02009L0128 — SL — 26.07.2019 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA 2009/128/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309 24.11.2009, str. 71) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 652/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 |
L 189 |
1 |
27.6.2014 |
|
|
DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2019/782 Besedilo velja za EGP z dne 15. maja 2019 |
L 127 |
4 |
16.5.2019 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
241 |
25.7.2019 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA 2009/128/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 21. oktobra 2009
o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva določa okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter s spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja za pesticide, ki so fitofarmacevtska sredstva, kakor so določena v točki 10(a) člena 3.
2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo Skupnosti.
3. Določbe te direktive državam članicam ne preprečujejo uporabe previdnostnega načela pri omejevanju ali prepovedi uporabe pesticidov v določenih okoliščinah ali na določenih območjih.
Člen 3
Opredelitve pojmov
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. „poklicni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki uporablja pesticide v svojih poklicnih dejavnostih, vključno z izvajalci, tehniki, delodajalci in samozaposlenimi v kmetijskem in drugih sektorjih;
2. „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za dajanje pesticidov v promet, vključno s trgovci na debelo, trgovci na drobno, prodajalci in dobavitelji;
3. „svetovalec“ pomeni vsako osebo, ki si je pridobila ustrezno znanje in svetuje v zvezi z varstvom rastlin pred škodljivih organizmov in varno uporabo pesticidov, v okviru strokovnih služb ali komercialnih storitev, vključno z zasebnimi samozaposlenimi in javnimi svetovalnimi službami, trgovskimi zastopniki, proizvajalci živil in trgovci na drobno, kjer je to primerno;
4. „naprave za nanašanje pesticidov“ pomeni naprave, namenjene posebej za nanašanje pesticidov, vključno z opremo, ki je bistvena za učinkovito delovanje takšne naprave, kot so šobe, manometri, filtri, cedila in čistilne naprave za rezervoar;
5. „tretiranje iz zraka“ pomeni nanašanje pesticidov z zrakoplovom (letalom ali helikopterjem);
6. „integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi“ pomeni skrbno upoštevanje vseh razpoložljivih metod varstva rastlin in naknadno povezovanje ustreznih ukrepov, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter ohranjajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in drugih oblik posredovanja na ekonomsko in ekološko upravičeni ravni ter zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi poudarja rast zdravih rastlin s čim manjšimi motnjami v kmetijskih ekosistemih in spodbuja naravne mehanizme varstva pred škodljivimi organizmi;
7. „kazalnik tveganja“ pomeni rezultat izračuna, ki se uporabi za oceno tveganja pesticidov za zdravje ljudi in/ali okolje;
8. „nekemične metode“ so alternativne metode kemičnim pesticidom za varstvo rastlin in zatiranje škodljivih organizmov, ki temeljijo na agronomskih tehnikah, kot so tiste iz točke 1 Priloge III, ali metode fizičnega, mehanskega ali biološkega zatiranja škodljivih organizmov;
9. izraza „površinske vode“ in „podzemne vode“ imata enak pomen kot v Direktivi 2000/60/ES;
10. „pesticid“ pomeni:
(a) fitofarmacevtsko sredstvo, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1107/2009;
(b) biocidni pripravek, kakor je opredeljen v Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet ( 1 ).
Člen 4
Nacionalni akcijski načrti
1. Države članice sprejmejo nacionalne akcijske načrte za določanje svojih količinskih ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnosti od uporabe pesticidov. Ti cilji lahko vključujejo različna področja, na primer zaščito delavcev, varstvo okolja, ostanke, uporabo posebnih tehnik ali uporabo pri določenih kulturnih rastlinah.
Nacionalni akcijski načrti prav tako vključujejo kazalnike za spremljanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo snovi, ki vzbujajo posebno skrb, zlasti če so na voljo druge možnosti. Države članice namenijo posebno pozornost fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebujejo aktivne snovi, odobrene v skladu z Direktivo Sveta 91/414/ES z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 2 ), ki pri obnovitvi odobritve v skladu z Uredbo (ES) št.1107/2009 ne bodo izpolnjevale ustreznih meril za odobritev iz odstavka 3.6 do 3.8 Priloge II navedene uredbe.
Na podlagi takšnih kazalnikov in kjer je to primerno ob upoštevanju tveganja ali ciljev zmanjšanja uporabe, doseženih že pred uporabo te direktive, se določijo tudi časovni načrti in cilji za zmanjšanje uporabe, zlasti če zmanjšanje uporabe pomeni ustrezno sredstvo za dosego zmanjšanja tveganja v zvezi s prednostnimi podatki, navedenimi v členu 15(2)(c). Ti cilji so lahko vmesni ali končni. Države članice uporabijo vsa potrebna sredstva za dosego teh ciljev.
Pri oblikovanju in spreminjanju nacionalnih akcijskih načrtov države članice upoštevajo zdravstvene, socialne, ekonomske in okoljske vplive predvidenih ukrepov, posebne nacionalne regionalne in lokalne pogoje ter vse pomembne zainteresirane strani. Države članice v nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako bodo izvajale ukrepe, sprejete na podlagi členov 5 do 15, da bi uresničili cilje iz prvega pododstavka tega odstavka.
Nacionalni akcijski načrti upoštevajo načrte iz druge zakonodaje Skupnosti o uporabi pesticidov, kot so na primer načrtovani ukrepi iz Direktive 2000/60/ES.
2. Države članice predložijo svoje nacionalne akcijske načrte Komisiji in drugim državam članicam do 26. novembra 2012.
Nacionalni akcijski načrti se pregledajo najmanj vsakih pet let, morebitne bistvene spremembe teh načrtov pa se brez nepotrebnega odlašanja sporočijo Komisiji.
►C1 3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 26. novembra 2014 predloži ◄ poročilo o informacijah, ki so jih države članice sporočile v zvezi z nacionalnimi akcijskimi načrti. Poročilo vsebuje uporabljene metode in posledice v zvezi z določitvijo različnih vrst ciljev za zmanjšanje tveganj in uporabe pesticidov.
►C1 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 26. novembra 2018 predloži ◄ poročilo o izkušnjah, ki so si jih države članice pridobile v zvezi z izvajanjem nacionalnih ciljev, določenih v skladu z odstavkom 1, da bi dosegle cilje te direktive. Poročilu se po potrebi lahko priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.
4. Komisija prek interneta omogoči javnosti dostop do informacij, posredovanih v skladu z odstavkom 2.
5. Za pripravo in preoblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov se uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz člena 2 Direktive 2003/35/ES.
POGLAVJE II
USPOSABLJANJE, PRODAJA PESTICIDOV, OBVEŠČANJE IN OSVEŠČANJE
Člen 5
Usposabljanje
1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki, distributerji in svetovalci prek teles, ki jih določijo pristojni organi, dostop do ustreznega usposabljanja. To vključuje začetno in dodatno usposabljanje za ustrezno pridobitev in obnovitev znanja.
Usposabljanje je oblikovano tako, da uporabniki, distributerji in svetovalci ob upoštevanju njihovih različnih vlog in pristojnosti pridobijo zadostno znanje o področjih, navedenih v Prilogi I.
►C1 2. Države članice do 26. novembra 2013 uvedejo ◄ sisteme potrdil in imenujejo pristojne organe, ki so odgovorni za njihovo izvajanje. Ta potrdila zagotovijo najmanj dokaz o zadostnem poznavanju področij iz Priloge I, ki ga poklicni uporabniki, distributerji in svetovalci pridobijo bodisi z usposabljanjem bodisi na kakšen drug način.
Sistemi potrdil zajemajo zahteve in postopke za odobritev, obnovitev in odvzem potrdil.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo Priloge I, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.
Člen 6
Zahteve v zvezi s prodajo pesticidov
1. Države članice zagotovijo, da imajo distributerji zaposlenega dovolj osebja, ki ima potrdilo iz člena 5(2). Te osebe so v času prodaje na voljo, da strankam za zadevne proizvode zagotovijo ustrezne informacije v zvezi z uporabo pesticidov, tveganji za zdravje in okolje ter varnostna navodila za obvladovanje teh tveganj. Mali distributerji, ki prodajajo le sredstva za neprofesionalno uporabo, se lahko izvzamejo, če ne prodajajo formulacij pesticidov, ki so označene kot strupene, zelo strupene, karcinogene, mutagene ali strupene za razmnoževanje v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov ( 3 ).
2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se prodaja pesticidov, ki so dovoljeni za poklicno uporabo, omeji na osebe, ki imajo potrdilo iz člena 5(2).
3. Države članice zahtevajo od distributerjev, ki prodajajo pesticide nepoklicnim uporabnikom, da zagotovijo splošne informacije o tveganju za zdravje in okolje pri uporabi pesticidov, zlasti o nevarnostih, izpostavljenosti, pravilnem shranjevanju, rokovanju, nanašanju in varnem odstranjevanju v skladu z zakonodajo Skupnosti o odpadkih, ter informacije o drugih možnostih z majhnim tveganjem. Države članice lahko od proizvajalcev pesticidov zahtevajo, da zagotovijo te informacije.
4. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo do 26. novembra 2015.
Člen 7
Obveščanje in osveščanje
1. Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje širše javnosti ter za spodbujanje in pospeševanje programov za informiranje in osveščanje ter dostopnost točnih in uravnoteženih informacij o pesticidih širši javnosti, zlasti o tveganju ter morebitnih akutnih in kroničnih učinkih za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje zaradi njihove uporabe ter o uporabi drugih nekemičnih možnosti.
2. Države članice vzpostavijo sisteme za zbiranje informacij o pojavljanju akutne zastrupitve s pesticidi, kadar je to ustrezno pa tudi o razvoju kronične zastrupitve v skupinah, ki so lahko redno izpostavljene pesticidom, kot so uporabniki, delavci v kmetijstvu ali osebe, ki živijo blizu območij, kjer se nanašajo pesticidi.
3. Da bi spodbudili primerljivost informacij, ►C1 Komisija v sodelovanju z državami članicami do 26. novembra 2012 oblikuje ◄ strateške smernice za spremljanje in merjenje učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje.
POGLAVJE III
NAPRAVE ZA NANAŠANJE PESTICIDOV
Člen 8
Pregledi naprav v uporabi
1. Države članice zagotovijo redne preglede naprav za nanašanje pesticidov za poklicno rabo. Do leta 2020 časovni presledek med pregledi ne sme biti daljši od petih let oziroma od treh let po letu 2020.
►C1 2. Države članice do 26. novembra 2016 zagotovijo, ◄ de se naprave za nanašanje pesticidov pregledajo vsaj enkrat. Po tem datumu smejo biti v poklicni uporabi le naprave za nanašanje pesticidov, katerih rezultat pregleda je bil pozitiven.
Nove naprave se pregledajo vsaj enkrat v petih letih od nakupa.
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 in po oceni tveganja za zdravje ljudi in okolje ter oceni pogostosti uporabe naprav lahko države članice:
(a) uporabljajo drugačne časovne razporede in obdobja med pregledi naprav za nanašanje pesticidov, ki se ne uporabljajo za škropljenje pesticidov, za ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice in za dodatno opremo za nanašanje pesticidov, ki predstavljajo zelo omejen obseg uporabe in se jih navede v nacionalnem akcijskem načrtu, predvidenem v členu 4.
V nadaljevanju navedene dodatne naprave za nanašanje pesticidov se v nobenem primeru ne obravnavajo kot naprave z zelo omejenim obsegom uporabe:
(i) naprave za tretiranje, nameščene na vlakih in letalih;
(ii) naprave s škropilnimi letvami, širšimi od 3 m, vključno s škropilnimi letvami, nameščenimi na napravah za setev;
(b) iz pregleda izključijo ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice. Države članice v tem primeru zagotovijo, da so izvajalci seznanjeni s tem, da je treba pribor redno menjati, in s posebnimi tveganji, povezanimi s temi napravami, ter da so izvajalci usposobljeni za pravilno uporabo teh naprav za nanašanje v skladu s členom 5.
4. S pregledi se potrdi, da naprave za nanašanje pesticidov izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Priloge II, da se doseže visoka stopnja varstva zdravja ljudi in okolja.
Šteje se, da naprave za nanašanje pesticidov, ki ustrezajo usklajenim standardom v skladu s členom 20(1), izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne ter okoljske zahteve.
5. Poklicni uporabniki redno kalibrirajo naprave za nanašanje pesticidov in opravljajo tehnične preglede v skladu z opravljenim ustreznim usposabljanjem, kot je določeno v členu 5.
6. Države članice imenujejo organe, odgovorne za izvajanje sistemov pregledov in o tem obvestijo Komisijo.
Vsaka država članica uvede sisteme potrdil, ki so oblikovani tako, da omogočajo potrditev pregledov in priznavanje potrdil, pridobljenih v drugih državah članicah v skladu z zahtevami iz odstavka 4, če je obdobje od zadnjega pregleda, opravljenega v drugi državi članici, enako ali krajše od obdobja med časovnimi presledki za pregled na njenem ozemlju.
Države članice si prizadevajo priznati potrdila, izdana v drugih državah članicah, če so upoštevana obdobja med pregledi iz odstavka 1.
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo Priloge II, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.
POGLAVJE IV
POSEBNE PRAKSE IN UPORABE
Člen 9
Tretiranje iz zraka
1. Države članice zagotovijo, da je tretiranje iz zraka prepovedano.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko tretiranje iz zraka dovoli le v posebnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) drugih izvedljivih možnosti ni ali pa so prednosti glede zmanjšanih učinkov na zdravje ljudi in okolje v primerjavi z nanašanjem pesticidov iz tal očitne;
(b) države članice morajo pesticide, uporabljene za tretiranje iz zraka, izrecno odobriti in sicer po izvedbi posebne ocene tveganja zaradi tretiranja iz zraka;
(c) izvajalec, ki izvaja tretiranje iz zraka, mora imeti potrdilo iz člena 5(2). V prehodnem obdobju, ko sistemi potrdil še niso vzpostavljeni, lahko države članice sprejmejo drug dokaz o ustreznem znanju;
(d) podjetje, odgovorno za izvajanje tretiranj iz zraka, ima potrdilo pristojnega organa za odobritev naprav in zračnih plovil za nanašanje pesticidov iz zraka;
(e) če je področje, ki bo tretirano, v neposredni bližini območij, odprtih za javnost, se v odobritev vključijo posebni ukrepi za obvladovanje tveganja, s katerimi se zagotovi, da ni škodljivih vplivov na zdravje mimoidočih. Območje, ki bo tretirano, ne sme biti v neposredni bližini stanovanjskih območij;
(f) zračna plovila so od leta 2013 opremljena s priborom, ki predstavlja najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjšanje zanašanja škropiva.
3. Države članice imenujejo organe, pristojne za določitev posebnih pogojev, pod katerimi se lahko izvaja tretiranje iz zraka, za preučevanje prošenj iz odstavka 4 in za objavo informacij o tem, za katere rastline in območja ter v kakšnih okoliščinah in pri katerih posebnih zahtevah za nanašanje, vključno z vremenskimi pogoji, se lahko dovoli tretiranje iz zraka.
Pristojni organi v odobritvi opredelijo ukrepe za pravočasno opozarjanje prebivalcev in drugih prisotnih oseb ter za varstvo okolja v bližini tretiranega območja.
4. Poklicni uporabnik, ki želi tretirati iz zraka, vloži prošnjo za odobritev načrta tretiranja pri pristojnem organu, opremljeno s podatki, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3. Prošnja za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja se pravočasno predloži pristojnemu organu. Prošnja vsebuje informacije o okvirnem času tretiranja, količini in vrsti uporabljenih pesticidov.
Države članice lahko določijo, da prošnje za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja, za katere v roku, ki ga določijo pristojni organi, odgovor o sprejeti odločitvi ni bil posredovan, veljajo za odobrene.
V posebnih okoliščinah, kot so nujni primeri ali posebne težke okoliščine, se lahko v odobritev predložijo tudi posamezne prošnje za tretiranje iz zraka. Kadar je to upravičeno, lahko pristojni organi uporabijo pospešeni postopek, s katerim preverijo, ali so pred tretiranjem iz zraka izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.
5. Države članice zagotovijo, da so pogoji iz odstavkov 2 in 3 izpolnjeni, tako da izvajajo ustrezno spremljanje.
6. Pristojni organi vodijo evidenco o prošnjah in odobritvah iz odstavka 4 ter zagotovijo, da so javnosti na voljo ustrezne informacije iz te evidence, kot so območje, ki bo tretirano, okvirni dan in ura tretiranja ter vrsta pesticida, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti.
Člen 10
Obveščanje javnosti
Države članice lahko v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo določbe o obveščanju oseb, ki bi lahko bile izpostavljeni zanašanju škropiva.
Člen 11
Posebni ukrepi za varovanje vodnega okoljain pitne vode
1. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom pesticidov. Ti ukrepi podpirajo in so skladni z ustreznimi določbami Direktive 2000/60/ES in Uredbe (ES) št. 1107/2009.
2. Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo:
(a) dajanje prednosti pesticidom, ki niso označeni kot nevarni za vodno okolje v skladu z Direktivo 1999/45/ES niti ne vsebujejo prednostnih nevarnih snovi, kot so določene v členu 16(3) Direktive 2000/60/ES;
(b) dajanje prednosti najučinkovitejšim tehnikam nanašanja, kot je uporaba naprav za nanašanje pesticidov z majhnim zanašanjem škropiva, zlasti pri visokih nasadih, kot so hmelj in nekateri sadovnjaki in vinogradi;
(c) uporabo metod za zmanjševanje tveganja, ki do najmanjše možne mere zmanjšujejo tveganje onesnaženja izven kraja tretiranja, ki ga povzročajo zanašanje škropiva, drenaža in odtekanje. To vključuje določitev ustrezno velikih zaščitnih pasov za varovanje neciljnih vodnih organizmov in varovalnih območij za površinske in podzemne vode, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode, kjer se pesticidi ne smejo uporabljati ali shranjevati;
(d) zmanjšanje, kolikor je mogoče, ali odpravo nanašanja na ali ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugih infrastrukturah v bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije.
Člen 12
Zmanjševanje uporabe pesticidov ali tveganj na posebnih območjih
Države članice ob ustreznem upoštevanju potrebnih higienskih zahtev in zahtev javnega zdravja ter biotske raznovrstnosti ali rezultatov zadevnih ocen tveganja zagotovijo, da se uporaba pesticidov na teh posebnih območjih čim bolj zmanjša ali prepove. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov. Zadevna posebna območja so:
(a) območja, ki jih uporablja širša javnost ali ranljive skupine, kakor je opredeljeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009, na primer v javnih parkih in vrtovih, na športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igriščih ter v bližini zdravstvenih ustanov;
(b) zavarovanih območjih, kakor so opredeljena v Direktivi 2000/60/ES, ali drugih območjih, določenih za namene oblikovanja potrebnih ohranitvenih ukrepov v skladu z določbami direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS;
(c) nedavno tretiranih območjih, ki jih uporabljajo kmetijski delavci ali imajo dostop do njih.
Člen 13
Ravnanje s pesticidi in njihovo skladiščenje ter obdelavanjihove embalaže in ostankov
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naslednje dejavnosti poklicnih uporabnikov in, kjer je primerno, distributerjev ne ogrožajo zdravja ljudi ali okolja:
(a) skladiščenje, rokovanje, priprava škropilne brozge pred nanašanjem;
(b) ravnanje z embalažo in ostanki pesticidov;
(c) odstranjevanje ostankov škropilne brozge v rezervoarjih po nanašanju;
(d) čiščenje uporabljenih naprav po nanašanju;
(e) ponovna uporaba ali odstranitev ostankov pesticidov in njihove embalaže v skladu z zakonodajo Skupnosti o odpadkih.
2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s pesticidi, dovoljenimi za nepoklicne uporabnike, da se izognejo nevarnemu načinu ravnanja s pesticidi. Ti ukrepi lahko vključujejo uporabo pesticidov z nizko stopnjo toksičnosti, formulacij v obliki gotovih pripravkov in omejitve glede velikosti embalaže ali pakiranja.
3. Države članice zagotovijo, da so prostori za skladiščenje pesticidov za poklicno uporabo zgrajeni tako, da se preprečijo neželeni izpusti. Posebno pozornost je treba nameniti lokaciji, velikosti in gradbenim materialom.
Člen 14
Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov zajema integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ( 4 ).
2. Države članice vzpostavijo potrebne pogoje za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev teh pogojev. Še zlasti zagotovijo, da imajo poklicni uporabniki na voljo informacije, opremo za spremljanje pojava škodljivih organizmov in odločanje ter svetovalno službo za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.
3. Do 30. junija 2013 države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavkov 1 in 2, zlasti o tem, ali so vzpostavljeni potrebni pogoji za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
4. Države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako zagotavljajo, da bodo vsi poklicni uporabniki pesticidov do 1. januarja 2014 izvajali splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo Priloge III, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.
5. Države članice uvedejo ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k prostovoljnemu izvajanju smernic integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne pridelke ali sektorje. Javni organi in/ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike, lahko pripravijo take smernice. Države članice se v svojih nacionalnih akcijskih načrtih sklicujejo na tiste smernice, ki so po njihovem mnenju potrebne in ustrezne.
POGLAVJE V
KAZALNIKI, POROČANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ
Člen 15
Kazalniki
1. Določijo se usklajeni kazalniki tveganja, kakor so opredeljeni v Prilogi IV. Države članice pa lahko poleg usklajenih kazalnikov še naprej uporabljajo obstoječe nacionalne kazalnike ali sprejmejo druge ustrezne kazalnike.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za spremembo Priloge IV, da se upoštevata znanstveni in tehnični napredek.
2. Države članice:
(a) izračunajo kazalnike tveganja iz odstavka 1 z uporabo statističnih podatkov, zbranih v skladu s predpisi Skupnosti o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih, skupaj z drugimi ustreznimi podatki;
(b) določijo trende pri uporabi določenih aktivnih snovi;
(c) opredelijo prednostne podatke, kot so aktivne snovi, rastline, regije ali prakse, ki zahtevajo posebno pozornost ali dobre prakse, ki so lahko zgled, da se dosežejo cilji te direktive v zvezi z zmanjšanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov.
3. Države članice posredujejo rezultate vrednotenj, izvedenih v skladu z odstavkom 2, Komisiji in drugim državam članicam ter zagotovijo, da so te informacije dostopne javnosti.
4. Komisija izračuna kazalnike tveganja na ravni Skupnosti z uporabo statističnih podatkov, zbranih v skladu s predpisi Skupnosti o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih, in drugih ustreznih podatkov za ocenjevanje trendov v zvezi s tveganji pri uporabi pesticidov.
Komisija uporabi te podatke in informacije tudi za oceno napredka pri doseganju ciljev drugih politik Skupnosti, usmerjenih k zniževanju vplivov pesticidov na zdravje ljudi in okolje.
Rezultati so javnosti na voljo prek spletnega portala iz člena 4(4).
Člen 16
Poročanje
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju te direktive, z ustreznimi predlogi za spremembe, če je primerno.
POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Kazni
Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
►C1 Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje do 26. novembra 2012 in ◄ jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi poznejši spremembi.
Člen 18
Izmenjava informacij in najboljša praksa
Komisija kot prednostno nalogo za razpravo v strokovni skupini za tematsko strategijo predloži izmenjavo informacij in najboljše prakse na področju trajnostne rabe pesticidov in integriranega zatiranja škodljivih organizmov.
Člen 19
Pristojbine in takse
1. Države članice lahko s pristojbinami ali taksami izterjajo stroške za delo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti v skladu s to direktivo.
2. Države članice zagotovijo, da se pristojbine ali takse iz odstavka 1 določijo na pregleden način in ustrezajo dejanskim stroškom opravljenega dela.
Člen 20
Standardizacija
1. Standardi iz člena 8(4) te direktive se določijo v skladu s postopkom iz člena 6(3) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe ( 5 ).
Zahteva za razvoj takih standardov se lahko določi ob posvetovanju z odborom iz člena 21(1).
2. Komisija objavi sklice standardov v Uradnem listu Evropske unije.
3. Če država članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard v celoti ne izpolnjuje zahtev, ki jih zajema in ki so določene v Prilogi II, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru, ustanovljenemu s členom 5 Direktive 98/34/ES, ter predloži svoje argumente. Odbor po posvetovanju s pristojnimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma da svoje mnenje.
Glede na mnenje tega odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklicevanja na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.
Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in, če je to potrebno, zahteva spremembo zadevnih harmoniziranih standardov.
Člen 20a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3), člena 8(7), člena 14(4) in člena 15(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 5(3), člena 8(7), člena 14(4) in člena 15(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 6 ).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3), člena 8(7), člena 14(4) in člena 15(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 21
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 7 ).
▼M3 —————
▼M1 —————
Člen 23
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 26. novembra 2011.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način takšnega sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji posredujejo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 25
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Področja usposabljanja iz člena 5
1. Vsa ustrezna zakonodaja v zvezi s pesticidi in njihovo uporabo.
2. Obstoj in tveganja nezakonitih (ponarejenih) fitofarmacevtskih sredstev ter metode za prepoznavanje takšnih sredstev.
3. Nevarnosti in tveganja, povezana s pesticidi, ter kako jih prepoznati in nadzirati, zlasti:
(a) tveganja za ljudi (izvajalce ukrepov varstva rastlin, prebivalce, druge navzoče osebe, osebe, ki vstopajo na tretirana območja in tiste, ki ravnajo s tretiranimi rastlinami ali uživajo tretirane dele rastlin)in kako dejavniki, kot je kajenje, povečajo ta tveganja;
(b) simptomi zastrupitve s pesticidi in ukrepi prve pomoči;
(c) tveganja za neciljne rastline, koristne žuželke, prosto živeče živali, biotsko raznovrstnost in okolje na splošno.
4. Strategije in tehnike integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, strategije in tehnike celovitega ravnanja s kmetijskimi rastlinami, načela ekološkega kmetovanja, metode biološkega zatiranja škodljivih organizmov; informacije o splošnih načelih in smernicah za posamezne kulture ali sektor v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
5. Uvajanje primerjalne ocene na ravni uporabnika za pomoč poklicnim uporabnikom, da v dani situaciji za problem s škodljivimi organizmi med vsemi registriranimi sredstvi izberejo najustreznejši pesticid z najmanj stranskimi učinki za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.
6. Ukrepi za zmanjšanje tveganja za ljudi, neciljne organizme in okolje na najnižjo možno raven: varne delovne prakse za skladiščenje, rokovanje s pesticidi in njihovo mešanje ter odstranjevanje prazne embalaže, drugih onesnaženih materialov in odvečnih pesticidov (vključno z ostankom škropilne brozge) v koncentrirani ali razredčeni obliki; priporočen način za nadziranje izpostavljenosti izvajalca (osebna zaščitna oprema).
7. Pristopi na osnovi tveganja, pri katerih se upoštevajo lokalne spremenljivke pridobivanja vode, kot so podnebje, tla, vrste pridelkov in reliefi.
8. Postopki za pripravo naprav za nanašanje pesticidov za obratovanje, vključno z njihovo kalibracijo, ter za njihovo delovanje z najnižjim možnim tveganjem za uporabnike, druge osebe, neciljne živalske in rastlinske vrste, biotsko raznovrstnost in okolje, vključno z vodnimi viri.
9. Uporaba naprav za nanašanje pesticidov in njihovo vzdrževanje ter posebne tehnike škropljenja (npr. pršenje z majhno porabo vode in šobe z majhnim zanašanjem škropiva) kot tudi cilji tehničnega pregleda škropilnic v uporabi in načini izboljšane kakovosti škropljenja. Posebna tveganja, povezana z uporabo ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice in ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja.
10. Nujni ukrepi za varovanje zdravja ljudi, okolja, vključno z vodnimi viri, v primeru nenamernega razlitja in onesnaženja ter ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi lahko povzročili izpiranje pesticidov.
11. Posebna pozornost na zavarovanih območjih iz členov 6 in 7 Direktive 2000/60/ES.
12. Spremljanje zdravja in centri za sporočanje vseh nesreč ali možnih nesreč.
13. Vodenje evidence o uporabi pesticidov v skladu z ustrezno zakonodajo.
PRILOGA II
Zahteve za varovanje zdravja in varnosti in okoljske zahteve v zvezi s pregledi naprav za nanašanje pesticidov
Pregled naprav za nanašanje pesticidov pokriva vse vidike, ki so pomembni za doseganje visoke stopnje varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja. Popolna učinkovitost nanašanja se zagotovi s pravilnim delovanjem naprav in funkcij opreme ter s tem prispeva k izpolnitvi naslednjih ciljev.
Naprave za nanašanje pesticidov morajo delovati zanesljivo in se morajo pravilno uporabljati za njihov predvideni namen ter tako zagotoviti, da se lahko pesticidi pravilno odmerjajo in razporedijo. Naprave morajo biti v stanju, ki omogoča varno, enostavno in popolno polnjenje in praznjenje ter preprečujejo odtekanje pesticidov. Omogočeno mora biti enostavno in temeljito čiščenje. Zagotovljeno mora biti varno delovanje naprav in njihov nadzor ter možnost takojšnje ustavitve s sedeža upravljavca. Kjer potrebno, mora biti uravnavanje enostavno, natančno in ponovljivo.
Posebno pozornost je treba nameniti naslednjemu:
1. Deli za prenos pogona
Zaščitni držaj priključne gredi in varovalo pogonskega priključka morata biti vgrajena in v dobrem stanju, varovalne naprave ter vsi premični ali vrteči se pogonski prenosniki ne smejo biti ovirani pri svojem delovanju, da se zagotovi zaščita upravljavca.
2. Črpalka
Kapaciteta črpalke ustreza potrebam naprave in deluje pravilno, da se zagotovi stalna in zanesljiva stopnja nanašanja. Črpalka ne pušča.
3. Mešanje
Naprave za mešanje morajo zagotoviti pravilno kroženje, da se doseže enaka koncentracija škropilne brozge po celotnem volumnu rezervoarja.
4. Rezervoar škropilne brozge
Rezervoarji škropilnic, vključno z merilcem vsebine rezervoarja, polnilnimi napravami, cedili in filtri, sistemi za praznjenje in spiranje ter mešalnimi napravami delujejo tako, da zmanjšujejo možnost nenamernega razlitja, neenakomerno koncentracijo pripravka, izpostavljenosti izvajalca in količino ostanka.
5. Merilni sistemi, sistemi za nadzor in regulacijo
Vse naprave za merjenje, vklapljanje in izklapljanje ter uravnavanje tlaka in/ali prostornine pretoka so ustrezno kalibrirane in pravilno delujejo ter ne puščajo. Nadzor tlaka in delovanja naprav za nastavitev tlaka je med nanašanjem lahko izvedljiv. Naprave za nastavitve tlaka ohranjajo konstantni delovni tlak pri konstantnih obratih črpalke, da se zagotovi nanašanje konstantnega odmerka škropilne brozge.
6. Cevi in vodi
Cevi in vodi so v dobrem stanju, da ne pride do motenj pretoka tekočine ali nenamernega razlitja v primeru okvare. Iz cevi ali vodov ne izteka, tudi če naprava deluje pod največjim dosegljivim tlakom sistema.
7. Filtriranje
V izogib vrtinčenju in neenakomernosti škropilne strukture so filtri ustrezno vzdrževani, velikost mrežnega očesa filtrov pa ustreza velikosti razpršilnih šob, vgrajenih v škropilnico. Sistem za prikaz zamašitve filtra mora delovati pravilno, kjer je to ustrezno.
8. Škropilna letev (za naprave, ki pesticide škropijo s horizontalno postavljeno letvijo, nameščeno blizu rastline ali drugega predmeta tretiranja)
Škropilna letev je v dobrem stanju in stabilna v vseh smereh. Sistemi za pritrditev in uravnavanje ter naprave za blaženje nenamernih gibanj in izravnavanje nagiba morajo pravilno delovati.
9. Razpršilne šobe
Razpršilne šobe delujejo pravilno in škropilna brozga ne kaplja iz njih, ko tretiranje preneha. Prostornina pretoka vsake posamezne šobe ne sme bistveno odstopati od podatkov iz tabel prostornine pretoka, ki jih zagotovi proizvajalec, da se zagotovi homogenost škropilne strukture.
10. Porazdelitev
Prečna in navpična (v primeru nanašanj na visoke kulture) porazdelitev škropilne brozge na ciljni površini morata biti, kjer je to smiselno, enakomerni.
11. Puhalo (za naprave, ki porazdeljujejo pesticide s pomočjo zraka)
Puhalo je v dobrem stanju ter zagotavlja stalen in zanesljiv zračni tok.
PRILOGA III
Splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi
1. Preprečevanje in/ali zatiranje škodljivih organizmov se med drugim doseže ali izboljša zlasti s:
— kolobarjenjem,
— uporabo ustreznih tehnik gojenja (npr. starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, setve podsevkov, gojenje s čim manjšo obdelavo tal, obrezovanja in tehnik neposredne setve),
— uporabo odpornih/tolerantnih kultivarjev in standardnega/certificiranega semenskega ter sadilnega materiala, kjer je to primerno,
— uporabo uravnoteženega gnojenja, apnenja in postopkov namakanja/osuševanja,
— preprečevanjem razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi (npr. z rednim čiščenjem strojev in opreme),
— zaščito in povečanjem števila pomembnih koristnih organizmov, npr. z ustreznimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj in izven proizvodnih območij.
2. Škodljive organizme je treba spremljati z ustreznimi metodami in orodji, kjer so dostopna. Takšna ustrezna orodja vključujejo opazovanje na terenu in znanstveno zasnovane sisteme opozarjanja, napovedovanja in zgodnjega ugotavljanja populacij škodljivih organizmov kadar je to izvedljivo, kot tudi uporabo nasvetov strokovno usposobljenih svetovalcev.
3. Poklicni uporabniki se morajo na podlagi rezultatov spremljanja škodljivih organizmov odločiti, če in kdaj bodo uporabili ukrepe za varstvo rastlin. Trdni in znanstveno utemeljeni pragovi škodljivosti so bistveni pri odločanju. Pri odločitvi o izvedbi tretiranja je treba po možnosti upoštevati pragove škodljivosti, določene za škodljive organizme za regijo, posebna območja, rastline in posebne podnebne razmere.
4. Trajnostne biološke, mehanske in druge nekemične metode imajo prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo zadovoljiv nadzor nad škodljivimi organizmi.
5. Uporabljeni pesticidi morajo biti čim bolj specifični glede na cilj, imeti pa morajo kar najmanj stranskih učinkov na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.
6. Poklicni uporabnik bi moral uporabo pesticidov in drugih oblik ukrepanja ohraniti na nujno potrebnih ravneh, npr. z zmanjšanimi odmerki, zmanjšano pogostnostjo nanašanja ali delnim nanašanjem, pri tem pa mora upoštevati, da je raven tveganja v vegetaciji sprejemljiva in ne povečuje tveganja za razvoj odpornosti pri populacijah škodljivih organizmov.
7. Če je znano tveganje za nastanek odpornosti proti določenemu ukrepu za varstvo rastlin in če velikost populacije škodljivih organizmov zahteva večkraten nanos pesticidov na rastline, je treba uporabiti razpoložljive metode proti pojavu odpornosti, s katerimi se ohrani učinkovitost sredstev. To lahko vključuje uporabo več pesticidov z različnimi načini delovanja.
8. Poklicni uporabnik bi moral na podlagi evidenc o uporabi pesticidov in nadzorovanja škodljivih organizmov preveriti uspešnost uporabljenih ukrepov za varstvo rastlin.
PRILOGA IV
ODDELEK 1
Usklajena kazalnika tveganja
Usklajena kazalnika tveganja sta navedena v oddelkih 2 in 3 te priloge.
ODDELEK 2
Usklajeni kazalnik tveganja 1: usklajeni kazalnik tveganja na podlagi nevarnosti, ki temelji na količinah aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009
|
1. |
Ta kazalnik temelji na statističnih podatkih o količinah aktivnih snovi, danih v promet v fitofarmacevtskih sredstvih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ki se sporočijo Komisiji (Eurostatu) v skladu s Prilogo I (Statistični podatki o dajanju pesticidov v promet) k Uredbi (ES) št. 1185/2009. Navedeni podatki so kategorizirani v 4 skupine, ki so razdeljene v 7 kategorij. |
|
2. |
Naslednja splošna pravila se uporabljajo za izračun usklajenega kazalnika tveganja 1: (a) usklajeni kazalnik tveganja 1 se izračuna na podlagi kategorizacije aktivnih snovi v 4 skupine in 7 kategorij iz tabele 1; (b) aktivne snovi iz skupine 1 (kategoriji A in B) so tiste iz dela D Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 8 ); (c) aktivne snovi iz skupine 2 (kategoriji C in D) so tiste iz delov A in B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (d) aktivne snovi iz skupine 3 (kategoriji E in F) so tiste iz dela E Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (e) aktivne snovi iz skupine 4 (kategorija G) so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (f) uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (vi) v tabeli 1. |
|
3. |
Usklajeni kazalnik tveganja 1 se izračuna tako, da se letne količine aktivnih snovi, danih v promet za vsako skupino v tabeli 1, pomnožijo z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (vi), čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov. |
|
4. |
Lahko se izračunajo količine aktivnih snovi, danih v promet za vsako skupino in kategorijo v tabeli 1.
Tabela 1 Kategorizacija aktivnih snovi in utežnih faktorjev nevarnosti za namene izračuna usklajenega kazalnika tveganja 1
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
5. |
Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 1 se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2011–2013. |
|
6. |
Rezultat usklajenega kazalnika tveganja 1 se izrazi glede na izhodiščno vrednost. |
|
7. |
Države članice in Komisija izračunajo in objavijo usklajeni kazalnik tveganja 1 v skladu s členom 15(2) in (4) Direktive 2009/128/ES za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katerega se računa usklajeni kazalnik tveganja 1. |
ODDELEK 3
Usklajeni kazalnik tveganja 2: usklajeni kazalnik tveganja na podlagi števila registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009
|
1. |
Ta kazalnik temelji na številu registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009, kot je sporočeno Komisiji v skladu s členom 53(1) navedene uredbe. Navedeni podatki so kategorizirani v 4 skupine, ki so razdeljene v 7 kategorij. |
|
2. |
Naslednja splošna pravila se uporabljajo za izračun usklajenega kazalnika tveganja 2: (a) usklajeni kazalnik tveganja 2 temelji na številu registracij, izdanih v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Izračuna se na podlagi kategorizacije aktivnih snovi v 4 skupine in 7 kategorij iz tabele 2 tega oddelka; (b) aktivne snovi iz skupine 1 (kategoriji A in B) so navedene v delu D Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (c) aktivne snovi iz skupine 2 (kategoriji C in D) so tiste iz delov A in B Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (d) aktivne snovi iz skupine 3 (kategoriji E in F) so tiste iz dela E Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (e) aktivne snovi iz skupine 4 (kategorija G) so tiste, ki niso odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in zato niso navedene v Prilogi k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011; (f) uporabljajo se utežni faktorji iz vrstice (vi) v tabeli 2 tega oddelka. |
|
3. |
Usklajeni kazalnik tveganja 2 se izračuna tako, da se število registracij, izdanih za fitofarmacevtska sredstva v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009 za vsako skupino v tabeli 2, pomnoži z ustreznim utežnim faktorjem nevarnosti iz vrstice (vi), čemur sledi združevanje rezultatov teh izračunov.
Tabela 2 Kategorizacija aktivnih snovi in utežnih faktorjev nevarnosti za namene izračuna usklajenega kazalnika tveganja 2
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
4. |
Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 se določi pri 100 in je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje 2011–2013. |
|
5. |
Rezultat usklajenega kazalnika tveganja 2 se izrazi glede na izhodiščno vrednost. |
|
6. |
Države članice in Komisija izračunajo in objavijo usklajeni kazalnik tveganja 2 v skladu s členom 15(2) in (4) Direktive 2009/128/ES za vsako koledarsko leto in najpozneje 20 mesecev po koncu leta, za katerega se računa usklajeni kazalnik tveganja 2. |
( 1 ) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
( 2 ) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
( 3 ) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.
( 4 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
( 5 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
( 6 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 7 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.
( 8 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).