To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES

1. V tej direktivi so določena pravila za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja, pri čemer države članice priznavajo naslednje kategorije izdajateljev elektronskega denarja:

(a) kreditne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4 Direktive 2006/48/ES, vključno s, v skladu z nacionalno zakonodajo, podružnicami kreditnih institucij, v smislu točke 3 člena 4 navedene direktive, kadar se v skladu s členom 38 navedene direktive te podružnice nahajajo v Skupnosti in imajo svoj sedež izven Skupnosti;

(b) institucije za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 te direktive, vključno s, v skladu s členom 8 te direktive in nacionalno zakonodajo, podružnicami institucij za izdajo elektronskega denarja, kadar se navedene podružnice nahajajo v Skupnosti in imajo svoj sedež izven Skupnosti;

2. Naslov II te direktive določa pravila za začetek opravljanja, opravljanje dejavnosti in nadzor skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja.

3. Države članice lahko opustijo uporabo vseh ali nekaterih določb iz naslova II te direktive za institucije iz člena 2 Direktive 2006/48/ES, razen za tiste institucije, ki so navedene v prvi in drugi alinei navedenega člena.

4. Ta direktiva se ne uporablja za denarno vrednost, shranjeno na instrumentih, ki so izvzeti v skladu s točko (k) člena 3 Direktive 2007/64/ES.

5. Ta direktiva se ne uporablja za denarno vrednost, ki se uporablja za izvedbo plačilnih transakcij, ki so izvzete v skladu s točko (l) člena 3 Direktive 2007/64/ES.

1. „institucija za izdajo elektronskega denarja“ pomeni pravno osebo, ki je v skladu z naslovom II pridobila dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja;

2. „elektronski denar“ pomeni denarno vrednost, shranjeno v elektronski obliki, vključno z magnetno, ki pomeni terjatev do izdajatelja, ki je izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, kakor so opredeljene v točki 5 člena 4 Direktive 2007/64/ES, in ki jo sprejme fizična ali pravna oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja;

3. „izdajatelj elektronskega denarja“ pomeni subjekte iz člena 1(1), institucije, ki jim je bila odobrena opustitev iz člena 1(3) in pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev iz člena 9;

4. „povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku“ pomeni povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec.

ZAHTEVE ZA ZAČETEK OPRAVLJANJA, OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN NADZOR SKRBNEGA IN VARNEGA POSLOVANJA INSTITUCIJ ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

1. Brez poseganja v to direktivo se člen 5, členi 11 do 17, člen 19(5) in (6) in členi 20 do 31 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), vključno z delegiranimi akti sprejetimi na podlagi členov 15(4), 28(5) in 29(7) navedene direktive, smiselno uporabljajo za institucije za izdajo elektronskega denarja.

2. Institucije za izdajo elektronskega denarja vnaprej obvestijo pristojne organe o vsaki bistveni spremembi v zvezi z ukrepi, ki so bili sprejeti za zaščito sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdan elektronski denar.

3. Vsaka fizična ali pravna oseba, ki je sprejela sklep o tem, da pridobi ali razpolaga, neposredno ali posredno, s kvalificiranim deležem v skladu s točko 11 člena 4 Direktive 2006/48/ES v instituciji za izdajo elektronskega denarja, oziroma, da nadalje poveča ali zmanjša, neposredno ali posredno, takšen kvalificiran delež, s čimer bi njen delež v kapitalu podjetja ali delež glasovalnih pravic dosegel, presegel ali padel pod 20, 30 ali 50 %, ali bi institucija za izdajo elektronskega denarja postala ali prenehala biti njena hčerinska družba, vnaprej obvesti pristojne organe o svoji nameri takšne pridobitve, razpolaganja, povečanja ali zmanjšanja.

Predlagani pridobitelj pristojnemu organu predloži informacije, ki navajajo velikost nameravanega deleža in ustrezne informacije v skladu s členom 19a(4) Direktive 2006/48/ES.

Kadar obstaja možnost, da bi vpliv oseb iz drugega pododstavka škodil varnemu in skrbnemu upravljanju institucije, pristojni organi izrazijo svoje nasprotovanje oziroma sprejmejo druge primerne ukrepe za prekinitev takega stanja. Ti ukrepi so lahko sodne odredbe, sankcije proti direktorjem ali poslovodnim delavcem ali začasne prepovedi uveljavitve glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev oziroma družbenikov.

Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne ravnajo v skladu z obveznostjo predložitve vnaprejšnjih informacij, kakor je določeno v tem odstavku.

Če se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih organov, sprejmejo ti organi, ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo sprejete, odločitev o začasni prepovedi glasovalnih pravic pridobitelja, neveljavnosti oddanih glasov ali možnosti razveljavitve navedenih glasov.

Države članice lahko opustijo, ali dovolijo svojim pristojnim organom, da opustijo, uporabo dela ali celotnih obveznosti v skladu s tem odstavkom za institucije za izdajo elektronskega denarja, ki izvajajo eno ali več dejavnosti, navedenih v točki (e) člena 6(1).

4. Države članice dovolijo institucijam za izdajo elektronskega denarja, da distribuirajo in unovčujejo elektronski denar prek fizičnih ali pravnih oseb, ki nastopajo v njihovem imenu. Kadar institucija za izdajo elektronskega denarja distribuira elektronski denar v drugi državi članici s sodelovanjem takšnih fizičnih ali pravnih oseb, se za to institucijo za izdajo elektronskega denarja smiselno uporabljajo členi 27 do 31, z izjemo člena 29(4) in (5) Direktive (EU) 2015/2366, vključno z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členoma 28(5) in 29(7).

5. Ne glede na odstavek 4 tega člena institucije za izdajo elektronskega denarja ne izdajajo elektronskega denarja prek agentov. Institucije za izdajo elektronskega denarja lahko opravljajo plačilne storitve iz točke (a) člena 6(1) te direktive prek agentov, če so izpolnjeni pogoji iz člena 19 Direktive (EU) 2015/2366.

Države članice od institucij za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da njihov ustanovni kapital, ki je sestavljen iz postavk, določenih v točkah (a) in (b) člena 57 Direktive 2006/48/ES, v času izdaje dovoljenja znaša vsaj 350 000 EUR.

1. Lastna sredstva institucij za izdajo elektronskega denarja, kakor so opredeljena v členih 57 do 61, 63, 64 in 66 Direktive 2006/48/ES, ne smejo biti nižja od višjega izmed zneskov, ki se zahtevajo v skladu z odstavki od 2 do 5 tega člena ali členom 4 te direktive.

2. Za dejavnosti iz točke (a) člena 6(1), ki niso povezane z izdajo elektronskega denarja, se zahteve po lastnih sredstvih institucije za izdajo elektronskega denarja izračunajo v skladu z eno od treh metod (A, B ali C), določenih v členu 8(1) in (2) Direktive 2007/64/ES. Ustrezno metodo določijo pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo.

Za dejavnost izdajanja elektronskega denarja se zahteve po lastnih sredstvih institucije za izdajo elektronskega denarja izračunajo v skladu z metodo D iz odstavka 3.

Institucije za izdajo elektronskega denarja imajo v vsakem trenutku lastna sredstva, ki so najmanj enaka znesku iz zahtev iz prvega in drugega pododstavka.

3. Metoda D: lastna sredstva institucij za izdajo elektronskega denarja za dejavnost izdajanja elektronskega denarja morajo znašati najmanj 2 % povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku.

4. Če institucija za izdajo elektronskega denarja opravlja katero koli od dejavnosti iz točke (a) člena 6(1), ki ni povezana z izdajo elektronskega denarja, ali katero koli od dejavnosti iz točk (b) do (e) člena 6(1) in znesek elektronskega denarja v obtoku ni znan vnaprej, pristojni organi omogočijo tej instituciji za izdajo elektronskega denarja, da izračuna zahteve po lastnih sredstvih na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajo elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov in v zadostitev pristojnih organov. Kjer institucija za izdajo elektronskega denarja ni zaključila zadosti dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se zahteve po lastnih sredstvih izračunajo na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je potrjen s poslovnim načrtom institucije, ob upoštevanju kakršnih koli prilagoditev tega načrta, ki jih zahtevajo pristojni organi.

5. Na podlagi ocene procesov obvladovanja tveganj, podatkovnih zbirk o tveganju izgub in mehanizmov notranjega nadzora institucije za izdajo elektronskega denarja lahko pristojni organi od institucije za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da ima na voljo znesek lastnih sredstev, ki je do 20 % večji od zneska, izračunanega na podlagi ustrezne metode v skladu z odstavkom 2, ali dovolijo instituciji za izdajo elektronskega denarja, da ima na voljo znesek lastnih sredstev, ki je do 20 % manjši od zneska, izračunanega na podlagi ustrezne metode v skladu z odstavkom 2.

6. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje večkratne uporabe elementov, ki so sprejemljivi kot lastna sredstva:

(a) če institucija za izdajo elektronskega denarja sodi v isto skupino kot druga institucija za izdajo elektronskega denarja, kreditna institucija, plačilna institucija, investicijska družba, družba za upravljanje s premoženjem ali zavarovalnica ali pozavarovalnica;

7. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 69 Direktive 2006/48/ES, državam članicam ali njihovim pristojnim organom ni treba uporabljati odstavkov 2 in 3 tega člena za institucije za izdajo elektronskega denarja, ki so v skladu z Direktivo 2006/48/ES zajete v konsolidirani nadzor matične kreditne institucije.

1. Poleg izdajanja elektronskega denarja lahko institucije za izdajo elektronskega denarja opravljajo tudi katero koli izmed naslednjih dejavnosti:

(b) odobritev posojil v zvezi s plačilnimi storitvami iz točk 4, 5 ali 7 Priloge k Direktivi 2007/64/ES, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 16(3) in (5) navedene direktive;

(c) opravljanje operativnih storitev in tesno povezanih pomožnih storitev v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev v skladu s točko (a);

(d) upravljanje plačilnih sistemov, kot je določeno v točki 6 člena 4 Direktive 2007/64/ES in brez poseganja v člen 28 navedene direktive;

(e) poslovne dejavnosti, ki niso izdajanje elektronskega denarja, ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

Posojila iz točke (b) prvega pododstavka se ne odobrijo iz sredstev, prejetih v zameno za elektronski denar in hranjenih v skladu s členom 7(1).

2. Institucije za izdajo elektronskega denarja od javnosti ne sprejemajo depozitov ali drugih vračljivih sredstev v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES.

3. Sredstva, ki jih institucije za izdajo elektronskega denarja prejmejo od imetnika elektronskega denarja, se nemudoma zamenjajo za elektronski denar. Takšna sredstva niso niti depoziti niti druga vračljiva sredstva, sprejeta od javnosti v smislu člena 5 Direktive 2006/48/ES.

4. Člen 16(2) in (4) Direktive 2007/64/ES se uporablja za sredstva, ki so bila prejeta za dejavnosti, določene v točki (a) odstavka 1 tega člena, ki niso povezane z dejavnostjo izdajanja elektronskega denarja.

1. Države članice zahtevajo, da institucija za izdajo elektronskega denarja zaščiti sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdan elektronski denar, v skladu s členom 9(1) in (2) Direktive 2007/64/ES. Sredstev, ki se prejmejo v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi dokler se ne vknjižijo v dobro na plačilni račun institucije za izdajo elektronskega denarja oziroma drugače dajo na razpolago instituciji za izdajo elektronskega denarja v skladu z zahtevami glede roka izvršitve, določenimi v Direktivi 2007/64/ES, kjer je to primerno. V vsakem primeru je treba takšna sredstva zaščititi najkasneje pet delovnih dni, kakor so opredeljeni v točki 27 člena 4 navedene direktive, po izdaji elektronskega denarja.

2. Za namene odstavka 1 so varna sredstva z nizkim tveganjem tista sredstva, ki spadajo v eno izmed kategorij iz tabele 1 iz točke 14 Priloge I k Direktivi 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij ( 2 ), za katere utež za izračun kapitalske zahteve za posebno tveganje ni višja od 1,6 %, izključijo pa se druge postavke kvalificiranih izdajateljev, kakor je opredeljeno v točki 15 navedene priloge.

Za namene odstavka 1 so varna sredstva z nizkim tveganjem tudi enote kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki vlagajo izključno v sredstva, kakor so opredeljena v prvem pododstavku.

Pristojni organi lahko v izrednih okoliščinah in s primerno obrazložitvijo, na podlagi ocene varnosti, zapadlosti, vrednosti in drugih dejavnikov tveganja sredstev, kakor so opredeljena v prvem in drugem pododstavku, določijo, katera od teh sredstev niso varna sredstva z nizkim tveganjem za namene odstavka 1.

3. Člen 9 Direktive 2007/64/ES se uporablja za institucije za izdajo elektronskega denarja za dejavnosti, določene v točki (a) člena 6(1) te direktive, ki niso povezane z dejavnostjo izdajanja elektronskega denarja.

4. Za namene odstavkov 1 in 3 države članice oziroma njihovi pristojni organi lahko v skladu z nacionalno zakonodajo določijo, katero metodo za zaščito sredstev bodo uporabljale institucije za izdajo elektronskega denarja.

1. Ko podružnice institucij za izdajo elektronskega denarja s sedeži zunaj Skupnosti začenjajo ali nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, države članice zanje ne uporabljajo določb, ki tem institucijam omogočajo ugodnejše obravnavanje kot institucijam za izdajo elektronskega denarja s sedeži v Skupnosti.

2. Pristojni organi Komisijo uradno obvestijo o vseh dovoljenjih, izdanih podružnicam institucij za izdajo elektronskega denarja s sedeži zunaj Skupnosti.

3. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko Skupnost s sporazumi, sklenjenimi z eno ali več tretjimi državami, dogovori, da uporablja določbe, v skladu s katerimi bodo podružnice institucij za izdajo elektronskega denarja s sedeži zunaj Skupnosti deležne enake obravnave v celotni Skupnosti.

1. Države članice lahko opustijo ali dovolijo svojim pristojnim organom, da opustijo uporabo dela postopka ali celotnega postopka in pogojev, določenih v členih 3, 4, 5 in 7 te direktive, z izjemo členov 20, 22, 23 in 24 Direktive 2007/64/ES, ter dovolijo pravnim osebam vpis v register institucij za izdajo elektronskega denarja, če izpolnjujejo obe naslednji zahtevi:

(a) vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega meje, ki so jo postavile države članice, in ki v nobenem primeru ni višji od 5 000 000 EUR; in

(b) nobena od fizičnih oseb, ki so odgovorne za upravljanje ali izvajanje dejavnosti, ni bila obsojena zaradi kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma ali drugega finančnega kaznivega dejanja.

Če institucije za izdajo elektronskega denarja opravljajo katero koli od dejavnosti iz točke (a) člena 6(1), ki ni povezana z izdajo elektronskega denarja ali katero koli od dejavnosti iz točk (b) do (e) člena 6(1) in znesek elektronskega denarja v obtoku ni znan vnaprej, pristojni organi navedenim institucijam za izdajo elektronskega denarja omogočijo uporabo točke (a) prvega pododstavka na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajo elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov in v zadostitev pristojnih organov. Kjer institucija za izdajo elektronskega denarja ni zaključila zadosti dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se ta zahteva oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je potrjen s poslovnim načrtom, ob upoštevanju kakršnih koli prilagoditev tega načrta, ki jih zahtevajo pristojni organi.

Države članice lahko določijo, da se odobritev možnosti izvzetja v okviru tega člena pogojuje z dodatno zahtevo glede maksimalnega shranjenega zneska na plačilnem instrumentu ali plačilnem računu potrošnika, kjer je shranjen elektronski denar.

Pravna oseba, ki je registrirana v skladu s tem odstavkom, lahko opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z elektronskim denarjem, izdanim v skladu s tem členom, vendar samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 26 Direktive 2007/64/ES.

2. Pravna oseba, registrirana v skladu z odstavkom 1, mora imeti sedež v državi članici, v kateri dejansko opravlja dejavnost.

3. Pravna oseba, ki je registrirana v skladu z odstavkom 1, se obravnava kot institucija za izdajo elektronskega denarja. Vendar pa se člen 10(9) in člen 25 Direktive 2007/64/ES zanjo ne uporabljata.

4. Države članice lahko določijo tudi, da se lahko pravna oseba, registrirana v skladu z odstavkom 1, ukvarja samo z nekaterimi dejavnostmi iz člena 6(1).

6. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zadevne pravne osebe, če pogoji iz odstavkov 1, 2 in 4 niso več izpolnjeni, v skladu s členom 3 v roku 30 koledarskih dni zaprosijo za dovoljenje. Vsaki taki osebi, ki v tem obdobju ni zaprosila za dovoljenje, se v skladu s členom 10 prepove izdajanje elektronskega denarja.

7. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi zadostna pooblastila za preverjanje stalnega upoštevanja zahtev, določenih v tem členu.

8. Ta člen se ne uporablja niti v zvezi z določbami Direktive 2005/60/ES niti v zvezi z nacionalnimi določbami o preprečevanju pranja denarja.

9. Če se država članica poslužuje opustitve iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo do 30. aprila 2011. Država članica Komisijo takoj obvesti tudi o kakršnih koli naknadnih spremembah. Poleg tega država članica obvesti Komisijo o številu zadevnih pravnih oseb in jo vsako leto obvesti o skupnem znesku elektronskega denarja v obtoku, ki je bil izdan na dan 31. decembra vsakega koledarskega leta iz odstavka 1.

Brez poseganja v člen 18 države članice prepovejo izdajanje elektronskega denarja fizičnim ali pravnim osebam, ki niso izdajatelji elektronskega denarja.

1. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja izdajo elektronski denar v nominalni vrednosti prejetih denarnih sredstev.

2. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja na zahtevo imetnika elektronskega denarja v vsakem trenutku in v nominalni vrednosti unovčijo denarno vrednost elektronskega denarja, ki ga hranijo.

3. Pogodba med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom elektronskega denarja jasno in podrobno navaja pogoje unovčenja, vključno z zadevnimi nadomestili, imetnika elektronskega denarja pa je treba obvestiti o navedenih pogojih, preden se zaveže s pogodbo ali ponudbo.

4. Za unovčenje se zaračunavajo nadomestila samo, če je tako določeno v pogodbi v skladu z odstavkom 3 in samo v naslednjih primerih:

Vsako takšno nadomestilo mora biti sorazmerno in skladno z dejanskimi stroški, ki jih je imel izdajatelj elektronskega denarja.

5. Če se unovčenje zahteva pred prenehanjem veljavnosti pogodbe, lahko imetnik elektronskega denarja zahteva, da se unovči delni ali celotni znesek elektronskega denarja.

6. Kjer imetnik elektronskega denarja zahteva unovčenje ob prenehanju veljavnosti pogodbe oziroma v času enega leta po tem datumu, se:

(b) v primeru, da institucija za izdajo elektronskega denarja izvaja eno ali več dejavnosti, navedenih v točki (e) člena 6(1) in se v naprej ne ve, kolikšen delež sredstev se bo uporabil kot elektronski denar, unovčijo vsa sredstva, ki jih zahteva imetnik elektronskega denarja.

7. Ne glede na odstavke 4, 5 in 6 so pravice unovčenja osebe, ki ni potrošnik in, ki sprejema elektronski denar, predmet pogodbenega sporazuma med izdajateljem elektronskega denarja in to osebo.

Države članice prepovejo podeljevanje obresti oziroma drugih koristi, povezanih s časovnim obdobjem, v katerem imetnik elektronskega denarja hrani elektronski denar.

Brez poseganja v to direktivo se poglavje 5 naslova IV Direktive 2007/64/ES smiselno uporablja za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi, ki izhajajo iz tega naslova.

1. Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za posodobitev določb te direktive, da se tako lahko upoštevajo inflacija ali tehnološki napredek in razvoj trga. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).

2. Komisija sprejme ukrepe za zagotavljanje usklajene uporabe izjem iz člena 1(4) in (5). Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).

1. Komisiji pomaga Odbor za plačila, ustanovljen s členom 85 Direktive 2007/64/ES.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1. Brez poseganja v člen 1(3), šesti pododstavek člena 3(3), člen 5(7), člen 7(4), člen 9 in člen 18(2) in v kolikor ta direktiva predvideva uskladitev, države članice ne ohranjajo ali uvajajo določb, razen tistih, ki so določene v tej direktivi.

2. Države članice zagotovijo, da izdajatelji elektronskega denarja ne odstopajo, v škodo imetnika elektronskega denarja, od določb nacionalne zakonodaje, ki prenašajo to direktivo ali so z njo usklajene, razen če je to izrecno določeno.

Komisija do 1. novembra 2012 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropski centralni banki poročilo o izvajanju in učinku te direktive, zlasti o uporabi zahtev za skrbno in varno poslovanje institucij za izdajo elektronskega denarja, in, če je ustrezno, priloži predlog za njeno revizijo.

1. Države članice institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki so začele pred 30. aprilom 2011 opravljati dejavnosti v smislu Direktive 2000/46/ES v državi članici, v kateri imajo sedež, dovolijo, da nadaljujejo z navedenimi dejavnostmi v navedeni državi članici ali drugi državi članici v skladu z ureditvami vzajemnega priznavanja, določenega v Direktivi 2000/46/ES ne da bi morale zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 3 te direktive ali izpolnjevati druge določbe iz naslova II te direktive ali določbe, na katere se sklicuje v naslovu II te direktive.

Države članice od takih institucij za izdajo elektronskega denarja zahtevajo, da pristojnim organom predložijo vse potrebne informacije, na podlagi katerih ti do 30. oktobra 2011 presodijo, ali institucije za izdajo elektronskega denarja izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in v nasprotnem primeru, kakšni ukrepi so potrebni za njihovo izpolnjevanje ter ali je primeren odvzem dovoljenja.

Institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki izpolnjujejo zahteve, se izda dovoljenje, vnesejo se v register ter se od njih zahteva, da izpolnijo zahteve iz naslova II. Če institucije za izdajo elektronskega denarja zahtev iz te direktive ne izpolnijo do 30. oktobra 2011, se jim prepove izdajanje elektronskega denarja.

2. Države članice lahko določijo, da institucija za izdajo elektronskega denarja samodejno pridobi dovoljenje in se vnese v register iz člena 3, če pristojni organi že imajo dokazila, da zadevna institucije za izdajo elektronskega denarja izpolnjujejo zahteve iz členov 3, 4 in 5. Pristojni organi pred izdajo dovoljenja o tem obvestijo zadevne institucije za izdajo elektronskega denarja.

3. Države članice institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki so pred 30. aprilom 2011 začele opravljati svoje dejavnosti v skladu z nacionalno zakonodajo, ki prenaša člen 8 Direktive 2000/46/ES dovolijo, da nadaljujejo s temi dejavnostmi v zadevni državi članici v skladu z Direktivo 2000/46/ES do 30. aprila 2012, ne da bi morale zaprositi za dovoljenje iz člena 3 te direktive ali izpolnjevati druge določbe iz naslova II te direktive ali določbe, na katere se sklicuje v naslovu II te direktive. Institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki tem obdobju niso niti pridobile dovoljenja niti ni zanje začelo veljati izvzetje iz člena 9 te direktive, se prepove izdajanje elektronskega denarja.

4. Države članice institucijam za izdajo elektronskega denarja, ki so pred 13. januarjem 2018 začele opravljati dejavnosti v skladu s to direktivo in Direktivo 2007/64/ES v državi članici, v kateri deluje glavni sedež, dovolijo, da še naprej opravljajo navedene dejavnosti v navedeni državi članici ali v drugi državi članici, ne da bi morale zaprositi za dovoljenje v skladu s členom 3 te direktive ali izpolnjevati druge zahteve iz naslova II te direktive ali zahteve, na katere se sklicuje v naslovu II te direktive do 13. julija 2018.

Države članice od institucij za izdajo elektronskega denarja iz prvega pododstavka zahtevajo, da predložijo vse ustrezne informacije pristojnim organom in jim tako omogočijo, da do 13. julija 2018 presodijo, ali navedene institucije za izdajo elektronskega denarja izpolnjujejo zahteve iz naslova II te direktive, in če jih ne, katere ukrepe je treba sprejeti, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev, oziroma ali je navedenim pravnim osebam primerno odvzeti dovoljenje.

Institucijam za izdajo elektronskega denarja iz prvega pododstavka, ki ob preveritvi s strani pristojnih organov izpolnjujejo zahteve iz naslova II, se izda dovoljenje in se jih vpiše v register. Če navedene institucije za izdajo elektronskega denarja ne izpolnijo zahtev iz naslova II do 13. julija 2018, se jim prepove izdaja elektronskega denarja.

„(a) podjetje, ki ni kreditna institucija, ki opravlja eno ali več dejavnosti, vključenih v točke 2 do 12 in v točki 14 in 15 Priloge I k Direktivi 2006/48/ES, vključno z menjalnicami (bureaux de change);“.

„(d) elektronskim denarjem, kakor je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ( *1 ), če znesek, shranjen na plačilni napravi, ne presega 250 EUR, če na to plačilno napravo ni mogoče naložiti novega zneska, ali če je skupni znesek transakcij v koledarskem letu omejen na 2 500 EUR, če je na plačilno napravo mogoče naložiti novi znesek, razen če je bil na zahtevo imetnika elektronskega denarja v skladu s členom 11 Direktive 2009/110/ES v istem koledarskem letu unovčen znesek v višini 1 000 EUR ali več. Kar zadeva nacionalne plačilne transakcije, države članice ali njihovi pristojni organi lahko povečajo znesek 250 EUR iz te točke na največ 500 EUR.

„1. ‚kreditna institucija‘ pomeni podjetje, katerega dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje posojil za svoj račun;“;

„5. ‚finančna institucija‘ pomeni podjetje, razen kreditne institucije, čigar osnovna dejavnost je pridobivati kapitalske deleže ali opravljati eno ali več dejavnosti, ki so naštete v točkah 2 do 12 in 15 v Prilogi I;“.

Direktiva 2000/46/ES se brez poseganja v člen 18(1) in (3) te direktive razveljavi z učinkom od 30. aprila 2011.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo.

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 30. aprila 2011. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

( 1 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA (EU) 2015/2366 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 25. novembra 2015	L 337	35	23.12.2015