To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

Od dneva nastopa funkcije do zadnjega dne meseca, v katerem se ta funkcija zaključi, so poslanci upravičeni do plače iz člena 10 statuta.

Plača, ki jo poslanec prejme iz naslova mandata, ki ga ob mandatu v Parlamentu izvršuje v drugem parlamentu, se odbije od plače iz člena 10 statuta.

„Drugi parlament“ iz odstavka 1 pomeni vsak parlament, ki deluje v eni od držav članic in ima zakonodajne pristojnosti, vendar se zanj ne uporablja člen 7(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami ( 1 ).

Osnova za izračun je znesek vsake posamezne plače pred odbitkom davkov.

Poslanci morajo ob prijavi finančnih interesov navesti vsak mandat v smislu odstavka 1 in kakršno koli plačo, ki jo prejemajo iz tega naslova.

Gleda na člen 18 statuta in ob smiselnem upoštevanju pravil, ki so jih sporazumno določile institucije Skupnosti ( 2 ), ter njihovih izvedbenih določb ( 3 ) so do povračila dveh tretjin stroškov zdravstvene oskrbe, stroškov, povezanih z nosečnostjo, ali stroškov, povezanih z rojstvom otroka, upravičene naslednje osebe:

▼M5

(a)

poslanci in nekdanji poslanci, ki prejemajo prehodno nadomestilo iz člena 13 statuta ali pokojnino v skladu s členoma 14 in 15 statuta, za svoje stroške ter za stroške:

(i)

njihovih zakonskih partnerjev ali stalnih zunajzakonskih partnerjev po členu 58(2) in,

(ii)

vzdrževanih otrok po členu 58(3) do dopolnjenega 21. leta starosti ali največ 25. leta starosti, če se šolajo ali poklicno izobražujejo ali brez starostne omejitve, če imajo hudo bolezen ali invalidnost, zaradi katere se ne morejo sami preživljati,

v primeru, če ti zakonski ali stalni zunajzakonski partnerji in vzdrževani otroci niso upravičeni do povračil iste vrste in na enaki ravni kot poslanci ali nekdanji poslanci na podlagi katerih koli drugih zakonskih določb ali predpisov;

▼M1

(b)

osebe, upravičene do vdovske ali družinske pokojnine v skladu s členom 17 statuta.

Osebe iz točk (a) in (b) prosto izberejo zdravnike, bolnišnice ali klinike, kot je to določeno v členu 19(1) omenjenih pravil.

Povračila iz prvega odstavka se krijejo iz proračuna Evropskega parlamenta. Pri tem se uporabljata člen 72(3) in (4) Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ( 4 ) ter pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in člen 20(6) teh pravil.

Predplačila v smislu člena 30 navedenega pravilnika se lahko dodelijo samo v obliki kritja stroškov hospitalizacije. Del stroškov v breme upravičencev v skladu z odstavkom 1 tega člena se po uporabi lestvice povračil vrne Parlamentu pod pogoji iz člena 30(2) in (3).

Poslanci in nekdanji poslanci, ki prejemajo prehodno nadomestilo iz člena 13 statuta ali pokojnino iz členov 14 in 15 statuta, se lahko odpovejo svoji pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, kot je določeno v odstavku 1, začenši s prvim dnem meseca po datumu vložitve zahtevka. V tem primeru so upravičeni do povračila dveh tretjin prispevka za zdravstveno zavarovanje, če celotni povrnjeni znesek ne presega 400 EUR na mesec.

Vsi poslanci ali nekdanji poslanci, ki se v skladu z odstavkom 4 odpovejo svoji pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe, ne morejo ponovno postati upravičeni do povračila stroškov zdravstvene oskrbe iz odstavka 1, dokler ne preteče 12 mesecev od datuma, ko je odpoved začela veljati. Podobno velja, da je vsako naknadno spremembo, ki se nanaša bodisi na vrnitev v sistem povračila stroškov zdravstvene oskrbe iz odstavka 1 bodisi na odpoved tej pravici, mogoče uveljaviti šele po najmanj dvanajstih mesecih.

Predsedstvo lahko znesek iz odstavka 4 vsako leto prilagodi do višine letne stopnje povišanja povprečnega povrnjenega zneska na posameznika po skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti.

Ta člen se uporablja tudi za nekdanje poslance, ki prejemajo prehodno nadomestilo v skladu s členom 45, za čas od prvega dne, ki sledi izteku njihove funkcije, do datuma, ko postanejo upravičeni do prehodnega nadomestila.

Ta člen se uporablja tudi za nekdanje poslance, ki prejemajo starostno pokojnino v skladu s členom 49, za čas od prvega dne, ki sledi izteku njihove funkcije, do datuma, ko postanejo upravičeni do pokojnine, če so pred iztekom njihove funkcije izpolnjeni pogoji v skladu s členom 49(1).

Zahtevki za povračilo se predložijo pristojni službi Evropskega parlamenta ali neposredno uradu za poravnave Evropske komisije. Za to se uporabijo standardni obrazci ter se priložijo dokazila.

Financiranje sistema povračil in načine poravnave stroškov ureja sporazum o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo na podlagi določb statuta in skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti. V imenu Parlamenta ta sporazum po posvetovanju s kvestorji podpiše njegov predsednik.

Ne glede na člen 72, o morebitnih sporih glede razlage tega poglavja v posebnih primerih odloča generalni sekretar, ki odločitev sprejme po pridobitvi mnenja odbora za upravljanje skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti in po posvetovanju s kvestorji.

Poslanci so pod pogoji iz zavarovalnih pogodb upravičeni do:

(a)

zavarovanja za nezgode, ki se lahko zgodijo v času izvrševanja njihovega mandata;

(b)

zavarovanja proti krajam in izgubi osebnih predmetov, ki jih poslanci utrpijo v času izvrševanja njihovega mandata.

Dve tretjini zavarovalne premije sta v breme proračuna Parlamenta, preostalo tretjino krije poslanec. Poslančev prispevek se odtrga neposredno od plače iz člena 10 statuta.

Določbe tega člena se za poslance uporabljajo od začetka njihovega mandata, razen če generalnemu sekretarju pisno sporočijo, da se izrecno odrekajo pravici do zavarovalnega kritja. V tem primeru se njihova pravica do zavarovalnega kritja zaključi zadnji dan meseca, v katerem so sporočili odpoved.

Polica za nezgodno zavarovanje zagotavlja kritje nezgod, ki se poslancem lahko zgodijo kjer koli po svetu v času trajanja njihovega mandata.

V polici za nezgodno zavarovanje je določeno:

(a)

▼C1

v primeru smrti: izplačilo glavnice v višini petkratnega letnega zneska plače iz člena 10 statuta naslednjim osebam:

▼B

—

zakonskemu partnerju in otrokom umrlega poslanca v skladu z določbami za poslance veljavnega dednega prava; pri tem velja, da znesek, ki se izplača zakoncu, ne sme biti nižji od 25 % glavnice,

—

če oseb iz zgornje kategorije ni, drugim sorodnikom v ravni vrsti navzdol v skladu z določbami za poslance veljavnega dednega prava,

—

če oseb iz prvih dveh kategorij ni, sorodnikom v ravni vrsti navzgor v skladu z določbami za poslance veljavnega dednega prava,

—

če oseb iz navedenih treh kategorij ni, Parlamentu;

▼C1

(b)

v primeru trajne popolne invalidnosti: izplačilo glavnice v višini osemkratnega letnega zneska plače iz člena 10 statuta osebi, ki jo to zadeva;

▼B

(c)

v primeru trajne delne invalidnosti: izplačilo dela zneska iz točke (b), izračunanega na osnovi lestvice iz pravil, ki so jih sporazumno določile institucije Skupnosti ( 5 ) iz člena 73(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 osebi, ki jo to zadeva.

Pravila iz odstavka 2(c) se smiselno uporabljajo za poslance. Ne uporabljajo se določbe o poklicnih boleznih, dosmrtni renti niti določbe, katerih izvajanje je neločljivo povezano s statusom uradnikov. Uporablja se postopek iz člena 72.

Pristojnosti organa za imenovanje, kot so opredeljene v prej omenjenih pravilih, glede poslancev izvaja predsednik Parlamenta.

Priznavanje trajne popolne ali delne invalidnosti z uporabo tega člena in prej omenjenih predpisov z ničimer ne zadrži uporabe člena 15 statuta in obratno.

Poleg tega se pod pogoji, določenimi v pravilih iz odstavka 2(c), krijejo zdravstveni stroški, stroški za zdravila, bolnišnično zdravljenje, kirurški stroški, stroški za proteze, rentgensko slikanje, masaže, ortopedski in klinični stroški in stroški prevoza ter vsi podobni stroški, nastali zaradi nezgode. Pri tem velja, da se ti stroški povrnejo potem, ko oseba, ki jo to zadeva, porabi vsa sredstva, ki jih je prejela na podlagi določb o povračilu stroškov zaradi bolezni iz člena 18 statuta oziroma se povrnejo kot dodatek tem sredstvom.

V polici za zavarovanje proti izgubi in kraji osebnih predmetov je določeno:

(a)

kritje po vsem svetu;

(b)

zavarovalnina največ v višini 5 000 EUR za posamičen primer izgube ali kraje;

(c)

samoudeležba poslanca v višini 50 EUR v primeru odškodnine;

(d)

zavarovanje osebnih predmetov;

(e)

izračun deleža amortizacije na ceno osebnega predmeta ob povračilu.

Izguba ali kraja izven prostorov Parlamenta se krije samo v primeru, če je bil poslanec oškodovan med službenim potovanjem. Če je do kraje prišlo v prostorih Parlamenta, se stroški krijejo le v primeru, da je bil ukradeni predmet varno shranjen.

Izguba ali kraja denarja izven prostorov Parlamenta, ki je bila prijavljena policiji, se krije do višine 250 EUR, če so bili poleg ukradenega ali izgubljenega denarja ukradeni ali izgubljeni tudi drugi osebni predmeti. Izguba ali kraja denarja v prostorih Parlamenta se ne krije.

Če je poslanec na službenem potovanju, prevoznik pa zamudi z dostavo njegove prtljage za več kot dvanajst ur, ali če se poslančeva prtljaga izgubi za več kot dvanajst ur, poslanec pa ne potuje v svoj kraj bivanja, se stroški za osebne predmete, ki jih mora poslanec kupiti ali najeti, krijejo do višine 500 EUR.

Poslanec izgubo ali krajo osebnih predmetov izven prostorov Evropskega parlamenta prijavi policiji. Če pride do kraje v prostorih Parlamenta, to prijavi varnostni službi.

Vsako izgubo in krajo je treba v 8 dneh prijaviti generalnemu sekretarju. Prijavi je treba priložiti račun za izgubljeni ali ukradeni predmet oziroma račun za nadomestni predmet, če vrednost presega 700 EUR.

Zavarovanje ne krije izgube in kraje predmetov, ki jih je poslanec zavaroval pri zasebni zavarovalnici.

Poslanci so upravičeni do povračila dejanskih stroškov, nastalih med:

(a)

potovanjem v kraje dela Parlamenta in iz njih ali v kraje sej enega od njegovih uradnih organov, kot so opredeljeni v odstavku 3, in iz njih (v nadaljevanju „običajni potni stroški“);

▼C1

(b)

potovanjem v sklopu izvrševanja svojih funkcij izven države članice, kjer so bili izvoljeni, pod pogoji iz člena 22 (v nadaljevanju „dodatni potni stroški“);

▼B

(c)

potovanjem v državi članici, kjer so bili izvoljeni, pod pogoji iz člena 23.

Kot običajni potni stroški se štejejo tudi potni stroški poslanca na posebni misiji, ki jo odobri predsednik, predsedstvo ali konferenca predsednikov Parlamenta.

2a.

Kot običajni potni stroški se štejejo tudi: potni stroški predsednikov odborov ali pododborov, ki se udeležijo srečanj Sveta.

„Uradni organi Parlamenta“ so organi Parlamenta, kot so opredeljeni v poglavju 3 naslova I poslovnika Parlamenta, ter parlamentarni odbori, medparlamentarne in druge delegacije, ustanovljene na podlagi tega poslovnika, politične skupine in drugi organi, ki jih odobri predsedstvo ali konferenca predsednikov Parlamenta.

Potni stroški se povrnejo na podlagi potrdila o navzočnosti in po predložitvi ustreznih potovalnih dokumentov ali drugih dokazil iz člena 14.

Poslanci svojo navzočnost potrdijo z osebnim podpisom na seznamu navzočih, ki se nahaja v plenarni sejni dvorani ali sejni sobi, ali z osebnim podpisom v centralni register v času uradnih ur, ki jih določi predsedstvo. Namesto z osebnim podpisom lahko poslanec svojo navzočnost potrdi z elektronskim potrdilom.

Izjemoma lahko poslanci svojo navzočnost dokažejo z drugimi dokumenti, ki objektivno dokazujejo njihovo navzočnost na kraju in v običajnih urah seje. Ta možnost je dopuščena največ petkrat v polovici zakonodajnega obdobja.

Izjave poslancev ali drugih oseb se ne štejejo kot dokazilo o navzočnosti v smislu odstavkov 1 in 2. Z izjavo poslancev se navzočnost vseeno potrdi v primerih iz člena 10(1)(b) in (c) ter (2).

Zahtevku za povračilo potnih stroškov se priložijo dokazila, iz katerih je razvidna plačana cena, opravljena relacija, razred, datum in ura potovanja. Zahtevana dokazila zlasti obsegajo:

▼M18

(a)

za potovanje z letalom: poimensko letalsko vozovnico in vse vstopne kupone ali elektronsko dokazilo o uporabi teh vozovnic;

▼B

(b)

v primeru potovanja z vlakom ali ladjo vse vozovnice.

Z odstopanjem od odstavka 1 poslanci v primeru potovanja z avtomobilom predložijo prijavo, v kateri navedejo registrsko številko uporabljenega avtomobila in – za potovanje z avtomobilom v državi članici izvolitve – prepotovano razdaljo s krajem odhoda in krajem prihoda, ali – za vse druge poti z avtomobilom – število zabeleženih kilometrov na števcu ob odhodu in ob prihodu. Če je potovanje daljše od 800 km, prijavi priložijo dokazila, iz katerih je razviden datum potovanja (na primer račun ob nakupu goriva za nakup v kraju odhoda ali med potovanjem, potrdilo o plačani cestnini ali pogodbo oziroma račun za najem avtomobila itd.).

Dokazila z jasno navedbo datuma potovanja je vedno treba predložiti za potovanja med Brusljem in Strasbourgom.

Stroški poimenske sezonske ali druge vozovnice, ki imetniku omogoča nižjo voznino za opravljena potovanja, se lahko povrnejo v obliki akontacije. Dokončni poračun akontacije se opravi po končani veljavnosti sezonske ali druge vozovnice.

Poslanci, ki vozovnice kupijo v potovalni agenciji Evropskega parlamenta, lahko na lastno odgovornost in ob podpisu prejemka zahtevajo, da pristojna služba stroške povrne neposredno potovalni agenciji. V teh primerih lahko pristojna služba dokazila iz odstavka 1 pridobi iz sistema rezervacij potovalne agencije.

Potovanja iz člena 10(1)(a) se opravijo zgolj z namenom prisostvovanja uradnim dejavnostim, ki potekajo na dneve, ki so posebej s tem namenom označeni na koledarju dela Parlamenta.

Potovanja iz člena 10(2) se opravijo izključno na dneve, ki jih določi organ, pristojen za izdajo dovoljenja za potovanje.

Potni stroški do enega od krajev dela parlamenta ali kraja seje se izračunajo na podlagi najbolj direktne poti med krajem prebivanja poslanca, kot je določen v odstavku 2, ali glavnim mestom države članice, kjer je bil izvoljen, in krajem dela ali seje.

„Kraj prebivanja“ je kraj na ozemlju Skupnosti, kjer poslanec dejansko prebiva bolj ali manj stalno ne glede na njegove parlamentarne obveznosti. Poslanec kraj bivanja sporoči pristojni službi.

Najbolj direktna pot se določi ob upoštevanju naslednjega:

(a)

pri potovanju z letalom se upošteva letališče, ki je najbližje kraju odhoda poslanca in ki lahko izda letalsko vozovnico po tarifi iz člena 15, ter razdalja med tem letališčem in ciljem potovanja;

(b)

pri potovanju z vlakom se upošteva železniška postaja, ki je najbližja kraju odhoda poslanca, ter razdalja med to železniško postajo in ciljem potovanja;

(c)

pri potovanju z avtomobilom ali ladjo se upošteva razdalja med krajem odhoda poslanca in ciljem potovanja.

Ko poslanec nastopi svojo funkcijo ali spremeni kraj bivanja, je za namen uporabe tega pravilnika obveščen o letališču in postaji ter najbolj direktnih, tj. najkrajših poteh.

Poslanci lahko pristojni službi kadar koli in ob navedbi razlogov pisno predlagajo drugo pot, ki je časovno krajša ali je bistveno udobnejša, če se strošek potovanja ne poveča za več kot 20 %. Če je ta pot sprejeta, nadomesti najbolj direktno pot, kot je opredeljena v odstavku 3.

Če pot ni sprejeta oziroma se zaradi poti, ki jo je predlagal poslanec, strošek potovanja poveča za več kot 20 %, se zadeva naslovi na generalnega sekretarja, ki se pred odločitvijo lahko posvetuje s kvestorji.

Če je potovanje prekinjeno, se potni stroški povrnejo od zadnjega kraja odhoda. Potovanje je prekinjeno, če prekinitev traja več kot eno noč, razen sobot, nedelj in praznikov, in je poslanec na poti v enega od krajev dela Parlamenta oziroma iz njega ali na poti v kraj uradnega srečanja oziroma iz njega.

Če kraj odhoda ali prihoda ne ustreza kraju bivanja ali glavnemu mestu države članice, v kateri je bil poslanec izvoljen, se potni stroški povrnejo do višine potnih stroškov, ki bi jih poslanec imel, če bi potoval v kraj bivanja ali iz njega po najbolj direktni, tj. najkrajši poti.

V primeru potovanja med dvema krajema dela in/ali seje, se smiselno uporabljata odstavka 3 in 7.

Tarife, uporabljene za namene teh izvedbenih ukrepov, se posodabljajo redno in vsaj dvakrat letno.

Poslanci so upravičeni do povračila stroškov za eno povratno potovanje na teden dela Parlamenta, in sicer iz kraja prebivanja ali glavnega mesta države članice, v kateri so bili izvoljeni, do enega od krajev dela ali seje (v nadaljevanju „glavno potovanje“).

Razen v tednih, ki so v uradnem koledarju dela Parlamenta namenjeni za dejavnosti zunaj krajev dela Parlamenta, so poslanci upravičeni tudi do povračila stroškov enega povratnega potovanja v sredini tedna dela Parlamenta, in sicer iz kraja dela ali seje do kraja prebivanja ali drugega kraja odhoda v državi članici, v kateri so bili izvoljeni (v nadaljnjem besedilu: „vmesna potovanja“).

Pravica do povračila stroškov vmesnega potovanja ni vezana na pravico do povračila stroškov za potovanja, opravljena znotraj države članice, v kateri je bil poslanec izvoljen, iz člena 10(1)(c).

Poslanci niso upravičeni do povračila stroškov za poti, opravljene s prevoznim sredstvom, ki ga je preskrbel Parlament.

Poslanci, ki ne morejo uporabiti službenega vozila, so ob predložitvi dokazil upravičeni do povračila stroškov za taksi, in sicer za prevoz med letališčem ali železniško postajo v kraju prihoda ali odhoda in krajem dela ali seje. Pravila o povračilu stroškov za taksi in najvišje zneske povračila sprejme predsedstvo Parlamenta.

Poslanci so pri potovanjih znotraj Evropske unije upravičeni do nadomestila za razdaljo in nadomestila za trajanje potovanja, s katerima krijejo vse dodatne stroške, povezane s potovanjem. Pravica velja samo za glavno potovanje v smislu člena 18(1).

Do nadomestila za razdaljo in nadomestila za trajanje potovanja niso upravičeni v primeru potovanja v skladu s členom 10(1)(b) in (c) ali v primerih v skladu s členom 18(4). Prekinjeno potovanje v skladu s členom 17(6) ali kakor koli drugače ne daje dodatne pravice do nadomestila za trajanje ali nadomestila za razdaljo.

Zneski nadomestila za razdaljo in nadomestila za trajanje potovanja:

(a)

za potovanje v kraje dela Parlamenta se določijo na začetku poslančevega mandata za čas tega mandata in se pregledajo samo v primeru spremembe naslova, ne glede na to, ali je prišlo do spremembe poti, po kateri poslanec dejansko potuje;

(b)

za potovanje v druge kraje sej v skladu s členom 10(1)(a), (2) in (2a), se določijo za vsako posamezno potovanje.

Če so dodatni stroški, povezani s potovanjem poslanca, višji od nadomestila za razdaljo, lahko poslanec ob predložitvi dokazil zaprosi za povračilo razlike.

Poslanec je do izplačila nadomestila za razdaljo in nadomestila za trajanje potovanja upravičen, če je v kraju dela ali seje Parlamenta neprekinjeno najmanj 4 ure.

Nadomestilo za razdaljo se izračuna na naslednji način:

▼M21

(a)

za potovanje med 0 in 50 km: 25,01 EUR;

(b)

za potovanje med 51 in 250 km: 0,14 EUR/km;

▼M19

(c)

za potovanje med 251 in 1 000 km: 0,07 EUR/km;

▼B

(d)

za potovanje nad 1 000 km: 0,03 EUR/km.

Zneski se izračunajo na podlagi najkrajše poti tja ali nazaj med mestnim središčem poslančevega kraja prebivanja in infrastrukturo ob prihodu na kraj seje.

Če osnova za izračun za potovanje z vlakom ni poznana ali jo je težko določiti, se pri izračunu uporabi osnova za potovanje z avtomobilom.

Nadomestilo za trajanje potovanja se izračuna takole:

(a)

za potovanje, ki skupaj traja 2 do 4 ure: znesek ustreza 1/8 nadomestila iz člena 24;

(b)

za potovanje, ki skupaj traja 4 do 6 ur: znesek ustreza 1/4 nadomestila iz člena 24;

(c)

za potovanje, ki skupaj traja več kot 6 ur, a brez nočitve: znesek ustreza 1/2 nadomestila iz člena 24;

▼M1

(d)

za potovanje, ki skupaj traja več kot 6 ur z neizogibno nočitvijo ob ustrezno utemeljenih razlogih: znesek ustreza celotnemu dodatku iz člena 24 ob predložitvi dokazil.

▼B

Trajanje potovanja se izračuna takole:

(a)

za potovanje z letalom, vlakom ali ladjo:

—

čas potovanja med krajem prebivanja poslanca in letališčem ali železniško postajo pri potovalni hitrosti 60 km/h,

—

čas potovanja z letalom, vlakom ali ladjo po voznem redu,

—

1 ura pred vkrcanjem ali odhodom vlaka ali ladje, 30 minut ob izkrcanju ali prihodu,

—

30 minut za prevoz med letališčem ali železniško postajo in prostori Parlamenta v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu (Entzheim).

Čas potovanja v Strasbourg prek drugih letališč določi predsedstvo Parlamenta glede na razpoložljiva prevozna sredstva;

(b)

za potovanje z avtomobilom: čas potovanja med krajem prebivanja in krajem dela ali seje pri potovalni hitrosti 70 km/h.

Najvišji znesek letnega povračila iz naslova potnih stroškov, nastalih v primerih iz točke (b) člena 10(1), znaša 4 716 EUR.

Pri tem so poslanci upravičeni, da ob predložitvi originalnega računa zahtevajo povračilo stroškov za taksi, najem avtomobila, hotel in drugih stroškov, nastalih med uradnimi dejavnostmi. Ta pravica se razširi na dan pred začetkom in dan po koncu uradnih dejavnosti.

2a.

Če poslanec potuje v enega od krajev dela Parlamenta v tednu, ko v Parlamentu ne potekajo uradne dejavnosti, je povračilo dodatnih potnih stroškov omejeno na potne stroške, vključno s stroški za taksi v skladu s Pravilnikom o uporabi službenih avtomobilov za potrebe poslancev Evropskega parlamenta, ter stroške hotela.

2b.

Prošnji za povračilo stroškov potovanja zaradi sodelovanja v določeni dejavnosti na povabilo poslanca ali politične skupine Evropskega parlamenta se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno, da je bilo potovanje opravljeno v sklopu izvrševanja mandata poslanca.

2c.

Poslanci imajo možnost kombiniranja običajnega in dodatnega potovanja.

Če celotno kombinirano potovanje poteka znotraj Evropske unije, se etapa potovanja, ki se začne ali konča v enem od krajev dela Parlamenta ali uradne seje, povrne v skladu s členom 10(1)(a).

Če del kombiniranega potovanja poteka izven Evropske unije, dodatni stroški zaradi tega, ker poslanec zaradi dodatnega potovanja ni potoval po najbolj direktni poti, bremenijo poslančevo nadomestilo za dodatna potovanja v skladu z odstavkom 1.

2d.

Poslanci lahko dodatno potovanje kombinirajo z dodatnimi neuradnimi dejavnostmi, vendar zaradi tega ne morejo zahtevati višjega povračila potnih stroškov in dnevnic.

2e.

Za dejavnosti v sklopu dodatnega potovanja niso mogoče druge oblike javnega ali zasebnega povračila nastalih stroškov.

Najvišji letni znesek, ki se lahko povrne iz naslova dejanskih potnih stroškov, nastalih med potovanji, ki jih opravijo predsedniki odborov ali pododborov, da bi sodelovali na konferencah ali prireditvah s parlamentarno razsežnostjo, na katerih se obravnava tematika evropskega značaja, ki spada v pristojnosti njihovega odbora ali pododbora, znaša 4 716 EUR. Za sodelovanje je potrebno predhodno dovoljenje predsednika Parlamenta, ki je izdano po tem, ko se preveri, ali so za kritje stroškov na voljo sredstva največ do omenjenega najvišjega zneska.

Predsednik odbora ali pododbora lahko enega svojih podpredsednikov, ali če to ni mogoče, enega od članov odbora ali pododbora pisno pooblasti za nadomeščanje na tovrstnih konferencah ali prireditvah.

Za povračilo teh stroškov veljajo isti pogoji, kot se uporabljajo za dodatne potne stroške.

►M1 1. ◄

Povračilo potnih stroškov v državi članici, kjer je bil poslanec izvoljen, opredeljenih v členu 10(1)(c), na koledarsko leto ne sme preseči:

(a)

24 (povratnih) poti za potovanje z letalom, vlakom ali ladjo. Poslanci, izvoljeni v metropolitanski Franciji, lahko največ dvakrat potujejo v francoske čezmorske departmaje in regije, čezmorske skupnosti, na Novo Kaledonijo in Francosko južno in antarktično ozemlje;

(b)

pri potovanju z avtomobilom največje skupne razdalje:

24 000 km

za poslance, izvoljene v Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, na Poljskem, v Romuniji, na Finskem, Švedskem ali v Združenem kraljestvu,

16 000 km

km za poslance, izvoljene v Bolgariji, na Češkem, Irskem, v Grčiji, na Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem ali na Slovaškem;

▼M8

8 000 km

za poslance, izvoljene v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, na Hrvaškem, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem ali v Sloveniji.

1a.

Poslanci, ki so porabili svoja nadomestila za potovanje z letalom, vlakom ali ladjo iz točke (a) odstavka 1, lahko pisno zaprosijo za preračun nadomestila za potovanje z avtomobilom iz točke (b) odstavka 1 v nadomestilo za potovanje v eno smer z letalom, vlakom ali ladjo za vsoto, ki ustreza 2 % največjega števila kilometrov, ki so dovoljeni za državo članico, v kateri je bil zadevni poslanec izvoljen.

Enako se smiselno uporablja za vsakega poslanca, ki je porabil svoje nadomestilo za potovanje z avtomobilom.

Potni stroški, nastali zaradi uporabe javnega prometa (vključno s taksiji) v mestnem okolju, se povrnejo ob predložitvi običajnih dokazil o uporabi prevoznega sredstva. Povrnjeni znesek se deli z zneskom za kilometer potovanja z avtomobilom, rezultat pa se odšteje od števila kilometrov v skladu z odstavkom 1(b).

Če poslanec s krajem bivanja, kot ga opredeljuje člen 17(2), v državi članici, ki ni država članica njegove izvolitve, med opravljanjem mandata potuje med krajem bivanja in državo članico njegove izvolitve, se za namene v skladu z odstavkom 1(a) in (b) potovanje šteje kot potovanje znotraj države članice izvolitve.

Poslanci so upravičeni do izplačila dnevnic za vsak dan navzočnosti:

(a)

v kraju dela ali seje, ki je potrjena v skladu s členom 12, če so na potovanju, za katerega se povrnejo običajni potni stroški;

(b)

na seji odbora ali drugega organa nacionalnega parlamenta, organizirani izven kraja prebivanja poslanca, ob predložitvi potrdila o navzočnosti, ki ga izda ta odbor ali organ.

Med tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti so poslanci upravičeni do izplačila dnevnic za največ tri dni, razen če so do dnevnic upravičeni v skladu s točkama (a) in (b) in razen v specifičnih okoliščinah v skladu s sklepom predsedstva z dne 19. oktobra 2009.

Če uradna dejavnost poteka na ozemlju Unije, poslanci prejmejo pavšalno nadomestilo v višini 338 EUR.

Če uradna dejavnost poteka izven ozemlja Skupnosti, poslanci prejmejo:

(a)

pavšalno nadomestilo v višini polovice zneska iz odstavka 2 za čas med uro odhoda zadnjega ustreznega letala pred začetkom seje in uro prihoda prvega ustreznega letala po seji oziroma med uro odhoda in prihoda posebnega letala, ki ga je najel Parlament. Čas nad 12 ur se šteje za cel dan. Čas nad 6 ur se šteje za polovico dneva;

(b)

povračilo za razumno visoke stroške nastanitve z zajtrkom v kraju seje. V tem primeru morajo predložiti originalni račun;

▼M6

(ba)

povračilo stroškov za vizume in drugih povezanih stroškov ob predložitvi dokazil;

▼M5

(c)

v izjemnih, ustrezno utemeljenih okoliščinah povračilo razumno visokih stroškov bivanja, nastalih med potjo.

▼B

Če se izstavljeni račun za bivanje v hotelu nanaša na dvoposteljno sobo, se povrne 85 % celotnega zneska na računu.

Če je bivanje poslanca v kraju dela krajše od 4 ur in je povratno potovanje opravljeno v enem dnevu, se dnevnica zmanjša za polovico.

Poslanec, ki med uradnim potovanjem v skladu s členom 10(1), točka (a), (2) in (2a), hudo zboli ali je udeležen v nesreči ali se mu zgodi kaj nepredvidenega, zaradi česar se njegovo potovanje ne more normalno nadaljevati, je upravičen do pomoči Parlamenta. Ta pomoč vključuje organizacijo vrnitve v domovino in prevzem plačila s tem povezanih stroškov. Poslanec ali po potrebi njegov zastopnik lahko zaprosi za vrnitev v enega od krajev dela Parlamenta ali v kraj njegovega stalnega prebivališča.

V primeru smrti poslanca med službenim potovanjem se lahko povrnejo tudi nastali stroški za prevoz pokojnika v kraj njegovega prebivališča.

Parlament svoje obveznosti glede pomoči poravna prek zavarovalne police. Pravice poslancev iz odstavkov 1 in 2 se izvršujejo pod pogoji iz police.

Zavarovalna polica med drugim krije stroške zagotavljanja naslednje pomoči:

—

pomoč v primeru hude bolezni, nesreče ali smrti poslanca,

—

pomoč in predčasna vrnitev v primeru naravne nesreče, hujših kršitev javnega reda ali hude bolezni, nesreče ali smrti sorodnika poslanca,

—

logistična in upravna pomoč v primeru izgube ali kraje dokumentov,

—

pomoč v primeru sprožitve pravnega postopka zoper poslanca,

—

dopolnilno življenjsko in invalidsko zavarovanje (preostali znesek).

Kvestorji lahko na predlog generalnega sekretarja in po posvetovanju z zdravnikom Evropskega parlamenta pooblastijo Parlament, da prevzame stroške dodatne pomoči poslancem s težjo obliko invalidnosti, da bi ti lahko opravljali svoje dolžnosti. Stopnjo invalidnosti in ustreznost predlagane pomoči mora v rednih časovnih presledkih potrditi zdravnik Parlamenta. Kvestorji v pooblastilu navedejo načine pomoči in trajanje pomoči.

Dnevnica iz člena 24 se zniža za 50 % za vsak dan, ko poslanec ni navzoč pri več kot polovici vseh poimenskih glasovanj, ki potekajo v torek, sredo in četrtek delnega zasedanja v Strasbourgu in drugi dan delnega zasedanja v Bruslju.

Poslanec, ki je v skladu s členom 152 poslovnika Parlamenta izključen s plenarne seje, za čas izključitve izgubi pravico do plačila dnevnic, kot jih predvideva člen 24.

Poslanci izgubijo pravico do dnevnic v primerih, ki jih predvideva člen 153 poslovnika Parlamenta.

Poslanci imajo pravico do proste izbire osebnih sodelavcev za pomoč. Parlament krije dejanske stroške, ki v celoti in izključno izhajajo iz zaposlitve enega ali več pomočnikov ali uporabe izvajalcev storitev v skladu s temi izvedbenimi ukrepi in pod pogoji, ki jih določi predsedstvo.

Krijejo se lahko samo stroški za pomoč, ki je potrebna in neposredno vezana na izvrševanje parlamentarnega mandata poslanca. V nobenem primeru se ne smejo kriti stroški, vezani na zasebno življenje poslanca.

Stroški se krijejo za čas trajanja mandata poslancev. V skladu s tem poglavjem se lahko krijejo le stroški, ki so nastali največ 30 dni pred predložitvijo zahtevka za kritje stroškov.

Najvišji mesečni znesek za kritje stroškov za vse osebne sodelavce iz člena 30 znaša 28 412 EUR z učinkom od 1. januarja 2023.

Če se mandat poslancu ne začne prvi dan v mesecu ali se ne konča zadnji dan v mesecu, se kritje stroškov za parlamentarno pomoč za ta mesec izračuna sorazmerno.

Neporabljeni deli mesečnega zneska iz odstavka 4, ki se nabere do konca proračunskega leta, se prenese v naslednje proračunsko leto, največ do višine mesečnega zneska iz navedenega odstavka.

Poslanci zaposlijo:

(a)

akreditirane parlamentarne pomočnike iz člena 5a pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in

(b)

fizične osebe, ki poslancem pomagajo v njihovi državi članici izvolitve in ki so z njimi sklenili pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju storitev v skladu z nacionalnim pravom in pod pogoji iz tega poglavja (v nadaljnjem besedilu: lokalni pomočniki).

Več poslancev se lahko s pisnim dogovorom poveže v skupino, ki skupaj zaposli ali koristi storitve enega ali več pomočnikov, kakor je navedeno v odstavku 1, ali enega ali več praktikantov. V tem primeru zadevni poslanci med seboj določijo enega ali več poslancev, ki so pooblaščeni, da v imenu skupine podpišejo pogodbo ali vložijo zahtevo za zaposlitev.

Poslanci pristojni službi predložijo pisno izjavo, v kateri določijo posamezne deleže, ki se odštejejo od zneska iz člena 29(4).

Členi 31 do 38 se ne uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike.

Pod pogoji, ki jih določi predsedstvo, se lahko krijejo tudi stroški, nastali iz naslova pogodb o praksi.

Poslanci lahko v skladu s pogoji iz tega poglavja pri ponudnikih storitev, ki so lahko fizične ali pravne osebe, naročijo občasne in točno določene storitve, ki so neposredno vezane na izvrševanje njihovega parlamentarnega mandata.

Opravljene storitve ne smejo vključevati posredovanja dela, razen začasnih storitev ponudnikov, ki te storitve opravljajo redno in poklicno in so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za opravljanje takšnih storitev.

Predsedstvo sprejme seznam stroškov, ki se lahko krijejo iz naslova parlamentarne pomoči ( 6 ).

Imena pomočnikov in praktikantov, imena ali firme ponudnikov storitev ter imena ali firme plačilnih posrednikov se za obdobje trajanja pogodbe objavijo na spletnem mestu Evropskega parlamenta skupaj z imenom poslanca, ki mu pomagajo.

Ti pomočniki, praktikanti, ponudniki storitev in plačilni posredniki lahko iz ustrezno utemeljenih varnostnih razlogov pisno zahtevajo, da se njihovo ime ali ime podjetja ne objavi na spletnem mestu Evropskega parlamenta. Generalni sekretar odloči, ali se tej zahtevi ugodi.

Število veljavnih pogodb med poslancem in akreditiranimi pomočniki v nobenem trenutku ne sme biti večje kot tri, ne glede na trajanje dela, ki se ureja s temi pogodbami. To število se lahko poveča na štiri, če izjemo izrecno dovoli predsednik Parlamenta, potem ko je pristojna služba preverila, da ima poslanec v skladu z merili, ki veljajo za uporabo stavb Parlamenta, in ob upoštevanju morebitnih praktikantov dovolj prostora v pisarni.

10.

Najmanj 25 % zneska iz člena 29(4) se nameni za stroške srečanj iz naslova VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Vsi drugi stroški parlamentarne pomoči, ki niso stroški iz naslova VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, tako ne smejo presegati 75 % zneska iz člena 29(4).

Poleg tega stroški za opravljanje storitev iz člena 30 ne smejo presegati 25 % zneska, določenega v členu 29(4).

Te omejitve se izračunajo kumulativno po posameznem proračunskem letu za mesečni znesek iz člena 29(4), k čemur se prišteje neporabljeni znesek, prenesen v naslednje proračunsko leto na podlagi člena 29(6).

11.

Parlament krije stroške za bruto plače ali neto honorarje (brez DDV) lokalnih pomočnikov do višine najvišjega mesečnega zneska, ki ga določi predsedstvo v skladu z odstavkom 12. Predsedstvo lahko višino najvišjega zneska vsako leto prilagodi. Veljavni najvišji zneski se objavijo na spletnem mestu Parlamenta.

12.

Najvišji zneski so enaki trikratniku referenčnega zneska. Referenčni znesek je enak eni dvanajstini zneska, ki ga objavi Eurostat kot povprečje bruto letne plače osebe, zaposlene za polni delovni čas v državi članici izvolitve zadevnega poslanca.

Vseeno izračunani najvišji zneski ne smejo biti nižji od osnovne plače akreditiranega parlamentarnega pomočnika v razredu 6 ali višji od osnovne plače akreditiranega parlamentarnega pomočnika v razredu 19.

Vsi dodatki se krijejo le do omenjenega najvišjega zneska, izračunanega na letni osnovi.

Najvišji zneski se sorazmerno zmanjšajo, če je lokalni pomočnik zaposlen le za polovični delovni čas ali dela ne opravlja ves mesec.

Finančne posledice v primeru dokazanega nadlegovanja akreditiranega parlamentarnega pomočnika

Če predsednik po notranjem postopku za ugotavljanje nadlegovanja, v katerem sta zaslišani obe strani, ugotovi, da je poslanec psihično ali spolno nadlegoval akreditiranega pomočnika, Parlament z odstopanjem od člena 29 vse denarne obveznosti na podlagi pogodbe akreditiranega pomočnika, zlasti pomočnikovo plačo, odšteje od kritja stroškov za parlamentarno pomoč tega poslanca, pri čemer poslanec ni upravičen do storitev tega pomočnika.

Pogodbe o zaposlitvi in o opravljanju storitev ter morebitne pogodbe o praksi za praktikante, ki se nahajajo v državi članici izvolitve, ki jih sklene poslanec ali skupina poslancev, upravlja plačilni posrednik s sedežem v eni od držav članic.

Storitve plačilnega posrednika mora opravljati fizična ali pravna oseba, ki ima v državi članici dovoljenje za opravljanje poklicne dejavnosti, ki se ukvarja z davčnimi vprašanji in vprašanji socialne varnosti pri pogodbah o zaposlitvi ali pogodbah za opravljanje storitev v skladu z nacionalnim pravom.

Poslanec sklene individualno pogodbo s plačilnim posrednikom po lastni izbiri, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.

Stroški, nastali ob uporabi storitev plačilnih posrednikov v skladu z odstavkom 1, se krijejo iz zneska, določenega v členu 29(4), in zanje ne velja omejitev za stroške storitev iz člena 30(10).

Neto honorar plačilnih posrednikov (brez DDV) ne sme presegati 10 % stroškov za plačo, honorar in nadomestila lokalnih pomočnikov, ponudnikov storitev in praktikantov, za plačilo katerih so odgovorni, pa tudi ne 4 % zneska iz člena 29(4).

Najvišji dovoljeni znesek za honorar plačilnih posrednikov se pregleda kumulativno po posameznem koledarskem letu, sorazmerno s trajanjem njihove pogodbe.“

Pogodba med poslancem in plačilnim posrednikom se sklene na osnovi tipske pogodbe, ki jo potrdi predsedstvo.

Tipska pogodba v skladu s tem poglavjem določa način plačila za pogodbe iz odstavka 1 ter plačilo in odgovornost plačilnega posrednika.

Plačilni posrednik zagotovi, da bo pri pogodbah, ki jih upravlja, ustrezno upošteval nacionalno pravo in pravo Unije, zlasti glede socialne varnosti in davčnih obveznosti.

Plačilnemu posredniku se opravljene storitve plačujejo na podlagi izstavljenih ustreznih računov ali potrdil o plačilu.

Poslanci plačilnemu posredniku pošljejo vse dokumente in informacije, ki jih potrebuje za zakonito in pravilno upravljanje pogodb, ki so mu poverjene, zlasti dokumente in informacije iz člena 33(2), člena 34(1), točka (a), člena 36, člena 37(1), točka (a), in člena 38.

Parlament na podlagi dokazil plačilnemu posredniku nakaže plačila za opravljeno delo po pogodbah, ki so mu bile poverjene, vključno s pogodbami o praksi.

Če to zahteva poslanec, Parlament izjemoma v njegovem imenu nakaže neto plačo neposredno pomočnikom, s katerimi je poslanec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Plačilni posrednik nemudoma posreduje pristojni službi podatke o višini socialnih prispevkov in davkov ter pripravi plačilne liste.

Kadar to narekujejo okoliščine in kadar je to predvideno v pogodbi o zaposlitvi, lahko Parlament na zahtevo poslanca nakaže predplačilo iz naslova plačil v skladu z odstavkoma 4 in 5.

Predplačila se lahko uporabijo tudi za kritje stroškov krajših potovanj lokalnih pomočnikov. V teh primerih se izplačajo kot pavšalni znesek do največ 100 EUR na pomočnika na mesec. Če so stroški višji od te meje, mora plačilni posrednik vsake tri mesece predložiti dokazila za utemeljitev nastalih stroškov. V izjemnih primerih se lahko namesto dokazil predloži izjava.

Za obračun predplačil je izključno odgovoren plačilni posrednik, opravi pa se v skladu s temi izvedbenimi ukrepi in veljavnim nacionalnim pravom.

Zahtevke za kritje stroškov parlamentarne pomoči po členu 30(1), točka (b), (2), (4) in (5), na katerih so navedeni upravičenci in zahtevani zneski, poslanec ali njegov plačilni posrednik predloži pristojni službi, podpisati pa jih morajo tudi vsi zadevni poslanci in – razen v primeru iz člena 32(5a)(b) – plačilni posrednik. Zahtevkom se priložijo dokazila, ki jih za pogodbe o zaposlitvi navaja člen 34, za pogodbe o opravljanju storitev pa člen 37.

Poslanec plačilnega posrednika in pristojno službo takoj obvesti o vseh spremembah pogodbenih odnosov, posreduje navodila o plačilih ter ju obvesti o spremembah pogodb.

Plačilni posrednik te informacije in dokazila takoj posreduje pristojni službi.

Plačilni posredniki pristojni službi do 31. marca leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu Parlamenta, zlasti zaradi obračuna predplačil, posredujejo izkaze nastalih stroškov iz naslova plač, davčnih odbitkov in prispevkov delodajalca in delavca za socialno varnost ter drugih povračljivih stroškov za vsakega zaposlenega lokalnega pomočnika. Poleg tega plačilni posredniki posredujejo dokazila, da so zadevni lokalni pomočniki vključeni v sistem socialne varnosti in iz katerih je razvidno, da je poslanec delodajalec, ter potrdilo o zavarovanju za primer nesreče pri delu, če nacionalno pravo zahteva tako obliko zavarovanja. Prav tako potrdijo, da so poravnane vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega nacionalnega prava.

V primeru prenehanja pogodbe med plačilnim posrednikom in poslancem ter ob izteku poslančevega mandata morajo biti obveznosti poravnane najpozneje v treh mesecih.

Po preverbi izkazov iz odstavka 1 pristojna služba plačilnemu posredniku pošlje obvestilo, ter kopijo poslancu, o pravilnosti ali nepravilnosti izvedenih plačil in o morebitnih manjkajočih dokumentih, ki jih mora še predložiti.

Če so v obvestilu navedene nepravilnosti pri plačilih, se dokumenti, ki dokazujejo odpravo nepravilnosti, predložijo pristojni službi v roku enega meseca od datuma obvestila. V nasprotnem primeru Parlament uporabi člena 67 in 68.

Plačilni posrednik za obdobje, določeno v veljavnem nacionalnem pravu, in za najmanj eno leto po izteku zadevnega parlamentarnega obdobja vodi register plačilnih list, v katerem so po postavkah navedeni plačani zneski plač ter davčnih prispevkov in prispevkov delodajalca in delavca za socialno varnost. Če se pogodba s plačilnim posrednikom zaključi pred koncem mandata poslanca, se overjena kopija registra plačilne liste takoj posreduje novemu plačilnemu posredniku, ki ga izbere poslanec, kot je določeno v členu 31(3).

Pomočniki se vzdržijo kakršnih koli dejanj, zaradi katerih bi utegnili priti v nasprotje z interesi poslancev, ki jim pomagajo, in Parlamenta. Zadevnega poslanca nemudoma obvestijo o svoji nameri o opravljanju plačane ali neplačane zunanje dejavnosti ali kandidiranja na volitvah.

Od pomočnikov se zahteva, da prebivajo na takšni oddaljenosti od svojega delovnega mesta, ki je združljiva z ustreznim opravljanjem njihovih dolžnosti.

Poslanec ustrezno službo nemudoma obvesti o vseh spremembah pogojev zaposlitve, ki vplivajo na stroške parlamentarne pomoči, in o morebitnih namerah pomočnikov, da opravljajo zunanje dejavnosti ali kandidirajo na volitvah. Poslanec mora zagotoviti, da zunanje dejavnosti in kandidiranje na volitvah ne vplivajo na opravljanje dolžnosti pomočnikov oziroma da niso v nasprotju s finančnimi interesi Unije. Ustrezna služba lahko zahteva dokazila o dogovoru, ki je bil v ta namen sklenjen z zadevnim pomočnikom.

Lokalni pomočniki, ki nameravajo kandidirati na volitvah, spoštujejo nacionalno zakonodajo glede volilnih kampanj. Pomočniki morajo biti vsaj za čas trajanja uradne kampanje na letnem ali neplačanem dopustu. V primeru izvolitve se kritje stroškov, povezanih s pomočnikom, preneha, razen če ta lahko dokaže, da je njegov mandat skladen z opravljanjem njegovih dolžnosti parlamentarnega pomočnika.

Pogodbe, sklenjene med poslanci in pomočniki, morajo vključevati obveznosti iz odstavkov 2 in 4.

Z odstopanjem od člena 29(3) se lahko krijejo dodatni stroški zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi, ki so jo poslanci sklenili z lokalnimi pomočniki, in to zaradi konca njihovega poslanskega mandata, če ti stroški izhajajo iz veljavnega nacionalnega delovnega prava, vključno s kolektivnimi pogodbami.

Odstavek 1 se ne uporablja, če:

(a)

je poslanec takoj ponovno izvoljen za naslednji parlamentarni mandat;

(b)

je poslanec svoj mandat opravljal manj kot šest mesecev;

(c)

poslanec ni pravočasno pred koncem svojega mandata izpolnil zakonskih obveznosti v zvezi s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, vključno z obvestilom o odpovedi, razen če konca mandata ni bilo mogoče predvideti;

(d)

pomočnik prejema nadomestilo od druge institucije Unije ali ga za isto obdobje zaposli drug poslanec oziroma skupina poslancev;

(e)

so stroški posledica dejstva, da je bil ob koncu pogodbe o zaposlitvi med strankami sklenjen poseben sporazum ali je bila sklenjena odločitev o izplačilu odpravnine, ki presega zakonske obveznosti oziroma obveznosti po kolektivni pogodbi.

Plačilni posrednik v treh mesecih po koncu poslančevega mandata ob navedbi pravne podlage pristojni službi pošlje zahtevek za plačilo stroškov iz odstavka 1, ki ga sopodpiše tudi poslanec.

Če poslanca veljavno nacionalno delovno pravo zavezuje, da za stroške, ki sodijo na področje uporabe odstavka 1, plača več kot trikrat višji znesek od zneska v skladu s členom 29(4), lahko ob predložitvi ustreznih dokumentov, ki jih morajo obvezno potrditi pristojni nacionalni organi, izjemoma zahteva kritje teh stroškov. Zahtevki za plačilo se predložijo po postopku iz odstavka 3.

Za kritje stroškov v zvezi s prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jih ni mogoče kriti v skladu z odstavki 1 do 4, lahko poslanci svojim plačilnim zastopnikom naročijo, naj rezervirajo sredstva iz zneska iz člena 29(4) in jih prenesejo v naslednja proračunska leta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

poslanec je z ustreznimi pisnimi listinami izkazal, da v sektorju, na katerega se nanaša sklenjena pogodba o zaposlitvi, zunaj Evropskega parlamenta in brez sodelovanja poslancev Evropskega parlamenta obstaja ustaljena praksa plačevanja odpravnin nad zakonskim minimumom;

(b)

odpravnina, ki ustreza praksi iz točke (a), je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi lokalnega pomočnika. Dogovorjeni zneski v nobenem primeru ne smejo presegati enomesečne plače za vsako leto zaposlitve;

(c)

rezervirani zneski se med postopkom letnega obračuna v skladu s členom 35 izkažejo za vsakega zaposlenega posebej. Plačilni posrednik za ta sredstva odpre ločen bančni račun in za obračun vsako leto pripravi bančni izpisek. Vsako proračunsko leto lahko plačilni posrednik rezervira le zneske, ki ustrezajo obdobjem zaposlitve, od začetka trenutnega parlamentarnega obdobja do konca zadevnega proračunskega leta ali do prenehanja pogodbe, če se izteče v istem letu. Obresti od rezerviranih zneskov se izkažejo v času postopka letnega obračuna. Presežni ali neporabljeni zneski se povrnejo Parlamentu vsako leto in po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Dokumenti, ki jih je treba predložiti v zvezi s pogodbo za opravljanje storitev

Z izjemo občasnih storitev, katerih strošek ne presega 500 EUR, vključno z DDV, je treba zahtevek za kritje stroškov predložiti pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju storitev, vsebovati pa mora:

(a)

oceno in osnutek pogodbe, ki jo namerava poslanec skleniti s ponudnikom storitev in v kateri je jasno opredeljena narava naročenih storitev;

(b)

v primeru storitev s ceno, ki presega 60 000 EUR, vključno z DDV, utemeljitev izbrane ponudbe, ki mora biti ekonomsko najugodnejša med vsaj tremi zbranimi ponudbami povsem neodvisnih ponudnikov, pri čemer se poleg cene upoštevajo kakovost ponudbe in socialni vidiki; v primeru zaporednih pogodb z istim ponudnikom za podobne storitve se znesek tega praga uporablja kumulativno;

(c)

v primeru ponudnikov, ki so pravne osebe, kopija njihovega vpisa v register gospodarskih družb ali enakovreden dokument skupaj s statutom ali v primeru ponudnikov storitev, ki so fizične osebe, dokumente iz točk (d) do (f) člena 34 ter iz točke (g) člena 34, razen v primeru občasnih pogodb;

(d)

v primeru ponudnikov storitev, ki so pravne osebe, izjavo o tem, da ni nasprotja interesov, ki potrjuje, da nihče od sodelujočih pri opravljanju storitev ni pomočnik v smislu člena 30 oziroma da ne sodi v nobeno od kategorij iz točke (d) člena 39.

Stroški opravljenih storitev se krijejo po tem, ko poslanec pristojni službi predloži račun ali potrdilo o plačilu z natančnim opisom storitev, ki so bile dejansko opravljene, in kopijo pogodbe, sklenjene s ponudnikom storitev. Poslanec računu ali potrdilu o plačilu priloži svoje potrdilo, da je bila storitev dejansko opravljena. Na zahtevo ustrezne službe predloži tudi glavna dokazila.

Če so storitve deloma ali v celoti oproščene DDV, lahko ustrezni oddelek zahteva, da plačilni posrednik potrdi pravno podlago za to oprostitev.

Če je lokalni pomočnik s pogodbo o zaposlitvi zaradi porodniškega dopusta ali hude bolezni odsoten več kot tri mesece, se lahko od tretjega meseca odsotnosti naprej del stroškov njegove zamenjave, ki jih ne krijejo socialni prispevki v okviru nacionalnega sistema socialne varnosti, krije poleg zneska v skladu s členom 29(4). Plačilni posrednik zahtevek za kritje teh stroškov, ki ga sopodpiše tudi poslanec, predloži pristojni službi.

Zneski, nakazani v skladu s tem poglavjem, se ne smejo posredno ali neposredno uporabiti:

Predsedstvo sprejme pravila glede dostopa poslancev do notranjih storitev Parlamenta in njihove uporabe materialnih sredstev, zlasti glede:

—

uporabe službenih avtomobilov,

—

opreme in pohištva v pisarnah poslancev,

—

zagotovitve informacijske in telekomunikacijske opreme,

—

dobave pisarniških potrebščin za poslance,

—

pisarniških prostorov, ki so za uporabo poslancev in političnih skupin na voljo v pisarnah Parlamenta za stike,

—

obdelave arhivske zapuščine poslancev, ki so jo v obliki daril ali volil predali inštitutu, združenju ali fundaciji,

—

pogojev, pod katerimi lahko poslanci, ki se jim mandat zaključi med parlamentarnim obdobjem, preselijo osebne stvari iz svoje pisarne v Bruslju in Strasbourgu v državo, iz katere prihajajo,

—

uporabe službenih koles,

—

jezikovnih in računalniških tečajev za poslance,

—

koriščenja storitev zdravstvene službe.

Predsedstvo lahko tudi sprejme določbe o posebnih ugodnostih za nekdanje predsednike Parlamenta med njihovim mandatom in za nekdanje poslance glede njihovega dostopa do infrastrukture Parlamenta.

Poslanci so upravičeni do nadomestila splošnih stroškov za kritje stroškov, nastalih v sklopu poslanskih dejavnosti.

V skladu z uvodno izjavo 17 in členom 20 statuta poslancev se nadomestilo splošnih stroškov izplača v obliki pavšalnega zneska.

Poslanci so do nadomestila upravičeni z mesecem, ko je prejet njihov zahtevek za izplačilo.

Poslanci se lahko odločijo, ali bodo prejeli celotni ali delni znesek nadomestila.

Nadomestilo splošnih stroškov se izplačuje za čas trajanja mandata poslancev.

Mesečni znesek nadomestila splošnih stroškov znaša 4 778 EUR.

Poslanci, ki mandat nastopijo po 15. v mesecu, za tisti mesec prejmejo polovično nadomestilo splošnih stroškov.

Polovično nadomestilo splošnih stroškov se izplačuje še tri mesece po mesecu, ko se je končal poslančev mandat, če je poslanec mandat opravljal najmanj šest mesecev in ni bil ponovno izvoljen.

Vsa izplačila iz naslova nadomestila splošnih stroškov se izplačajo neposredno poslancu.

Če je bil poslanec med parlamentarnim letom (od 1. septembra do 31. avgusta) evidentirano odsoten najmanj polovico dni, ki jih predsedstvo določi za plenarna zasedanja, mora Parlamentu vrniti 50 % nadomestila splošnih stroškov, ki ga je prejel za to obdobje.

Odsotnost v skladu z odstavkom 2 lahko opraviči predsednik Parlamenta v primeru bolezni poslanca, zaradi resnih družinskih razlogov ali v primeru službenega potovanja v imenu Parlamenta. Dokazila morajo biti kvestorjem posredovana najpozneje dva meseca po začetku odsotnosti.

Poslanka, ki pričakuje otroka, je tri mesece pred porodom opravičena udeležbe na uradnih sejah Parlamenta. V ta namen predloži zdravniško potrdilo, v katerem je naveden predvideni rok poroda. Po rojstvu otroka je poslanka ob predložitvi kopije otrokovega rojstnega lista opravičena udeležbe na uradnih sejah za obdobje šestih mesecev.

Nadomestilo splošnih stroškov je med drugim namenjeno kritju stroškov delovanja in vzdrževanja pisarne, pisarniških potrebščin in dokumentacije, pisarniške opreme, reprezentančnih dejavnosti ali upravnih stroškov.

Če so zneski iz drugih nadomestil na podlagi teh izvedbenih ukrepov ali drugih pravil parlamenta izčrpani, lahko poslanci nadomestilo splošnih stroškov uporabijo tudi za neposredno plačilo dejavnosti, ki se sicer krijejo s temi drugimi nadomestili.

Da bi se za poslance olajšalo upravljanje in spremljanje odhodkov, Parlament nadomestilo splošnih stroškov izplača na namenski račun, na katerega ne nakazuje nobenih drugih sredstev. Za ta račun veljajo običajna jamstva, ki so del mandata.

Za porabo sredstev, izplačanih v skladu s tem poglavjem, so odgovorni izključno poslanci.

Poslanci lahko porabo tega zneska sami ali s pomočjo zunanjega revizorja dokumentirajo podrobno ali glede na vrsto stroškov, kot so navedeni v odstavku 4, in te informacije v skladu s členom 11(4) in (5) poslovnika Parlamenta v celoti ali delno objavijo na svoji spletni strani na spletnem mestu Parlamenta.

Vrste stroškov iz odstavka 3 so naslednje:

Vrsta 1: najem lokalnih pisarn in s tem povezani stroški

Vrsta 2: stroški delovanja lokalnih pisarn

Vrsta 3: pisarniške potrebščine, tiskovine in potrošni material

Vrsta 4: knjige, periodični tisk, časopisi in pregled tiska

Vrsta 5: pisarniška oprema in pohištvo

Vrsta 6: protokol in reprezentanca

Vrsta 7: organiziranje prireditev, seminarjev in konferenc

Vrsta 8: drugi upravni odhodki

Vrsta 9: dejavnosti, sicer krite z drugimi nadomestili, ki pa so bila v celoti porabljena

Vrsta 10: drugi stroški, povezani s parlamentarnim mandatom poslanca

Predsedstvo po potrebi sprejme dodatne ukrepe, ki poslancem olajšajo izvajanje njihovih odločitev v zvezi z odstavkom 3.

Od prvega dneva meseca, ki sledi zaključku njihovih funkcij, so nekdanji poslanci po členu 13 statuta upravičeni do prehodnega nadomestila.

Nekdanji poslanci so upravičeni do prehodnega nadomestila. Če imajo mandat v drugem parlamentu ali če opravljajo javno funkcijo, se plača, do katere so upravičeni, odbije od prehodnega nadomestila.

Za prehodno nadomestilo se smiselno uporablja člen 2(3).

Za namene tega člena „drugi parlament“ pomeni vsak parlament, ki je ustanovljen v eni od držav članic in ima zakonodajne pristojnosti.

Za namene tega člena „javna funkcija“ pomeni opravljanje katere koli od naslednjih funkcij:

▼B

(a)

plačano voljeno funkcijo, katere del je izvrševanje pooblastil javnega organa;

(b)

člana nacionalne ali regionalne vlade;

▼M12

(c)

visokega uradnika, ki mu je zaupana javna oblast, ali uradnika ali člana institucije Unije.

▼B

Če je nekdanji poslanec sočasno upravičen do nakazila prehodnega nadomestila in do starostne ali invalidske pokojnine v skladu s členom 14 oziroma členom 15 statuta, se zanj uporabi režim, ki ga sam izbere. O odločitvi obvesti generalnega sekretarja najkasneje tri mesece po koncu svojega mandata. Odločitev je nepreklicna.

Če se nekdanji poslanec odloči za prehodno nadomestilo, se izplačilo starostne ali invalidske pokojnine zaustavi za čas izplačevanja prehodnega nadomestila.

Da je upravičen do prejemanja prehodnega nadomestila, mora nekdanji poslanec na generalnega sekretarja najkasneje tri mesece po koncu svojega mandata nasloviti zahtevek, ki mu priloži pisno izjavo, v kateri navede, če opravlja katero od funkcij iz člena 46.

Če se uporablja člen 47(1), se izjavi priloži tam omenjeni sklep.

Vsaka sprememba pogojev, ki upravičujejo prejemanje prehodnega nadomestila, zaradi katere bi se ta pravica lahko spremenila, je takoj javljena generalnemu sekretarju. V primeru dvoma lahko generalni sekretar osebo, ki jo to zadeva, zaprosi za pojasnilo.

Če generalni sekretar na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov ugotovi, da nekdanji poslanec opravlja funkcije v skladu s členom 46, zaustavi izplačevanje prehodnega nadomestila in o tem obvesti prizadeto osebo.

Nekdanji poslanec se lahko kadar koli odpove pravici do prehodnega nadomestila. Svojo odločitev sporoči generalnemu sekretarju.

Poslanci, ki so svoj mandat opravljali vsaj eno polno leto, so po koncu mandata upravičeni do doživljenjske starostne pokojnine, ki se začne izplačevati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem so dopolnili 63 let.

Nekdanji poslanci ali njihovi zakoniti zastopniki vložijo vlogo za izplačilo starostne pokojnine v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev, razen v primerih višje sile. Po tem roku se za datum začetka izplačevanja starostne pokojnine šteje prvi dan meseca, v katerem je bila vloga prejeta.

Izplačilo starostne pokojnine se zadrži, če je prejemnik pokojnine ponovno izvoljen v Parlament. Pravice do starostne pokojnine, ki jih pridobi z novim mandatom, se prištejejo pokojninskim pravicam, pridobljenim pred njegovo ponovno izvolitvijo. Starostna pokojnina se začne ponovno izplačevati takoj, ko se poslancu izteče mandat v Parlamentu.

Če isti poslanec opravlja več mandatov, vendar s prekinitvijo, se obdobje vseh mandatov pri izračunu starostne pokojnine sešteje.

Starostna pokojnina, ki jo nekdanji poslanec prejema iz naslova mandata, ki ga je ob mandatu v Parlamentu opravljal v drugem parlamentu, se odbije od starostne pokojnine.

„Drugi parlament“ v skladu z odstavkom 1 pomeni parlament, kot je opredeljen v členu 2(2).

Osnova za izračun je znesek vsake posamezne pokojnine pred odbitkom davkov.

Nekdanji poslanci, ki so poleg mandata v Parlamentu opravljali še mandat v drugem parlamentu, prijavijo starostno pokojnino, do katere so upravičeni iz naslova mandata v tem drugem parlamentu.

Poslanec, ki mu je po postopku iz člena 55 priznana popolna invalidnost, zaradi katere ne more opravljati svojih funkcij in mora zato odstopiti, je brez poseganja v odstavek 3 upravičen do invalidske pokojnine od dneva, ko njegov odstop začne veljati.

Pravica do invalidske pokojnine preneha, če poslanec svojega odstopa ne sporoči v treh mesecih od dneva, ko mu je bil uradno sporočen sklep o nezmožnosti za delo.

Pravica do invalidske pokojnine nastane ob koncu poslanskega mandata, med katerim je invalidnost nastala:

(a)

če poslanec zaradi invalidnosti ne more odstopiti; ali

(b)

če je bil sklep o nezmožnosti za delo sprejet po koncu poslanskega mandata, med katerim je stekel postopek v skladu s tem členom; ali

(c)

če rok iz odstavka 2 še ni pretekel.

Višina invalidske pokojnine znaša za vsako polno leto izvrševanja mandata 3,5 % plače iz člena 10 statuta, za vsak dodatni polni mesec pa dvanajstino, a ne manj kot 35 % te plače in ne več kot skupaj 70 %.

Za izračun invalidske pokojnine se smiselno uporabijo pravila o izračunu starostne pokojnine.

Invalidska pokojnina, ki jo nekdanji poslanec prejema iz naslova mandata, ki ga je ob mandatu v Parlamentu opravljal v drugem parlamentu, se odbije od invalidske pokojnine.

„Drugi parlament“ v skladu z odstavkom 1 pomeni parlament, kot je opredeljen v členu 2(2).

Nekdanji poslanci, ki so poleg mandata v Parlamentu opravljali še mandat v drugem parlamentu, prijavijo invalidsko pokojnino, do katere so upravičeni iz naslova mandata v tem drugem parlamentu.

Če so nekdanji poslanci sočasno upravičeni do invalidske in starostne pokojnine, prejemajo starostno pokojnino, pri čemer pa znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od invalidske pokojnine.

Poslanec ali njegov zakoniti zastopnik vloži prošnjo za invalidsko upokojitev, ki jo naslovi na predsednika Parlamenta. Prošnji priloži zdravniško potrdilo, na katerem je navedeno ime zdravnika, ki ga bo zastopal v invalidski komisiji v skladu s členom 56.

V roku treh mesecev od dne, ko generalni sekretar skliče invalidsko komisijo v skladu s členom 56, ta v okviru mandata, ki ji ga določi Parlament, pripravi zdravniško poročilo z utemeljitvijo in oceno, ali so pogoji iz člena 51 izpolnjeni. V izjemnih primerih lahko generalni sekretar ta rok podaljša.

Na predlog invalidske komisije predsednik Parlamenta potrdi invalidnost in poslancu, ki ga to zadeva, uradno sporoči sklep, s katerim ga pozove k odstopu. Če je sklep negativen, predsednik Parlamenta poslanca obvesti o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo.

Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

—

zdravnik, ki ga imenuje poslanec,

—

zdravnik, ki ga imenuje Evropski parlament,

—

zdravnik, ki ga sporazumno imenujeta oba omenjena zdravnika.

Če v roku dveh mesecev od datuma imenovanja drugega zdravnika ni soglasja o imenovanju tretjega zdravnika, ga na zaprosilo Parlamenta izberejo v uradu predsednika Sodišča Evropskih skupnosti.

Stroške dela invalidske komisije, vključno s potnimi stroški, krije Parlament.

Poslanec lahko invalidski komisiji predloži vsa poročila ali potrdila svojega lečečega zdravnika ali zdravnikov, s katerimi se je posvetoval na lastno željo.

Delo invalidske komisije je tajno.

Bivši poslanci, ki pogojev iz člena 51 ne izpolnjujejo več, izgubijo pravico do invalidske pokojnine.

Dokler nekdanji poslanec ne dopolni starosti 63 let, lahko Parlament vsakih pet let naroči, da tega nekdanjega poslanca pregleda imenovani zdravnik, da bi preveril, če še vedno izpolnjuje zahtevane pogoje za prejemanje invalidske pokojnine.

Pregled se lahko opravi tudi pred rokom iz odstavka 2, zlasti v primeru, če je Parlament obveščen, da nekdanji poslanec opravlja funkcijo proti plačilu. V tem primeru se položaj oceni na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov, glede na okoliščine vsakega posameznega primera in po preiskavi, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

Na predlog zdravnika, ki opravi pregled, lahko invalidska komisija ugotovi, da se je zdravstveno stanje nekdanjega poslanca izboljšalo do mere, da ne izpolnjuje več pogojev iz člena 51.

Sklep o prenehanju invalidske pokojnine sprejme predsednik Parlamenta na podlagi zaključkov invalidske komisije. Smiselno se uporabljata člena 55 in 56. Če nekdanji poslanec ne določi zdravnika, ki ga bo zastopal v invalidski komisiji, se uporabi druga alinea člena 56(1).

Ovdoveli zakonec in nepreskrbljeni otroci v trenutku smrti poslanca ali nekdanjega poslanca, ki je bil ob smrti upravičen do starostne ali invalidske pokojnine oziroma je bil na tem, da jo pridobi, prejmejo vdovsko oziroma družinsko pokojnino.

Pri uporabi določb tega poglavja se stalni zunajzakonski partnerji obravnavajo kot zakonski partnerji, pod pogojem, da par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status zunajzakonskih partnerjev.

Kot nepreskrbljeni otrok se šteje zakonski, nezakonski ali posvojeni otrok poslanca ali poslančevega zakonskega partnerja, če ga je poslanec ali nekdanji poslanec dejansko vzdrževal. Kot nepreskrbljeni otrok se prav tako šteje še nerojeni otrok in otrok, za katerega je poslanec ali nekdanji poslanec začel postopek posvojitve in čigar posvojitev se zaključi po poslančevi smrti.

Najvišji znesek vdovske in družinske pokojnine ne more biti višji od zneska starostne pokojnine, do katere bi bil poslanec upravičen ob koncu parlamentarnega mandata, če se upošteva čas od dneva smrti do dneva zaključka parlamentarnega mandata.

V primeru nekdanjih poslancev najvišji znesek vdovske in družinske pokojnine ne more biti višji od starostne pokojnine, ki jo je prejemal poslanec oziroma do katere bi bil ta poslanec upravičen.

Višina vdovske pokojnine za zakonca znaša 60 % zneska v skladu z odstavkoma 1 ali 2 in najmanj 30 % plače iz člena 10 statuta, tudi če je ta znesek višji od zneskov v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Ponovna poroka ne vpliva na pravico do pokojnine ovdovelega zakonca. Pravica ne obstaja, če okoliščine, ki izhajajo iz posameznega primera, nedvomno nakazujejo na dejstvo, da je bil zakon sklenjen z namenom prejemanja vdovske ali družinske pokojnine. V tem primeru se položaj oceni na podlagi preverljivih dejstev iz javno dostopnih virov, glede na okoliščine vsakega posameznega primera in po preiskavi, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

Višina družinske pokojnine za nepreskrbljenega otroka znaša 20 % zneska iz odstavka 1 ali 2.

V primeru, ko je število otrok več kot dva, se najvišji znesek izplačljive družinske pokojnine v enakomernih delih porazdeli med upravičene otroke.

Če je potrebno, se najvišji znesek izplačljive pokojnine po deležih v skladu z odstavki 3, 4 in 5 porazdeli med zakonskim partnerjem in nepreskrbljenimi otroki.

Vdovska ali družinska pokojnina se izplačuje od prvega dne koledarskega meseca, ki sledi dnevu smrti.

V primeru smrti zakonca njegova pravica do vdovske pokojnine preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je zakonec umrl.

Pravica do družinske pokojnine preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je otrok dopolnil 21 let.

Podaljša se za čas otrokovega šolanja ali poklicnega usposabljanja, vendar najdlje do zadnjega dne meseca, v katerem je dopolnil 25 let.

Pokojnina se še naprej izplačuje otroku, ki se zaradi bolezni ali invalidnosti ni zmožen sam preživljati. Bolezen ali invalidnost mora potrditi zdravnik Parlamenta. Upravičenec lahko odločitvi zdravnika oporeka in zahteva sklic komisije, sestavljene po zgledu invalidske komisije iz oddelka 3 Priloge II k Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68.

Pravica preneha, če se je otrok ponovno zmožen sam preživljati. S tem namenom lahko Parlament vsakih pet let naroči, da otroka pregleda imenovani zdravnik, da bi preveril, če še vedno izpolnjuje zahtevane pogoje za prejemanje pokojnine.

Pri izvajanju teh izvedbenih ukrepov in obravnavi zahtevkov za izplačilo, predloženih v skladu s temi izvedbenimi ukrepi, se upoštevajo določila Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) ter Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 ( 8 ).

Če ti izvedbeni ukrepi predvidevajo sklenitev pogodb med Parlamentom in tretjimi stranmi, se za njihov podpis pooblasti pristojnega odredbodajalca.

Zneski, izplačani v skladu s temi izvedbenimi ukrepi na podlagi določb iz poglavij 4, 5 in 6 naslova I, so namenjeni izključno financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev, in se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencije oziroma darila v politične namene.

1a.

Poslanci, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko privedlo do nasprotja med njihovimi lastnimi interesi in finančnimi interesi Unije.

Nasprotje interesov se pojavi, če na dejanja poslancev neprimerno vplivajo razlogi, povezani z družino, čustvenim življenjem, ekonomskimi interesi ali kakršnimi koli drugimi skupnimi interesi s prejemnikom.

Poslanci neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu, razen če so izplačana v obliki pavšalnih plačil.

Izplačila v skladu s temi izvedbenimi ukrepi se izvedejo z bančnim nakazilom v skladu z določbami Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu ( 9 ). Parlament poravna stroške, ki jih mora plačati plačnik. Vse druge stroške plača prejemnik plačila.

Izplačila se izvedejo v eurih, razen če prejemnik, izvoljen ali s prebivališčem v državi članici, ki ne spada v eursko območje, zaprosi za celotno ali delno izplačilo v valuti te države članice.

Pretvorba med eurom in drugo valuto se izračuna po mesečnem menjalnem tečaju za euro, določenem v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe ( 10 ).

Pri nakazilih stroškov parlamentarne pomoči z odstopanjem od odstavka 3 se pretvorba med eurom in drugo valuto izračuna po mesečnem menjalnem tečaju za euro za mesec december preteklega leta, pri čemer med poslanskim mandatom najvišji mesečni znesek za stroške, s katerim razpolaga poslanec, izražen v nacionalni valuti po letni indeksaciji in z vsemi možnimi povišanji, o katerih odloči predsedstvo Parlamenta, ne more biti nižji od zneska, določenega za predhodno leto.

Ob nastopu funkcije poslanec pristojni službi Parlamenta takoj sporoči podatke o enem ali več bančnih računih (številko IBAN, kodo BIC (SWIFT) in naslov banke), odprtih na njegovo ime, na katere bodo prihajala nakazila plač iz člena 10 statuta, drugih nadomestil in povračil drugih stroškov.

Če poslanec, nekdanji poslanec ali njegovi družinski člani ne dajo drugačnih navodil, se račun, ki je bil odprt za nakazila plač iz člena 10 statuta, uporablja tudi za izplačila prehodnega nadomestila in pokojnin.

Za izplačilo drugi osebi kot poslancu je potreben predhoden dokument, ki ga izda banka upravičenca, v katerem banka potrdi, da je upravičenec imetnik računa, na katerega naj se opravi nakazilo, in navede številko IBAN računa, kodo BIC (SWIFT) in naslov banke.

Za nakazila zneskov za parlamentarno pomoč poslanec sporoči podatke o bančnem računu svojega sodelavca plačilnemu posredniku ali, kot predvideva ►M23 člen 32(5) ◄ , pristojni službi. Bančni račun sodelavca je odprt v državi članici, kjer sodelavec v glavnem opravlja svoje delo. Nakazila se opravijo v valuti, v kateri je določena plača ali honorar sodelavca.

Plača iz člena 10 statuta, prehodno nadomestilo in pokojnine se nakažejo 15. v mesecu za tekoči mesec. Nadomestilo splošnih stroškov se nakaže 1. v mesecu za tekoči mesec.

Zneski za parlamentarno pomoč se 15. v mesecu za tekoči mesec nakažejo plačilnemu posredniku, v primeru iz ►M23 člen 32(4) in (5) ◄ pa lokalnemu pomočniku.

Pri nakazilih so upoštevana navodila, ki jih je poslanec sporočil do 25. prejšnjega meseca.

Druga povračila stroškov se opravijo po predložitvi dokazil, ki se zahtevajo s temi izvedbenimi ukrepi.

Roki za predložitev dokazil, ki se zahtevajo s temi izvedbenimi ukrepi, so naslednji:

(a)

za potne stroške in stroške bivanja: najkasneje do 31. oktobra koledarskega leta po letu, v katerem se je potovanje začelo;

(b)

za stroške parlamentarne pomoči in druge stroške: pred datumom zapadlosti, ki ga določajo veljavne določbe, in najkasneje do 7. decembra proračunskega leta, za katerega je zaprošeno povračilo stroškov ali nadomestilo.

Generalni sekretar lahko sprejme posebne določbe za vnaprejšnje plačilo običajnih potnih stroškov in stroškov bivanja.

V primeru izgube dokazil, ki so zahtevana s temi izvedbenimi ukrepi, poslanci predložijo prijavo izgube skupaj z nadomestnimi dokazili v skladu z zahtevami iz teh izvedbenih ukrepov.

Če poslanec ali plačilni posrednik ne spoštuje svojih obveznosti po teh izvedbenih ukrepih ali pogodbi, sklenjeni v skladu s ►M23 člen 31 ◄ , pristojni odredbodajalec lahko zahteva zaustavitev nakazil celote ali dela zadevnega nadomestila, pri čemer ustrezno upošteva morebitne legitimne interese tretje strani. Nakazila zaustavi za čas, ki je potreben, da oseba, ki jo to zadeva, izpolni svoje obveznosti, ali za čas, potreben za oceno možne uporabe člena 68.

Pred to odločitvijo je poslanec ali plačilni posrednik o njej pisno obveščen in ima na voljo mesec dni, da izpolni zahteve iz izvedbenih ukrepov ali pogodbe. Kopija pisma se naslovi na kvestorje in po potrebi na plačilnega posrednika, ki ga to zadeva.

Vsi neupravičeno izplačani zneski v skladu s temi izvedbenimi ukrepi se povrnejo. Navodila za izterjavo teh vsot od poslanca, ki ga to zadeva, da generalni sekretar.

Vse odločitve glede izterjave se sprejmejo ob upoštevanju dejanskega izvrševanja poslančevega mandata in nemotenega delovanja Parlamenta, pri čemer poslanca pred sprejetjem omenjene odločitve zasliši generalni sekretar.

Ta člen se prav tako uporablja za nekdanje poslance in posrednike.

Zneske v skladu s členom 15(c), členom 20, členom 22(1) in (3), členom 24(2) ►M23 in členom 42(2) ◄ lahko predsedstvo Parlamenta indeksira največ do stopnje, ki je enaka stopnji letne inflacije v Evropski uniji za mesec oktober prejšnjega leta in jo je objavil Eurostat.

Če je potrebno, znesek iz ►M23 člen 29(4) ◄ letno indeksira predsedstvo Parlamenta na podlagi skupnega indeksa, ki ga določi Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in v skladu s členom 65 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68. Indeksacija ima retroaktivno veljavo od meseca julija leta, na katerega se nanaša indeks.

Pod pogoji iz člena 12 statuta se za poslance uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčenja v korist Evropskih skupnosti ( 11 ).

Plača iz člena 10 statuta, prehodno nadomestilo ali starostna pokojnina se do največ ene tretjine lahko zarubi na podlagi sodne odločitve ali odločitve pristojnega upravnega organa.

Navodila za izvedbo tega ukrepa da generalni sekretar ob upoštevanju dejanskega izvrševanja poslančevega mandata in nemotenega delovanja Parlamenta, pri čemer se poslanec predhodno zasliši.

Če poslanec meni, da je pristojna služba nepravilno uporabila te izvedbene ukrepe, se lahko pisno obrne na generalnega sekretarja.

V odločitvi generalnega sekretarja o pritožbi so navedeni razlogi, na katerih odločitev temelji.

Poslanec, ki se ne strinja z odločitvijo generalnega sekretarja, lahko v dveh mesecih po obvestilu o odločitvi generalnega sekretarja zahteva, da se zadeva naslovi na kvestorje, ki se pred odločitvijo posvetujejo z generalnim sekretarjem.

Če se katera od strank v pritožbenem postopku ne strinja z odločitvijo kvestorjev, lahko v dveh mesecih po obvestilu o tej odločitvi zahteva, da se zadeva naslovi na predsedstvo, ki sprejme končno odločitev.

Ta člen velja tudi za pravne naslednike poslancev ter nekdanje poslance in njihove pravne naslednike.

V primeru, ko ti izvedbeni predpisi napotujejo na predložitev vlog za povračilo ali kritje, se takšne vloge predložijo v elektronski obliki, skupaj z digitalnim podpisom.

V primeru, ko ti izvedbeni predpisi zahtevajo predložitev dokazil, se takšna dokazila lahko predložijo v obliki skeniranih različic, če poslanec častno izjavi, da predloženi dokumenti ustrezajo originalom.

Da se omogoči preverjanje, ali skenirane različice ustrezajo originalnim dokazilom, poslanci hranijo originale do 31. decembra v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bila podana vloga za povračilo ali kritje.

Ustrezni oddelki Parlamenta uvedejo sistem naključnih pregledov na podlagi standardne revizijske prakse, da bi zagotovili, da skenirane različice dokazil ustrezajo originalom.

Ob upoštevanju prehodnih določb iz naslova IV pravilnik PEAM preneha veljati na dan začetka veljavnosti statuta.

Vdovska in invalidska pokojnina, dodatna invalidska pokojnina za nepreskrbljene otroke in starostna pokojnina, dodeljena v skladu s prilogami I, II in III k pravilniku PEAM, se po določilih teh prilog še naprej izplačuje osebam, ki so bile do nje upravičene pred začetkom veljavnosti statuta.

Kadar nekdanji poslanec, ki prejema invalidsko pokojnino, umre po 14. juliju 2009, se vdovska pokojnina izplačuje njegovemu zakonskemu partnerju, stalnemu zunajzakonskemu partnerju ali nepreskrbljenim otrokom v skladu s pogoji iz Priloge I k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem.

Pravice do starostne pokojnine, ki so po določilih prej omenjene Priloge III pridobljene do dneva začetka veljavnosti statuta, se ohranijo. Osebe, ki so pridobile pravice v tem pokojninskem sistemu, bodo prejemale pokojnino, izračunano na podlagi njihovih pravic, ki izhajajo iz določil prej omenjene Priloge III, če izpolnjujejo pogoje, ki jih v tej zvezi predvideva nacionalna zakonodaja ustrezne države članice, in če so vložile zahtevek v skladu s členom 3(2) prej omenjene Priloge III.

Dodatna pokojnina, ki se začne od 1. julija 2023 izplačevati nekdanjim poslancem ali drugim upravičencem na podlagi členov 1, 3 in 4 Priloge VII k pravilniku PEAM, se izplačuje v skladu z naslednjimi pogoji in odstopanji:

(a)

znesek pokojnine na podlagi člena 2(1) Priloge VII k pravilniku PEAM ter zneski najvišjih in najnižjih pokojnin v skladu s členom 2(2) navedene priloge se zmanjšajo za 50 %;

(b)

osnovna plača sodnika Sodišča Evropske unije v smislu člena 2(1) in (2) Priloge VII k pravilniku PEAM je osnovna plača na dan 30. junija 2023 in se po tem datumu ne usklajuje več;

(c)

pokojnina na podlagi člena 1 Priloge VII k pravilniku PEAM se začne izplačevati prvi dan koledarskega meseca, ki sledi datumu, ko poslanec dopolni 67 let;

(d)

kadar poslanec ob nastopu smrti še ni dopolnil 67 let, se upravičenost do vdovske in družinske pokojnine na podlagi člena 4(1) Priloge VII k pravilniku PEAM odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem bi umrli poslanec dopolnil 67 let.

1a.

V primeru pokojnin, ki so se začele izplačevati nekdanjim poslancem ali drugim upravičencem na podlagi členov 1, 3 in 4 Priloge VII k pravilniku PEAM pred 1. julijem 2023, se zneski, ki zapadejo v plačilo od tega dne naprej, zmanjšajo in prilagodijo, kot sledi:

(a)

znesek pokojnine na podlagi člena 2(1) Priloge VII k pravilniku PEAM ter zneski najvišjih in najnižjih pokojnin v skladu s členom 2(2) navedene priloge se zmanjšajo za 50 %;

(b)

osnovna plača sodnika Sodišča Evropske unije v smislu člena 2(1) in (2) Priloge VII k pravilniku PEAM je osnovna plača na dan 30. junija 2023 in se po tem datumu ne usklajuje več;

1b.

Če bi moral nekdanji poslanec ali drug upravičenec zaradi uporabe odstavka 1, točki (a) in/ali (b), ali odstavka 1a, točki (a) in/ali (b), živeti pod oziroma še bolj pod zadnjim razpoložljivim pragom tveganja revščine v državi, v kateri ima stalno prebivališče, lahko pri kvestorjih vloži prošnjo za zvišanje pokojnine. Prag revščine po potrebi določi Eurostat. Tej prošnji je treba priložiti vse upoštevne informacije in dokazila, ki Parlamentu omogočajo, da oceni druge prihodke in finančno stanje nekdanjega poslanca ali drugega upravičenca, kot je potrdilo pristojnega nacionalnega organa o njegovih drugih prihodkih in finančnem stanju.

Kvestorji lahko ob upoštevanju drugih prihodkov in finančnega stanja nekdanjega poslanca ali drugega upravičenca odobrijo zvišanje pokojnine na prag tveganja revščine. Vendar znesek pokojnine po zvišanju ne sme biti višji od pokojnine, ki bi se izplačevala na podlagi členov 1 do 4 Priloge VII k pravilniku PEAM, ki so veljali 30. junija 2023.

Potem ko kvestorji odobrijo zvišanje, zadevni nekdanji poslanec ali drug upravičenec vsako leto pristojni službi Evropskega parlamenta predloži ažurirana dokazila iz pododstavka 1, da se oceni, ali še naprej izpolnjuje pogoje za izplačevanje povišane pokojnine. Kadar je treba na podlagi letne ocene pristojne službe Evropskega parlamenta razveljaviti prvotno odločitev ali dodatno zvišati prvotno odobreni znesek, pristojna služba kvestorjem v odločanje posreduje ustrezen predlog. O vseh drugih prilagoditvah prvotno odobrenega zvišanja odloča pristojna služba Evropskega parlamenta.

Če se nekdanji poslanec ali drug upravičenec ne strinja z odločitvijo kvestorjev iz pododstavkov 2 ali 3 tega odstavka, lahko v dveh mesecih po obvestilu o tej odločitvi zahteva, da se zadeva posreduje v obravnavo predsedstvu v skladu s členom 72(3).

Za dodatne pokojnine na podlagi členov 1 in 2 Priloge VII k pravilniku PEAM, ki se 1. januarja 2019 še niso začele izplačevati, velja posebna dajatev v višini 5 % nominalnega zneska pokojnine. Dajatev se vplača neposredno v sklad za dodatno (prostovoljno) pokojninsko zavarovanje.

2a.

Za dodatne (prostovoljne) pokojnine drugih upravičencev v skladu s členoma 3 in 4 Priloge VII k pravilniku PEAM, ki se 1. januarja 2019 še ne začnejo izplačevati, velja posebna dajatev v višini 5 % nominalnega zneska pokojnine. Dajatev se vplača neposredno v dodatni (prostovoljni) pokojninski sklad.

Po dnevu začetka veljavnosti statuta in v skladu s prej omenjeno Prilogo VII lahko nove pravice pridobijo poslanci, izvoljeni leta 2009:

(a)

ki so bili poslanci v prejšnjem parlamentarnem mandatu, in

(b)

ki so že pridobili ali so bili na tem, da pridobijo pravice v dodatnem pokojninskem sistemu, in

(c)

za katere je država članica, v kateri so bili izvoljeni, v skladu s členom 29 statuta sprejela drugačno ureditev oziroma ki so se v skladu s členom 25 statuta sami odločili za nacionalno ureditev in

(d)

ki niso upravičeni do nacionalne ali evropske pokojnine iz naslova izvrševanja mandata evropskega poslanca.

Poslanci prispevke v dodatni pokojninski sklad plačujejo iz lastnih dohodkov.

Brez poseganja v člen 1(6) Priloge VII k pravilniku PEAM lahko poslanec ali nekdanji poslanec, ki je vključen v dodatno (prostovoljno) pokojninsko zavarovanje v smislu Priloge VII k pravilniku PEAM, v obdobju šestih mesecev od 1. julija 2023 poda vlogo za umik iz dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja in izplačilo dodatne pokojnine v obliki enkratnega dokončnega izplačila v pavšalnem znesku. Poslanec ali nekdanji poslanec podpiše vlogo in jo predloži generalnemu sekretarju Evropskega parlamenta. Ko vlogo sopodpiše generalni sekretar, ta postane zavezujoča in nepreklicna. Generalni sekretar lahko prenese pooblastilo za sopodpis na predstavnika pristojne službe Evropskega parlamenta.

Pristojna služba Evropskega parlamenta določi znesek enkratnega dokončnega izplačila v pavšalnem znesku ob koncu meseca prejema vloge iz prvega pododstavka. Izračuna se kot vsota dveh zneskov. Prvi znesek ustreza vsoti nominalnih vrednosti prispevkov, ki jih je zadevni poslanec ali nekdanji poslanec vplačal v shemo dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja, od katere so odbite nominalne vrednosti izplačil pokojnin, ki jih je že prejel. Ta odbitek pa ne sme presegati skupnega zneska prispevkov, ki jih je vplačal v shemo dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja. Drugi znesek ustreza 20 % vsote nominalnih vrednosti prispevkov, ki jih je zadevni poslanec ali nekdanji poslanec vplačal v shemo dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja. Vsi zneski se izplačajo v evrih.

Vse pridobljene pravice in/ali prihodnje pravice v pokojninski shemi zadevnega poslanca, nekdanjega poslanca ali bodočega drugega upravičenca se dokončno poravnajo do konca meseca prejema vloge iz prvega pododstavka. Zlasti se ne uporabljajo več pravice iz členov 1, 3 in 4 Priloge VII k pravilniku PEAM, za zadevnega poslanca, nekdanjega poslanca ali bodočega drugega upravičenca pa se ne uporablja več niti odstavek 1b tega člena.

Enkratno dokončno izplačilo v pavšalnem znesku se izplača najpozneje tri mesece po tem, ko je Parlament prejel vlogo iz prvega pododstavka.

Prehodno nadomestilo, dodeljeno v skladu s Prilogo V k pravilniku PEAM, se v skladu z navedeno prilogo še naprej izplačuje osebam, ki so to nadomestilo prejemale pred dnevom začetka veljavnosti statuta.

Poslancem, ki ob koncu šestega zakonodajnega obdobja Parlamenta dokončno zaključijo svoj poslanski mandat, se izplača prehodno nadomestilo iz prej omenjene Priloge V.

Za poslance, ki prejemajo plačo iz člena 10 statuta in ki zaključijo mandat po dnevu začetka veljavnosti statuta, se opravljanje mandata pred tem datumom upošteva pri izračunu zneska prehodnega nadomestila v skladu s členom 13 statuta.

Vendar lahko poslanci v skladu z odstavkom 3 zaprosijo, da se sorazmerni del prehodnega nadomestila za čas mandata pred datumom začetka veljavnosti statuta izračuna po pravilih iz prej omenjene Priloge V. Trajanje mandata, ki se upošteva pri izračunu tega sorazmernega dela, se odšteje od najdaljšega trajanja, kot ga predvideva člen 13(2) statuta.

Prehodna ureditev, ki se uporablja za pogodbe lokalnih pomočnikov in plačilnih posrednikov

Določbe iz ►M23 člena 30 in 31 ◄ , kot so bile spremenjene s sklepom predsedstva z dne 26. oktobra 2015, o številu pomočnikov in plačilu pomočnikov ter plačilnih posrednikov ne vplivajo na pogodbe, ki so še veljavne, če so bili zahtevki za kritje stroškov, ki izhajajo iz njih, pristojni službi predloženi pred 27. oktobrom 2015.

Pogodbe iz odstavka 1 se lahko podaljšajo ali spremenijo le v skladu z določbami iz poglavja 5 naslova I.

Določila glede nadaljnje ohranitve zavarovanja, spremembe ali izplačila vrednosti odkupa življenjskega zavarovanja iz člena 19(2) pravilnika PEAM v primeru prenehanja funkcije se v skladu z zavarovalno polico uporabljajo za vse poslance, ki svojo funkcijo opravljajo do konca šestega zakonodajnega obdobja, če so zavarovalno premijo plačevali vsaj dve leti.

Dajatve, dodeljene v skladu s členom 21b pravilnika PEAM, se v skladu z določili tega člena še naprej izplačujejo poslancem, ki so jim bile dodeljene in so leta 2009 ponovno izvoljeni.

Leta 2009 ponovno izvoljeni poslanci, ki so uveljavili pravico, katero jim podeljuje člen 25 statuta, so do izplačila plače, prehodnega nadomestila, starostne, invalidske in vdovske pokojnine iz naslova obdobja po začetku veljavnosti statuta upravičeni samo pod pogoji, ki jih predvideva njihova nacionalna zakonodaja, in v izključno breme proračuna države članice, ki jo to zadeva.

Poleg tega lahko poslanci v skladu s prvim pododstavkom zaprosijo Parlament, da jim za čas mandata pred začetkom veljavnosti statuta izplača prehodno nadomestilo po pravilih iz Priloge V k pravilniku PEAM.

Ta ureditev se prav tako uporablja za poslance, za katere je država članica, v kateri so bili izvoljeni, v skladu s členom 29 statuta nadomestila uredila na drugačen način.

Z odstopanjem od člena 7(2), v zvezi s poslanci, za katere je država članica izvolitve v skladu s členom 29 statuta nadomestila uredila na drugačen način, ali ki so se v skladu s členom 25 statuta odločili za nacionalno ureditev, se tretjina zavarovale premije, ki jo krije poslanec, neposredno nakaže z osebnega računa poslanca.

Z odstopanjem od člena 3(1), so nekdanji poslanci, ki zaradi uporabe določil člena 25 ali člena 29 statuta prejemajo pokojnino iz nacionalnega sistema, upravičeni do povračila dveh tretjin stroškov zaradi bolezni, stroškov, povezanih z nosečnostjo, ali stroškov, povezanih z rojstvom otroka, pod pogoji iz teh izvedbenih ukrepov, če nimajo osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Nekdanji poslanci, ki v skladu s členom 25 ali členom 29 Statuta prejemajo pokojnino iz nacionalnega sistema in so zboleli za priznano hudo boleznijo, so pod pogoji iz teh izvedbenih ukrepov upravičeni do povračila stroškov zdravstvene oskrbe zaradi nadaljnjega zdravljenja, če:

(a)

je huda bolezen nastopila zaradi dogodka v času mandata, ki je poslancu onemogočil, da bi svojo funkcijo opravljal do konca mandata,

(b)

je Parlament bolezen priznal kot hudo v času poslančevega mandata in

(c)

se je zdravljenje te bolezni začelo med poslančevim mandatom.

Če ima nekdanji poslanec že sklenjeno osnovno zdravstveno zavarovanje, se ta pravica uporablja na dopolnilni osnovi, tj. le za stroške, ki jih ne krije osnovno zdravstveno zavarovanje.

Poslanci, ki se v skladu s členom 3(4) odrečejo pravici do povračila stroškov zdravstvene oskrbe do 15. marca 2011, dobijo povračilo po pogojih iz navedenega odstavka z retroaktivnim učinkom od 14. julija 2009 ali od prvega meseca, ki sledi datumu zadnjega povračila stroškov zdravstvene oskrbe, ki je bil opravljen v skladu s členom 3(1).

( 2 ) Skupna pravila o zdravstvenem zavarovanju za uslužbence Evropskih skupnosti, ki so jih sprejele vse institucije (skupni dogovor o teh pravilih je 24. novembra 2005 potrdil predsednik Sodišča Evropskih skupnosti), kot jih predvideva člen 72 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 Sveta z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti ter posebnih ukrepih institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

( 3 ) Odločba Komisije z dne 2. julija 2007 o splošnih izvedbenih določbah za povračilo stroškov zdravstvene oskrbe.

( 5 ) Skupna pravila v zvezi s financiranjem nezgodnega zavarovanja in zavarovanja za primer poklicne bolezni uradnikov Evropskih skupnosti, ki so jih sprejele vse institucije, katerih skupni dogovor je 13. decembra 2005 potrdil predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

( 6 ) Glej seznam stroškov, ki se lahko krijejo iz naslova parlamentarne pomoči, ki ga je predsedstvo sprejelo 5. julija 2010 in 26. oktobra 2015.

( 7 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 8 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 11. in 23. novembra, 14. decembra 2009, 19. aprila 2010 in 5. julija 2010 2010/C 180/01	C 180	1	6.7.2010
►M2	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 5. julija in 18. oktobra 2010 2010/C 283/04	C 283	9	20.10.2010
►M3	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 13. decembra 2010 2010/C 340/06	C 340	6	15.12.2010
M4	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 13. decembra 2010 in 14. februarja 2011 2011/C 49/02	C 49	2	16.2.2011
►M5	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 23. marca 2011 2011/C 93/03	C 93	2	25.3.2011
►M6	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 23. marca in 14. novembra 2011 2011/C 335/07	C 335	12	16.11.2011
►M7	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 12. decembra 2012 2012/C 390/07	C 390	4	18.12.2012
►M8	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 1. julija 2013 2013/C 194/02	C 194	6	5.7.2013
M9	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 16. junija 2014 2014/C 200/02	C 200	56	28.6.2014
►M10	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 15. septembra 2014 2014/C 340/04	C 340	3	30.9.2014
►M11	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 15. decembra 2014 2014/C 466/01	C 466	1	30.12.2014
►M12	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 26. oktobra 2015 2015/C 397/03	C 397	2	28.11.2015
M13	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 14. decembra 2015 2015/C 435/03	C 435	6	24.12.2015
M14	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 12. decembra 2016 2016/C 484/06	C 484	19	24.12.2016
M15	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 11. decembra 2017 2017/C 445/02	C 445	8	28.12.2017
►M16	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 11. junija in 2. julija 2018 2018/C 250/03	C 250	2	17.7.2018
►M17	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 10. decembra 2018 2018/C 466/02	C 466	8	28.12.2018
►M18	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 1. julija 2019 2019/C 235/03	C 235	3	12.7.2019
►M19	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 16. decembra 2019 2019/C 431/09	C 431	9	23.12.2019
M20	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 16. decembra 2020 2020/C 444/01	C 444	1	22.12.2020
►M21	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 13. decembra 2021 2021/C 520/01	C 520	1	27.12.2021
M22	EVROPSKI PARLAMENT SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 6. junija 2022 2022/C 256/01	C 256	1	4.7.2022
►M23	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 17. oktobra 2022 2022/C 452/01	C 452	1	29.11.2022
M24	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 12. decembra 2022 2022/C 487/01	C 487	1	22.12.2022
►M25	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 12. junija 2023 2023/C 227/05	C 227	5	29.6.2023
►M26	SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA z dne 12. junija 2023 2023/C 230/05	C 230	18	30.6.2023

KAZALO
NASLOV I –	IZVRŠEVANJE POSLANSKEGA MANDATA
Poglavja:
▼C1
1.	Plača
▼B
2.	Stroški zaradi bolezni
3.	Zavarovanje za kritje tveganj, povezanih z izvrševanjem poslanskega mandata
4.	Povračilo stroškov
5.	Pomoč osebnih sodelavcev
6.	Zagotavljanje materialnih sredstev
7.	Nadomestilo splošnih stroškov
NASLOV II –	KONEC POSLANSKEGA MANDATA
Poglavja:
1.	Prehodno nadomestilo
2.	Starostna pokojnina
3.	Invalidska pokojnina
4.	Vdovska in družinska pokojnina
NASLOV III –	SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Poglavja:
1.	Načini izplačil
2.	Poravnava in izterjava
3.	Druge splošne finančne določbe
4.	Končne določbe
NASLOV IV –	PREHODNE DOLOČBE