANKE: …

…

…

…

11.   OSEBA(-E), ZA KATERO(-E) SE ZAHTEVA PREŽIVNINA OZIROMA SE JI(-M) TA DOLGUJE ( 64 )