To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“ in „Švica“ oziroma skupaj „pogodbenici“, STA SE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga, v nadaljnjem besedilu „Sporazum iz leta 1990“;

ker bi bilo treba razširiti območje uporabe Sporazuma iz leta 1990 na varnostne carinske ukrepe z vključitvijo novega poglavja na to temo;

ker se za zagotovitev večje jasnosti in pravne varnosti vsebina Sporazuma iz leta 1990 povzame v tem sporazumu, ki nadomesti Sporazum iz leta 1990;

ob upoštevanju Sporazuma o prosti trgovini, ki sta ga Evropska gospodarska skupnost in Švicarska konfederacija sklenili 22. julija 1972;

ob upoštevanju Skupne deklaracije, ki so jo v Luxembourgu 9. aprila 1984 sprejeli ministri držav Efte in držav članic Skupnosti ter Komisija Evropskih skupnosti, in izjave, ki so jo v Bruslju 2. februarja 1988 sprejeli ministri držav Efte in ministri držav članic Skupnosti, da bi vzpostavili dinamično gospodarsko območje, ugodno za te države;

ker sta pogodbenici ratificirali Mednarodno konvencijo o usklajevanju mejnih kontrol blaga;

ker je treba ohraniti trenutno raven pregledov in formalnosti ob prehodu blaga prek meja med Skupnostjo in Švico ter tako zagotoviti nemoteno trgovino med pogodbenicama;

ker je treba tako poenostavitev razvijati postopoma;

ker so veterinarski in fitosanitarni pregledi sedaj urejeni s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi;

ob priznanju, da se pogoji, pod katerimi se taki pregledi in formalnosti izvajajo, lahko v veliki meri uskladijo, ne da bi to škodovalo njihovemu namenu, njihovemu ustreznemu izvajanju in njihovi učinkovitosti;

ob upoštevanju, da se nobena določba tega sporazuma ne more razlagati, kot da pogodbenici odvezuje obveznosti iz drugih mednarodnih sporazumov;

ker se pogodbenici zavezujeta, da bosta vsaka na svojem ozemlju zagotovili enako raven varnosti z ukrepi, ki temeljijo na veljavni zakonodaji Skupnosti;

ker je zaželeno, da se s Švico posvetuje glede razvoja pravil Skupnosti o varnostnih carinskih ukrepih, da ta država sodeluje pri delu Odbora za carinski zakonik, ki je bil ustanovljen s členom 247a Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, na tem področju in da je obveščena o izvajanju teh pravil;

ker sta pogodbenici odločeni, da bosta izboljšali varnost trgovine z blagom, ki vstopa na njuno ozemlje ali izstopa z njega, ne da bi s tem posegali v nemoten potek te trgovine;

ker je v interesu pogodbenic, da se oblikujejo enakovredni varnostni carinski ukrepi pri prevozu blaga iz tretjih držav ali v tretje države;

ker se varnostni carinski ukrepi nanašajo na prijavo varnostnih podatkov za blago pred vstopom ali izstopom zadevnega blaga, obvladovanje tveganja na področju varnosti in s tem povezanih carinskih kontrol ter podelitev vzajemno priznanega statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta na področju varnosti;

ker Švica zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov;

ker je treba glede varnostnih carinskih ukrepov za primere, ko ne bi bila več zagotovljena njihova enakovrednost, določiti ustrezne usklajevalne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe zadevnih določb –

ODLOČILI SKLENITI TA SPORAZUM:

Ta sporazum se, brez vpliva na posebne določbe, veljavne po sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in Švico, uporablja za preglede in formalnosti glede prevoza blaga, ki mora prečkati mejo med Švico in Skupnostjo, ter za varnostne carinske ukrepe, ki jih je treba uporabiti pri prevozu blaga iz tretjih držav ali v tretje države.

Ta sporazum se ne uporablja za preglede in formalnosti za ladje in zračna plovila kot prevozna sredstva, vendar se uporablja za prevozna sredstva in blago, ki ga prevažajo navedena prevozna sredstva.

Ta sporazum se na eni strani uporablja na carinskem območju Skupnosti, na drugi strani pa na švicarskem carinskem območju in v carinskih enklavah te države.

Ta sporazum se uporablja tudi v Kneževini Lihtenštajn, dokler je navedena kneževina povezana s Švico s pogodbo o carinski uniji.

Naključni pregledi in formalnosti razen varnostnih carinskih kontrol iz poglavja III

Pogodbenici, razen če je v Sporazumu izrecno drugače določeno, sprejmeta vse potrebne ukrepe, da:

—

se različni pregledi in formalnosti, določeni v členu 2(1), odvijajo kar se da hitro in, kolikor je to mogoče, na enem mestu,

—

se pregledi opravljajo v obliki naključnih pregledov, razen v utemeljenih okoliščinah.

Za izvajanje druge alinee odstavka 1 je osnova za opravljanje naključnih pregledov celotno število pošiljk, ki gre preko mejnega prehoda in je predloženo carinski službi ali drugim kontrolnim organom v določenem obdobju, ne pa celotno število blaga, ki sestavlja posamezno pošiljko.

Pogodbenici omogočita na krajih odhoda in na namembnih krajih uporabo poenostavljenih postopkov in računalniške obdelave ter prenosa podatkov za izvoz, tranzit in uvoz blaga.

Pogodbenici si prizadevata razporediti carinske urade, tudi tiste v notranjosti svojega ozemlja, na način, ki najbolj upošteva zahteve gospodarskih subjektov.

Pogodbenici poskrbita, da ena od služb, po možnosti carinska služba, s posebnim pooblastilom pristojnih organov in v njihovem imenu, opravlja preglede, za katere so ti organi odgovorni, ter, kadar so ti pregledi povezani z zahtevo po predložitvi potrebnih dokumentov, preverja njihovo veljavnost in verodostojnost ter istovetnost blaga, prijavljenega v teh dokumentih. Zadevni organi v tem primeru zagotovijo, da so sredstva za opravljanje teh pregledov na voljo.

Pogodbenici za namene izvajanja tega sporazuma in brez poseganja v možnost izvajanja naključnih pregledov priznavata za blago, ki je uvoženo ali je v tranzitu, preglede in dokumente, ki jih je pripravil pristojni organ druge pogodbenice in ki potrjujejo, da blago izpolnjuje zakonske zahteve države uvoza ali enakovredne zahteve države izvoza.

Pogodbenici poskrbita, da so, kadar količina prometa to upravičuje:

(a)

mejni prehodi odprti, razen kadar je promet prepovedan, tako da:

—

so meje prehodne 24 ur na dan z ustreznimi pregledi in formalnostmi za blago v carinskem tranzitnem postopku in prevozna sredstva, s katerimi to blago potuje, ter vozila, ki potujejo prazna, razen kadar je mejni pregled potreben zaradi preprečevanja širjenja bolezni ali za zaščito živali,

—

se lahko pregledi in formalnosti za gibanje prevoznih sredstev in blaga, ki ne potuje po carinskem tranzitnem postopku, opravijo od ponedeljka do petka v neprekinjenem roku vsaj deset ur in ob sobotah v neprekinjenem roku vsaj šest ur, razen če so ti dnevi državni prazniki;

(b)

za vozila in blago, ki potuje po zraku, se obdobja iz druge alinee pododstavka (a) prilagodijo tako, da ustrezajo dejanskim potrebam in se v ta namen po potrebi skrajšajo ali podaljšajo.

Kadar je na istem mejnem območju v neposredni soseščini več mejnih prehodov, se lahko pogodbenici sporazumeta, da glede nekaterih prehodov odstopata od odstavka 1, pod pogojem, da so ostali prehodi na tem območju sposobni ocariniti blago in vozila v skladu z navedenim odstavkom.

Pristojni organi za mejne prehode ter carinske urade in službe iz odstavka 1, pod pogoji, ki jih določita pogodbenici, na posebej utemeljeno prošnjo, izraženo med uradnimi urami, izjemoma omogočijo opravljanje pregledov in formalnosti izven uradnih ur, pod pogojem, da se, če je primerno, te storitve plačajo.

Pogodbenici si prizadevata, da bi na mejnih prehodih, kjer je to tehnično izvedljivo in upravičeno zaradi količine prometa, uvedli hitre pasove, rezervirane za blago v carinskem tranzitnem postopku, prevozna sredstva, s katerimi to blago potuje, in vozila brez tovora ter za vse blago, za katerega veljajo pregledi in formalnosti, ki ne presegajo tistih, potrebnih za blago v tranzitnem postopku.

Pogodbenici se zavežeta, da bosta za prevoz blaga, ki prihaja iz tretjih držav ali je namenjeno v tretje države, vzpostavili in uporabljali varnostne carinske ukrepe, opredeljene v tem poglavju, in da bosta na zunanjih mejah zagotovili enakovredno raven varnosti in varstva.

Pogodbenici se odpovedujeta možnosti uporabe varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju, za prevoz blaga med njunima carinskima območjema.

Pogodbenici se pred sklenitvijo kakršnega koli sporazuma s tretjo državo na področjih, zajetih v tem poglavju, med seboj posvetujeta in tako zagotovita skladnost s tem sporazumom, zlasti če načrtovani sporazum vsebuje določbe, ki odstopajo od varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju.

Za blago, ki se vnese na carinski območji pogodbenic iz tretjih držav, se vloži vstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

Za blago, ki zapušča carinski območji pogodbenic in je namenjeno v tretje države, se vloži izstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

Vstopno ali izstopno skupno deklaracijo je treba vložiti pred vnosom blaga na carinski območji pogodbenic ali iznosom blaga s teh območij.

Če je treba za blago, ki vstopa na carinski območji pogodbenic ali ju zapušča, predložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, vendar ta še ni bila predložena, jo nemudoma vloži ena od oseb iz odstavkov 5 ali 6 ali, če to dovoljujejo carinski organi, namesto tega predloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, ki vsebuje najmanj navedbe, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo. V takih okoliščinah carinski organi za navedeno blago za varnostne in varstvene namene izvedejo analizo tveganja na podlagi carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo.

Vsaka od pogodbenic določi osebe, ki so odgovorne, da vložijo vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, in opredeli organe, pristojne za prejem zadevne deklaracije.

Vstopno skupno deklaracijo vloži prevoznik.

Ne glede na obveznosti prevoznika lahko vstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:

(a)

uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje prevoznik;

(b)

katera koli oseba, ki lahko zadevno blago predloži ali da predložiti pri carinskem uradu prvega vstopa.

V posebnih primerih, kadar od oseb iz prvega pododstavka ni mogoče pridobiti vseh navedb vstopne skupne deklaracije, ki se zahtevajo za izvedbo analize tveganja za varnostne in varstvene namene, se predložitev teh navedb lahko zahteva od drugih oseb, ki razpolagajo z njimi in imajo ustrezne pravice za njihovo predložitev.

Vsaka oseba, ki predloži navedbe vstopne skupne deklaracije, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila.

Z odstopanjem od odstavka 6 tega člena vsaka od pogodbenic do datumov začetka uporabe elektronskega sistema iz člena 1(1) Priloge I določi osebe, ki morajo vložiti vstopno deklaracijo, oblike njene vložitve, izmenjave informacij o njej in načine, s katerimi se zahteva njena sprememba in/ali razveljavitev.

Carinski organi pogodbenic lahko opredelijo primere, v katerih se lahko carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo uporabljata kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija, če:

(a)

carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo vsebuje vse navedbe, ki se zahtevajo za vstopne ali izstopne skupne deklaracije, in

(b)

je nadomestna deklaracija vložena pred iztekom roka za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije pri pristojnem carinskem organu.

V Prilogi I so določeni:

—

elektronski sistem v zvezi z vstopnimi skupnimi deklaracijami,

—

oblika vstopne ali izstopne skupne deklaracije in navedbe v teh deklaracijah,

—

izjeme od obveznosti vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

—

kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

—

roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

—

tehnične ureditve elektronskih sistemov, ki se uporabljajo za vložitev vstopne skupne deklaracije,

—

finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2,

—

vse druge določbe, potrebne za zagotavljanje uporabe tega člena.

Pogodbenica ob upoštevanju meril iz Priloge II podeli status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ na področju varnosti vsakemu gospodarskemu subjektu, ustanovljenemu na njenem carinskem območju, v primeru Švice pa njenima izključnima carinskima območjema Samnaun in Sampuoir.

Pooblaščeni gospodarski subjekt je upravičen do olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varnostjo.

Ob upoštevanju pravil in pogojev iz odstavka 2 in brez poseganja v carinske kontrole status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeli ena od pogodbenic, prizna tudi druga pogodbenica, zlasti z namenom izvajanja sporazumov s tretjimi državami, v katerih se določijo mehanizmi za vzajemno priznanje statusov pooblaščenih gospodarskih subjektov.

V Prilogi II so določeni:

—

pravila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, zlasti merila za podelitev tega statusa in pogoji za uporabo teh meril,

—

vrsta olajšav, ki se odobrijo,

—

pravila za zadržanje, odpravo in razveljavitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta,

—

podrobna pravila glede izmenjave informacij med pogodbenicama, kar zadeva njune pooblaščene gospodarske subjekte,

—

vsi drugi ukrepi, potrebni za uporabo tega člena.

Varnostne in varstvene carinske kontrole in obvladovanje tveganja glede varnosti in varstva

Varnostne in varstvene carinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov na podlagi meril, ki jih oblikujeta pogodbenici.

Varnostne in varstvene carinske kontrole se izvajajo v skupnem okviru za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi pogodbenic. V zvezi z navedbami v vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah švicarski carinski organi s svojim sodelovanjem v Odboru za carinski zakonik iz člena 23 prispevajo k določitvi skupnih meril tveganja in standardov, nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij. Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge carinske kontrole.

Pogodbenici uporabljata skupni sistem za obvladovanje tveganja za izmenjavo informacij o tveganju, informacij o izvajanju skupnih meril tveganja in standardov, skupnih prednostnih kontrolnih območij in o kriznem upravljanju carine ter rezultatov analize tveganja in kontrol.

Pogodbenici priznavata enakovrednost svojih sistemov za obvladovanje tveganja na področju varnosti in varstva.

Vse ukrepe, potrebne za uporabo tega člena, sprejme Skupni odbor.

Skupni odbor opredeli podrobna pravila, v skladu s katerimi nameravata pogodbenici zagotoviti spremljanje izvajanja tega poglavja ter preverjati upoštevanje v njem navedenih določb in določb prilog k temu sporazumu.

Spremljanje iz odstavka 1 je mogoče zagotoviti zlasti z:

—

vrednotenjem v rednih časovnih presledkih izvajanja tega poglavja, zlasti enakovrednosti varnostnih carinskih ukrepov,

—

preučitvijo z namenom izboljšati uporabo ali spremeniti določbe tega poglavja, da bi tako zagotovili boljše izpolnjevanje njegovih ciljev,

—

organizacijo tematskih sestankov strokovnjakov obeh pogodbenic in revizijami upravnih postopkov, vključno z obiski na kraju samem.

Skupni odbor skrbi za to, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, upoštevajo pravice zadevnih gospodarskih subjektov.

Za informacije, ki si jih izmenjata pogodbenici v okviru ukrepov, sprejetih na podlagi tega poglavja, je zagotovljeno varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, kot je to opredeljeno z zakoni, ki se za to področje uporabljajo na ozemlju pogodbenice, ki zadevne informacije prejme. Prenos osebnih podatkov je skladen z zahtevami veljavnih zakonov o varstvu podatkov pogodbenice, ki jih prenaša.

Zlasti teh informacij ni mogoče posredovati naprej drugim osebam razen pristojnim organom na ozemlju pogodbenice, ki te informacije prejme, niti jih ti organi ne morejo uporabiti za namene, ki niso določeni s tem sporazumom.

Pogodbenici sprejmeta, da bi olajšali prehode meja, vse potrebne ukrepe za razširitev sodelovanja tako na nacionalni kot na regionalni ali lokalni ravni med organi, odgovornimi za organizacijo pregledov, ter med različnimi oddelki, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh meja.

Vsaka pogodbenica omogoči, kolikor jo to zadeva, osebam, ki opravljajo trgovino, zajeto v tem sporazumu, da lahko hitro obvestijo pristojne organe o vseh morebitnih težavah pri prehodu meje.

Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti:

(a)

ureditev mejnih prehodov, ki ustreza prometnim zahtevam;

(b)

kjer je mogoče, preureditev mejnih uradov v kontrolne točke za opravljanje pregledov;

(c)

uskladitev pristojnosti mejnih prehodov in uradov na obeh straneh meje;

(d)

iskanje ustreznih rešitev za vse prijavljene težave.

Pogodbenici sodelujeta pri uskladitvi uradnih ur različnih oddelkov, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh meje.

Uradno obvestilo o novih pregledih in formalnostih razen varnostnih carinskih ukrepov iz poglavja III

Kadar namerava pogodbenica uvesti nov pregled ali formalnost na področju, ki ni urejeno s poglavjem III, o tem obvesti drugo pogodbenico.

Pogodbenica zagotovi, da zaradi uvedbe novega pregleda ali formalnosti ukrepi za olajšanje prehoda meje ne postanejo neučinkoviti.

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da čakalna doba zaradi različnih pregledov in formalnosti ne presega časa, potrebnega za njihovo pravilno izvedbo. V ta namen organizirata uradne ure oddelkov, ki opravljajo preglede in formalnosti, razpoložljive kadre ter praktične postopke za obdelavo blaga in dokumentov, povezane z opravljanjem pregledov in formalnosti, na način, ki skrajša čakalno dobo pri pretoku blaga na najmanjšo možno mejo.

Pristojni organi držav, na ozemlju katerih je prišlo do resnih motenj pri prevozu blaga, ki bi lahko ogrozile poenostavitev in pospešitev prehoda meja, o tem nemudoma obvestijo pristojne organe drugih držav, na katere lahko te motnje vplivajo.

Pristojni organi vseh prizadetih držav nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da čim prej sprostijo promet. O ukrepih uradno obvestijo skupni odbor, ki se na zahtevo pogodbenice po potrebi sestane na izrednem sestanku in obravnava ukrepe.

Da bi zagotovili tekoče delovanje trgovine med pogodbenicama in da bi olajšali odkrivanje morebitnih nepravilnosti ali kršitev, carinski organi zadevnih držav na zahtevo, ali na lastno pobudo, kadar menijo, da bi bilo to v interesu druge pogodbenice, izmenjajo vse razpoložljive informacije (vključno z ugotovitvami in upravnimi poročili), ki zadevajo pravilno izvajanje tega sporazuma.

Pomoč se lahko zadrži ali odkloni, v celoti ali deloma, če zaprošena država meni, da bi pomoč škodovala njeni varnosti, javnemu redu in miru ali drugim bistvenim interesom ali bi kršila industrijsko, komercialno ali poklicno tajnost.

Če je pomoč zadržana ali odklonjena, je treba odločitev in razloge zanjo nemudoma uradno sporočiti državi prosilki.

Če carinski organ države zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel dati, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svoji prošnji opozoriti. Zaprošeni carinski organ se po svoji presoji odloči, ali bo takšni prošnji ugodil.

Informacije, pridobljene v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo izključno za namene tega sporazuma in zanje velja enaka zaščita v državi prejemnici, kakor je zagotovljena za informacije podobne narave v nacionalni zakonodaji navedene države. Te informacije se uporabljajo za druge namene samo s pisnim privoljenjem carinskega organa, ki jih je poslal, in ob upoštevanju omejitev, ki jih je določil navedeni organ.

Ustanovi se skupni odbor, v katerem sta zastopani pogodbenici.

Skupni odbor ukrepa sporazumno.

Skupni odbor se sestaja po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka.

Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem so med drugim navedene določbe za sklic sestankov in za imenovanje predsedujočega in njegovega mandata.

Skupni odbor lahko ustanovi pododbore ali delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih obveznosti.

Pristojni organi zadevnih držav lahko ustanovijo posvetovalno skupino, odgovorno za reševanje praktičnih, tehničnih in organizacijskih vprašanj na regionalni ali lokalni ravni.

Posvetovalne skupine iz odstavka 1 se sestajajo po potrebi in na zahtevo pristojnih organov ene države. Pogodbenice, ki so zanje odgovorne, redno obveščajo skupni odbor o teh posvetovanjih.

Skupni odbor je pristojen za upravljanje in pravilno izvajanje tega sporazuma. V ta namen daje priporočila in sprejema sklepe.

Skupni odbor lahko s sklepom spremeni poglavje III in priloge.

Skupni odbor, poleg zadev, izrecno opredeljenih v tem sporazumu, s sklepi sprejema ukrepe za izvajanje, ki so tehnične in upravne narave, z namenom zmanjšanja pregledov in formalnosti.

Pogodbenici izvajata sklepe v skladu s svojimi lastnimi predpisi.

Za pravilno izvajanje tega sporazuma pogodbenici v rednih presledkih obveščata skupni odbor o izkušnjah pri lastnem izvajanju, pogodbenici pa se na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta v okviru skupnega odbora.

Ko Skupnost izdela novo zakonodajo na področju, ki je urejeno s poglavjem III, švicarske strokovnjake zaprosi za neformalno mnenje, enako kot zaprosi za mnenje strokovnjake iz držav članic.

Ko Evropska komisija predloži predlog državam članicam ali Svetu Evropske unije, predloži en izvod tudi Švici.

Na zahtevo ene od pogodbenic lahko pogodbenici predhodno izmenjata mnenja v skupnem odboru.

V fazi pred sprejetjem akta Skupnosti se pogodbenici na zahtevo ene od njiju ponovno posvetujeta med seboj v skupnem odboru v postopku stalnega obveščanja in posvetovanja.

Spremembe poglavja III, potrebne zaradi upoštevanje razvoja zakonodaje Skupnosti, ki zadeva področja, zajeta v to poglavje, se sprejmejo čim prej, da se tako omogoči njihova uporaba hkrati s spremembami, uvedenimi v zakonodajo Skupnosti; pri tem se upoštevajo notranji postopki pogodbenic.

Če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratna uporaba, se začasno – če je to mogoče – uporabijo spremembe, predvidene v osnutku sklepa, ki je pogodbenicama predložen v odobritev; pri tem se upoštevajo notranji postopki pogodbenic.

Pogodbenici v fazi obveščanja in posvetovanja sodelujeta in tako ob koncu postopka olajšata sprejetje sklepa v skupnem odboru.

Skupnost švicarskim strokovnjakom omogoči, da lahko kot opazovalci na področjih, ki jih zadevajo, sodelujejo na sestankih Odbora za carinski zakonik, ki Evropski komisiji pomaga pri izvajanju njenih izvedbenih pooblastil na področjih, zajetih v poglavju III.

Brez poseganja v določbe člena 29 se vsi spori med pogodbenicama glede razlage ali uporabe tega sporazuma predložijo skupnemu odboru, ki poskuša spore rešiti sporazumno.

Pogodbenici soglašata, da sporazumi, ki jih katera koli od njiju sklene s tretjo državo na področju, zajetem v poglavju III, ne ustvarjajo obveznosti za drugo pogodbenico, razen če skupni odbor odloči drugače.

Pogodbenici poskrbita, da so vsi zneski, ki jih je treba plačati za preglede in formalnosti, plačljivi tudi z mednarodnimi čeki s poroštvom ali potrjenimi mednarodnimi čeki, izraženimi v valuti države prejemnice.

Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi učinkovito in skladno uporabo tega sporazuma, ob upoštevanju potrebe po čim lažjem prehodu blaga preko meja ter potrebe po doseganju rešitev, ki ustrezajo obema stranema, za morebitne težave, ki nastajajo pri izvajanju navedenih določb.

Če želi pogodbenica spremeniti Sporazum, v ta namen poda predlog drugi pogodbenici. Spremembe začnejo veljati po izvedbi ustreznih notranjih postopkov pogodbenic.

Katera koli od pogodbenic lahko po posvetovanju v skupnem odboru sprejme ustrezne usklajevalne ukrepe, vključno z začasno prekinitvijo uporabe določb poglavja III tega sporazuma, če ugotovi, da druga pogodbenica ne upošteva zadevnih pogojev ali ni več zagotovljena enakovrednost varnostnih carinskih ukrepov pogodbenic.

Kadar bi zamuda lahko škodovala učinkovitosti varnostnih carinskih ukrepov, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če se posvetovanja opravijo takoj po sprejetju teh ukrepov.

Če ni več zagotovljena enakovrednost varnostnih carinskih ukrepov pogodbenic, ker niso bile sprejete spremembe iz člena 22(4) tega sporazuma, lahko katera koli od pogodbenic začasno prekine uporabo določb poglavja III od datuma začetka uporabe zadevne zakonodaje Skupnosti naprej, razen če skupni odbor po preučitvi možnosti za ohranitev uporabe tega poglavja odloči drugače.

Obseg in trajanje takšnih ukrepov se omejita na to, kar je potrebno, da se popravi položaj in se zagotovi pošteno ravnovesje pravic in obveznosti iz tega sporazuma. Katera koli od pogodbenic lahko od skupnega odbora zahteva, da se opravi posvetovanje glede sorazmernosti teh ukrepov in po potrebi odloči, da se spor glede tega predloži v arbitražo v skladu s postopkom in Priloge III. V tem okviru ni mogoče reševati nobenega vprašanja, povezanega z razlago določb tega sporazuma, ki se ujemajo z ustreznimi določbami prava Skupnosti.

Določbe tega sporazuma ne izključujejo prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so jih sprejele pogodbenice ali države članice Skupnosti in so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali, rastlin ali okolja, varstva nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstva industrijske ali poslovne lastnine.

Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum s tem, da o tem uradno obvesti drugo pogodbenico. Sporazum preneha veljati 12 mesecev po dnevu uradnega obvestila.

Pogodbenici odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki. Veljati začne 1. julija 2009, če se pogodbenici pred tem datumom medsebojno obvestita, da so bili pred tem dnem dokončani vsi potrebni postopki.

Če ta sporazum ne začne veljati 1. julija 2009, začne veljati prvi dan po dnevu medsebojnega uradnega obvestila, da so potrebni postopki dokončani.

Do dokončanja postopkov iz odstavkov 1 in 2 pogodbenici od 1. julija 2009 ali od datuma, za katerega se dogovorita naknadno, začasno uporabljata ta sporazum.

Ta sporazum v trenutku, ko začne veljati, nadomesti Sporazum z dne 21. novembra 1990 med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на двадесет и пети юни две хиляди и девета година.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι πέντε Ιουνίου δύο χιλιάδες εννιά.

Done at Brussels on the twenty-fifth day of June in the year two thousand and nine.

Priimta du tūkstančiai devintų metų birželio dvidešimt penktą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-kilencedik év június havának huszonötödik napján.

Magħmul fi Brussell, fil-ħamsa u għoxrin jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u disgħa.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego piątego czerwca roku tysiące dziewiątego.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäviidentenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattayhdeksän.

Elektronski sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) se uporablja za:

(a)

predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in drugih informacij, ki se nanašajo na te deklaracije, na carinsko analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na carinskem področju, vključno s podporo za varnost letalstva, in na ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov navedene analize;

(b)

izmenjavo informacij o navedbah v vstopni skupni deklaraciji in rezultatih analize tveganja vstopnih skupnih deklaracij, o drugih informacijah, potrebnih za izvedbo te analize tveganja, in o ukrepih, ki se izvajajo na podlagi analize tveganja, vključno s priporočili o krajih nadzora in rezultati navedenih kontrol;

(c)

izmenjavo informacij za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov ter nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij.

Datumi razvoja in začetka uporabe zaporedne uvedbe elektronskega sistema iz te priloge so datumi, določeni v projektu sistema nadzora uvoza 2 v okviru carinskega zakonika Unije (ICS2) v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151 ( 1 ).

Po pričakovanjih naj bi bili pogodbenici pripravljeni hkrati na vsako objavo na začetku časovnega okvira. Pogodbenici lahko, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočita, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Pogodbenici objavita roke in navodila za gospodarske subjekte na svojih spletiščih.

Gospodarski subjekti uporabljajo harmoniziran vmesnik za gospodarske subjekte, ki ga pogodbenici sporazumno oblikujeta, za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitve, obdelavo in hrambo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah ter za izmenjavo povezanih informacij s carinskimi organi.

Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se trgovinski, pristaniški ali prevozni informacijski sistemi uporabljajo za vložitev navedb na vstopni skupni deklaraciji pod pogojem, da taki sistemi vsebujejo potrebne navedbe in da so te na voljo v rokih iz člena 7.

Vstopna skupna deklaracija in obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova vsebuje navedbe, določene v naslednjih stolpcih Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 ( 2 ):

(a)

F10 do F16;

(b)

F20 do F33;

(c)

F40 do F45;

(d)

F50 in F51;

(e)

G2.

Navedbe v vstopni skupni deklaraciji so skladne z ustreznimi oblikami, oznakami in s številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 ( 3 ), in se sestavijo v skladu z opombami v navedenih prilogah.

Navedbe v vstopni skupni deklaraciji se lahko predložijo z vložitvijo več kot enega nabora podatkov s strani več kot ene osebe.

Elektronski sistem iz člena 1(1) se uporablja za vložitev zahtevka za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije ali navedb v njej.

Kadar več kot ena oseba zahteva spremembo ali razveljavitev navedb v vstopni skupni deklaraciji, lahko vsaka od teh oseb zahteva samo spremembo ali razveljavitev navedb, ki jih je predložila.

Carinski organi pogodbenice, ki je registrirala vstopno skupno deklaracijo, o svoji odločitvi glede registracije ali zavrnitve nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila zahtevek za spremembo ali razveljavitev.

Če spremembe k navedbam v vstopni skupni deklaraciji ali njihovo razveljavitev vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi prav tako uradno obvestijo prevoznika, če je ta zaprosil za tako obvestilo in ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

V skladu s členom 10(8) Sporazuma lahko pogodbenici do datuma začetka uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge izvajata analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na podlagi tranzitne deklaracije, vložene v novi informacijsko podprti tranzitni sistem (NCTS) v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku ( 4 ), vključno z izmenjavo informacij v zvezi z analizo tveganja med zadevnima pogodbenicama za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici.

Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je elektronski sistem, ki omogoča komunikacijo med pogodbenicama ter med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti za namene vložitve carinskih tranzitnih deklaracij ter tudi vseh navedb, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo in obvestila v zvezi z navedenim blagom.

Pred začetkom uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge pogodbenici ocenita, ali lahko po navedenem datumu carinski organi še naprej izvajajo analize tveganja na podlagi tranzitne deklaracije, ki vsebuje navedbe v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v novi informacijsko podprti tranzitni sistem ( 5 ), Sporazum pa po potrebi spremenita.

Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)

električno energijo,

(b)

blago, ki vstopa po cevovodu;

(c)

pisemske pošiljke, kar pomeni pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(d)

blago v poštnih pošiljkah, ki se v skladu s pravili Konvencije Svetovne poštne zveze giblje, kot sledi:

(1)

kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)

kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je tretja država ali tretje ozemlje, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)

kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(e)

blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu s pravili, ki jih določita pogodbenici, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(f)

blago v osebni prtljagi potnikov;

(g)

blago, zajeto z zvezkom ATA ali CPD, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(h)

blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963 ali drugimi konzularnimi konvencijami, ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto iz plačila dajatev;

(i)

orožje in vojaško opremo, ki ju na carinsko območje ene od pogodbenic z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo ozemlja;

(j)

naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)

blago, ki je bilo vgrajeno v takšne objekte na morju za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;

(2)

blago, ki je bilo uporabljeno za postavitev ali opremljanje navedenih objektov na morju;

(3)

potrebščine, uporabljene oziroma porabljene na navedenih objektih na morju;

(4)

nenevarne odpadke z navedenih objektov na morju;

(k)

blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR, če se carinski organi ob dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo, da opravijo analizo tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi, kot sledi:

(1)

kadar je blago v pošiljkah, ki jih prevaža subjekt, ki opravlja celostne storitve, ki vključujejo hitro/časovno določeno zbiranje, prevoz, carinjenje in dostavo paketov, pri čemer se sledi lokaciji pošiljke in ohranja nadzor nad njo ves čas izvajanja storitve, ki so v nadaljnjem besedilu poimenovane kot hitre pošiljke, ki se prevažajo z letalskim prevozom do datuma, določenega za začetek uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)

kadar se blago prevaža z letalskim prevozom v obliki, ki niso poštne ali hitre pošiljke, do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)

kadar se blago prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(l)

blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa točka 51 člena 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(m)

blago, vneseno na carinski območji pogodbenic iz Ceute in Melille, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države ali občine Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(n)

naslednje blago na plovilih in zrakoplovih:

(1)

blago, ki je kot deli ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v ta plovila in zrakoplove;

(2)

blago za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplova;

(3)

živila in druge proizvode, namenjene potrošnji ali prodaji na krovu;

(o)

izdelke morskega ribolova in druge izdelke iz morja, pridobljene z lastnimi ribiškimi plovili zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p)

plovila in blago, ki ga prevažajo, ki vstopijo v teritorialne vode ene od pogodbenic izključno z namenom dobave na krov, ne da bi pri tem uporabila kakršne koli pristaniške zmogljivosti;

(q)

gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe.

Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) Sporazuma.

Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, kadar blago med prevozom po morju ali zraku med dvema točkama navedenih carinskih ozemelj in brez postanka v tretji državi začasno zapusti carinski območji pogodbenic.

Vstopna skupna deklaracija se vloži v carinskem uradu, ki je pristojen za carinski nadzor v kraju na carinskem ozemlju ene od pogodbenic, kamor prispe prevozno sredstvo, ki prevaža blago, ali, kjer je primerno, kamor je namenjeno iz tretje države ali s tretjega ozemlja (v nadaljnjem besedilu: carinski urad prvega vstopa).

Kadar je vstopna skupna deklaracija vložena z vložitvijo več kot enega nabora podatkov ali z vložitvijo minimalnega nabora podatkov, oseba, ki vlaga delni ali minimalni nabor podatkov, to stori v carinskem uradu, ki bi moral biti po njenem vedenju carinski urad prvega vstopa. Če ta oseba ne pozna kraja na carinskih območjih pogodbenic, kamor bo po pričakovanjih prevozno sredstvo, ki prevaža blago, najprej prispelo, se lahko carinski urad prvega vstopa določi na podlagi kraja, kamor je blago poslano.

Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, če ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.

Carinski organi vsako vložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji po prejemu registrirajo, o tem pa nemudoma obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika in mu sporočijo glavno referenčno številko vložitve in datum registracije.

Od datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi o registraciji nemudoma obvestijo prevoznika pod pogojem, da je navedeni prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do tega elektronskega sistema.

Če se ne uporablja nobena od opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije iz člena 10 Sporazuma in člena 3 te priloge, se navedbe v vstopni skupni deklaraciji predložijo na naslednji način:

Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po morju, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)

za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic;

(b)

za razsuti ali zbirni tovor, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d), najpozneje štiri ure pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic;

(c)

najpozneje dve uri pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic pri blagu, ki prihaja s katerega koli od naslednjih območij:

(1)

Grenlandije;

(2)

Ferskih otokov;

(3)

Islandije;

(4)

pristanišč v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju in Sredozemskem morju;

(5)

vseh pristanišč Maroka;

(d)

pri prevozu, ki ni tisti iz točke (c), med območjem zunaj carinskih območij pogodbenic in francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najpozneje dve uri pred prihodom v prvo pristanišče vstopa na carinski območji pogodbenic.

Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po zraku, se čim prej vložijo popolne navedbe v vstopni skupni deklaraciji, v vsakem primeru pa v naslednjih rokih:

(a)

za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu zrakoplova;

(b)

za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na carinskih območjih pogodbenic.

Od datuma uvedbe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1) izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic.

Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) gospodarski subjekti, ki niso izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinski območji pogodbenic.

Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se v rokih iz odstavka 2 tega člena predložijo druge navedbe, če je bil v rokih iz odstavkov 3 in 4 tega člena predložen le minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

Do datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v skladu z odstavkom 3 tega člena, šteje za celotno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, in za blago v hitrih pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR.

Kadar se blago vnese na carinski območji pogodbenic po železnici, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)

kadar prevoz z vlakom z zadnje ranžirne postaje v tretji državi do carinskega urada prvega vstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen navedeni carinski urad;

(b)

v vseh drugih primerih najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic po cesti, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic po celinskih plovnih poteh, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

10.

Kadar je blago vneseno na carinski območji pogodbenic na prevoznem sredstvu, ki se samo prevaža na aktivnem prevoznem sredstvu, je rok za vložitev vstopne skupne deklaracije rok, ki velja za aktivno prevozno sredstvo.

11.

Roki iz odstavkov 1 do 10 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

12.

V skladu s postopkom iz člena 9(3) Sporazuma se roki iz odstavkov 1 do 10 tega člena ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi o varnosti med pogodbenico in tretjimi državami določajo drugače.

Analiza tveganja za varnostne in varstvene namene ter varnostne in varstvene carinske kontrole v zvezi z vstopno skupno deklaracijo

Analiza tveganja se dokonča pred prihodom blaga na carinski urad prvega vstopa, če je bila vstopna skupna deklaracija vložena v rokih iz člena 7, razen če je ugotovljeno tveganje ali pa je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka se prva analiza tveganja za blago, ki se vnese na carinski območji pogodbenic po zraku, izvede čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 7(3) in (4).

Carinski urad prvega vstopa dokonča analizo tveganja za varnostne in varstvene namene po naslednji izmenjavi informacij prek elektronskega sistema iz člena 1(1):

(a)

carinski urad prvega vstopa nemudoma po registraciji da navedbe v vstopni skupni deklaraciji na voljo carinskim organom pogodbenic, navedenih v teh navedbah, in carinskim organom pogodbenic, ki so v elektronskem sistemu evidentirali informacije v zvezi z varnostnimi in varstvenimi tveganji, ki se ujemajo z navedbami v tej vstopni skupni deklaraciji;

(b)

v rokih iz člena 7 carinski organi pogodbenic iz točke (a) tega odstavka izvedejo analizo tveganja v varnostne in varstvene namene ter, če ugotovijo tveganje, dajo rezultate na voljo carinskemu uradu prvega vstopa;

(c)

carinski urad prvega vstopa upošteva informacije o rezultatih analize tveganja, ki so jih predložili carinski organi pogodbenic iz točke (a), pri dokončanju analize tveganja;

(d)

carinski urad prvega vstopa da rezultate dokončane analize tveganja na voljo carinskim organom pogodbenic, ki so prispevali k analizi tveganja, in carinskim organom, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo;

(e)

carinski urad prvega vstopa o dokončanju analize tveganja uradno obvesti naslednje osebe, če so zahtevale, da so uradno obveščene in imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

—

deklaranta ali njegovega zastopnika,

—

prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

Kadar carinski urad prvega vstopa zahteva dodatne informacije o navedbah v vstopni skupni deklaraciji za dokončanje analize tveganja, se navedena analiza dokonča po predložitvi teh informacij.

V ta namen carinski urad prvega vstopa zahteva te informacije od osebe, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, če je to primerno, osebe, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji. Če ta oseba ni prevoznik, carinski urad prvega vstopa obvesti prevoznika pod pogojem, da je prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za sum, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, pomenilo resno grožnjo za varnost v letalstvu, je treba pošiljko pred natovarjanjem na zrakoplov, namenjeno na carinski ozemlji pogodbenic, v skladu s točko 4 Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu ( 6 ), ki določa podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost v letalstvu, pregledati kot tovor ali pošto z visokim tveganjem.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

—

deklaranta ali njegovega zastopnika,

—

prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

Po tem uradnem obvestilu oseba, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, kjer je to ustrezno, oseba, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji, carinskemu uradu prvega vstopa predloži rezultate tega pregleda in vse druge povezane ustrezne informacije. Analiza tveganja se dokonča šele po zagotovitvi teh informacij.

Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za domnevo, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, ali tovor v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kakor je navedeno v členu 7(1)(a), pomenila tako resno grožnjo za varnost in varstvo, da je potrebno takojšnje ukrepanje, odredi, da se blago ne naloži na zadevna prevozna sredstva.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

—

deklaranta ali njegovega zastopnika;

—

prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

To uradno obvestilo se pošlje takoj po odkritju zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kot je navedeno v členu 7(1)(a), najpozneje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije ali, kadar je to primerno, navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani prevoznika.

Carinski urad prvega vstopa poleg tega takoj obvesti carinske organe pogodbenic o tem uradnem obvestilu in jim da na voljo ustrezne navedbe v vstopni skupni deklaraciji.

Če je ugotovljeno, da pošiljka pomeni grožnjo take narave, da je potrebno takojšnje ukrepanje ob prihodu prevoznega sredstva, carinski urad prvega vstopa sprejme te ukrepe ob prihodu blaga.

Po zaključku analize tveganja lahko carinski urad prvega vstopa prek elektronskega sistema iz člena 1(1) priporoči najprimernejši kraj in ukrepe za izvedbo nadzora.

Carinski urad, pristojen za kraj, ki je priporočen kot najprimernejši za nadzor, odloči o nadzoru in rezultate te odločitve prek elektronskega sistema iz člena 1(1) da na voljo vsem carinskim uradom pogodbenic, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo, in sicer najpozneje ob predložitvi blaga na carinskem uradu prvega vstopa.

Carinski uradi dajo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol na voljo drugim carinskim organom pogodbenic prek sistema iz člena 1(1), kadar:

(a)

carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)

rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)

je to potrebno za enotno uporabo pravil v Sporazumu.

Pogodbenici v sistemu iz člena 12(3) Sporazuma izmenjata informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b) tega odstavka.

Kadar je blago, za katero se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 3(1)(c) do (f), (h) do (m), (o) in (q) opusti, vneseno na carinski območji pogodbenic, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga.

10.

Blago, predloženo carini, se lahko prepusti takoj, ko se izvede analiza tveganja, ter rezultati analize tveganja in po potrebi sprejeti ukrepi to dopuščajo.

11.

Analiza tveganja se izvede tudi, če se navedbe v vstopni skupni deklaraciji spremenijo v skladu s členom 2(3) in (4). V tem primeru se brez poseganja v rok iz tretjega pododstavka odstavka 5 tega člena za tovor v zabojnikih, ki prispe po morju, analiza tveganja dokonča takoj po prejemu teh navedb, razen če je ugotovljeno tveganje ali je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža z letalskim prevozom, za katero je ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenila eno ali več pogodb o prevozu, vključeno v enega ali več letalskih tovornih listov, uporabljajo naslednja pravila:

(a)

oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(b)

v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(c)

prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo letalski tovorni list, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)

če oseba, ki izda letalski tovorni list, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda letalski tovorni list, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, potem oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih izvajalec poštnih storitev navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo poštnih pošiljk, ne da na voljo prevozniku, ki mora vložiti preostale navedbe deklaracije prek navedenega sistema, uporabljajo naslednja pravila:

(a)

izvajalec poštnih storitev na namembnem kraju, če je blago poslano v pogodbenici, ali izvajalec poštnih storitev pogodbenic prvega vstopa, če blago potuje v tranzitu prek ozemlja pogodbenic, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)

prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto izvajalca poštnih storitev, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih hitri prevoznik navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo hitrih pošiljk, ki se prevažajo z letalskim prevozom, ne da na voljo prevozniku, uporabljajo naslednja pravila:

(a)

hitri prevoznik te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)

prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto hitrega prevoznika, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

Od datuma, določenega za uvedbo tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku, za katero so ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenile eno ali več dodatnih pogodb o prevozu, vključeno v eno ali več nakladnic, uporabljajo naslednja pravila:

(a)

oseba, ki izda nakladnico, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedene nakladnice;

(b)

v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda nakladnico, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji te nakladnice;

(c)

prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki je z njimi sklenila pogodbo o prevozu in jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)

oseba, ki izda nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto prejemnika, navedenega na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, ki ji ni dal na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(e)

če oseba, ki izda nakladnico, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda nakladnico, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, slednje predloži carinskemu uradu prvega vstopa;

(f)

če prejemnik, naveden na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo osebi, ki to nakladnico izda, ta oseba te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

Preusmeritev morskega plovila ali zrakoplova, ki vstopa na carinski ozemlji pogodbenic

Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je zrakoplov preusmerjen in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je morsko plovilo preusmerjeno in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

ICS2 podpira komunikacijo med gospodarskimi subjekti in pogodbenicama za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije, analize tveganja, ki jo izvajajo carinski organi pogodbenic, in za varnostne in varstvene namene ter carinske ukrepe, katerih cilj je zmanjšati ta tveganja, vključno z varnostnimi in varstvenimi carinskimi kontrolami, in komunikacijo med pogodbenicama za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

ICS2 sestavljajo naslednje skupne komponente, razvite na ravni Unije:

(a)

skupni vmesnik za gospodarske subjekte;

(b)

skupni repozitorij.

Švica razvije nacionalni vstopni sistem kot nacionalno komponento, ki je na voljo v Švici.

Švica lahko razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte kot nacionalno komponento, ki je na voljo v Švici.

ICS2 se uporablja za:

(a)

predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkov za spremembe in razveljavitev v skladu s členom 10 Sporazuma in to prilogo;

(b)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, pridobljenih iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma in te priloge;

(c)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s prihodom in obvestili o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 10 Sporazuma in to prilogo;

(d)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s predložitvijo blaga carinskim organom pogodbenic v skladu s členom 10 Sporazuma in to prilogo;

(e)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, priporočil na podlagi opravljenih kontrol, odločitev o kontrolah ter rezultatih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo;

(f)

prejemanje, obdelavo in shranjevanje obvestil in informacij od gospodarskih subjektov ter njihovo pošiljanje gospodarskim subjektom v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo;

(g)

predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij s strani gospodarskih subjektov, ki jih zahtevajo carinski organi pogodbenic v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo.

ICS2 se uporablja za podporo spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov, pa tudi za kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna območja iz člena 12 Sporazuma.

Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa (v nadaljnjem besedilu: UUM&DS) iz člena 13.

Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Unija.

Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte.

10.

Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte mora biti interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2 iz odstavkov od 12 do 14.

11.

Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi za izmenjavo informacij med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti.

12.

Skupni repozitorij ICS2 pogodbenici uporabljata za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkih za spremembe, zahtevkih za razveljavitev, obvestilih o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, s priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah ter rezultati kontrol in informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti.

13.

Skupni repozitorij ICS2 pogodbenici uporabljata v statistične namene in za namene ocenjevanja ter za izmenjavo informacij vstopne skupne deklaracije med pogodbenicama.

14.

Skupni repozitorij ICS2 je interoperabilen z usklajenim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, če sta jih pogodbenici razvili, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

15.

Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij za posvetovanje s carinskim organom druge pogodbenice v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo pred dokončanjem analize tveganja za varnostne in varstvene namene. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij tudi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede priporočenih kontrol, odločitev, sprejetih v zvezi s priporočenimi kontrolami, ter glede rezultatov varnostnih in varstvenih carinskih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo.

16.

Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če sta ga pogodbenici razvili, je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte, če je vloga naslovljena na pogodbenico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

17.

V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvijo, obdelavo, shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi v zvezi z izmenjavo informacij med pogodbenicama in gospodarskimi subjekti, lahko slednji izbirajo med uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je razvit, ali usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte.

18.

Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je razvit, je interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2.

19.

Če Švica razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Unijo.

20.

Nacionalni sistem vstopa uporabljajo carinski organi pogodbenic za izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljeni iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma, za izmenjavo informacij in obvestil s skupnim repozitorijem za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova, informacije v zvezi s predložitvijo blaga, z obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah in njihovih rezultatih.

21.

Nacionalni sistem vstopa se uporablja tudi v primerih, v katerih carinski organ pogodbenice od gospodarskega subjekta zahteva in prejme več informacij.

22.

Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim repozitorijem.

23.

Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni za pridobivanje informacij iz odstavka 20.

Skupne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Unija. Nacionalne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Švica.

Švica zagotovi interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

Unija izvaja vzdrževanje skupnih komponent, Švica pa izvaja vzdrževanje svojih nacionalnih komponent.

Pogodbenici zagotovita nemoteno delovanje elektronskih sistemov.

Unija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

Unija Švico obvešča o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

Švica obvešča Unijo o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

Pogodbenici javno objavita informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 6 in 7.

V primeru začasne odpovedi ICS2 se uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določita pogodbenici.

10.

Pogodbenici se medsebojno obveščata o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

11.

Unija nudi Švici podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa ali UUM&DS omogoča komunikacijo med sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz odstavka 6 za namene zagotavljanja varnega dostopa pooblaščenih uradnikov in gospodarskih subjektov pogodbenic do elektronskih sistemov.

Sistem UUM&DS sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)

sistem upravljanja dostopa;

(b)

sistem za vodenje administracije.

Sistem UUM&DS se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)

gospodarskih subjektov za namene dostopa do ICS2;

(b)

uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent ICS2 ter vzdrževanja in upravljanja sistema UUM&DS.

Pogodbenici vzpostavita sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti v sistemu UUM&DS, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 6.

Pogodbenici vzpostavita sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj, ki omogočajo potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

Pogodbenici vzpostavita sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovita:

(a)

varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov;

(b)

varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov.

Pogodbenici zagotovita, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

Z odstopanjem od odstavka 1 pogodbenici zagotovita, da naslednji podatki ustrezajo podatkom v skupnem repozitoriju ICS2 in da so ažurni:

(a)

podatki, ki so registrirani na nacionalni ravni in ki jih nacionalni sistem vstopa sporoči skupnemu repozitoriju;

(b)

podatki, ki jih nacionalni sistem vstopa prejme od skupnega repozitorija.

Do podatkov v skupnih komponentah ICS2, ki jih gospodarski subjekt sporoči skupnemu vmesniku za gospodarske subjekte ali ki so v njem registrirani, lahko navedeni gospodarski subjekt dostopa ali jih obdeluje.

Do podatkov v skupnih komponentah ICS2:

(a)

ki jih gospodarski subjekt sporoči eni od pogodbenic prek usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte v skupni repozitorij, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje v skupnem repozitoriju. Po potrebi lahko navedena pogodbenica dostopa tudi do teh informacij, registriranih v usklajenem vmesniku za gospodarske subjekte;

(b)

ki jih ena od pogodbenic sporoči v skupni repozitorij ali v njem registrira, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje;

(c)

iz točk (a) in (b) tega odstavka lahko dostopa in jih obdeluje druga pogodbenica, če je ta vključena v analizo tveganja in/ali postopek nadzora, na katero/katerega se nanašajo podatki v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in to prilogo;

(d)

podatke v skupnih komponentah ICS2 lahko Komisija obdeluje v sodelovanju s pogodbenicama za namene iz členov 1(1)(c) in 11(6). Do rezultatov take obdelave lahko dostopajo Komisija in pogodbenici.

Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih Unija registrira v skupnem repozitoriju, lahko dostopata pogodbenici. Te podatke lahko obdeluje Unija.

Sistemski lastnik skupnih komponent je Unija.

Sistemski lastnik nacionalnih komponent je Švica.

Unija zagotavlja varnost skupnih komponent, Švica pa zagotavlja varnost svojih nacionalnih komponent.

V ta namen pogodbenici sprejmeta vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)

preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)

preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)

odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

10.

Pogodbenici se medsebojno obveščata o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

11.

Pogodbenici pripravita varnostni načrt, ki se nanaša na vse sisteme.

12.

Podatki, registrirani v komponentah ICS2, se shranjujejo najmanj tri leta po njihovi registraciji. Pogodbenici lahko to obdobje po potrebi podaljšata z ustrezno nacionalno zakonodajo.

Unija švicarskim strokovnjakom omogoči, da sodelujejo kot opazovalci med obravnavo točk, ki se nanašajo na razvoj, vzdrževanje in upravljanje ICS2, na sestankih skupine strokovnjakov za carino in zadevnih delovnih skupin. Unija za vsak primer posebej odloči o sodelovanju švicarskih strokovnjakov na sestankih delovnih skupin, v katerih je zastopano le omejeno število držav članic Unije in ki poroča skupini strokovnjakov za carino.

Finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2

V zvezi z razširitvijo uporabe ICS2 na Švico ter ob upoštevanju poglavja III in te prilogeta finančna ureditev (v nadaljnjem besedilu: ureditev) opredeljuje elemente sodelovanja med pogodbenicama v zvezi z ICS2.

Izstopna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike obdelave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

Izstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, ki jih za tako deklaracijo določata stolpca A1 in A2 poglavja 3 Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 ter so skladne z njihovimi ustreznimi oblikami, oznakami in številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447. Sestavi se v skladu z opombami v navedenih prilogah. Izstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo sestavi.

Carinski organi dovolijo vložitev izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali katerega koli nadomestnega sredstva, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v eni od naslednjih okoliščin:

(a)

kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b)

kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ne deluje, če carinski organi uporabljajo enako stopnjo obvladovanja tveganja, kot se uporablja za izstopno skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike obdelave podatkov. Izstopno skupno deklaracijo v papirni obliki podpiše oseba, ki jo sestavi. Take papirne izstopne skupne deklaracije vsebujejo navedbe iz odstavka 2, po potrebi pa so jim priložene nakladnice ali drugi ustrezni seznami.

Vsaka od pogodbenic opredeli pogoje in načine, v skladu s katerimi lahko oseba, ki mora predložiti izstopno skupno deklaracijo, spremeni eno ali več navedb v tej deklaraciji po tem, ko je bila vložena.

Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)

električno energijo;

(b)

blago, ki izstopa po cevovodu;

(c)

pisemske pošiljke, kar pomeni pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(d)

blago v poštnih pošiljkah, ki se giblje v skladu s pravili Konvencije Svetovne poštne zveze;

(e)

blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu z zakonodajo pogodbenic, razen palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev, rezervnih delov, dodatkov in opreme za take predmete, če se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

(f)

blago v osebni prtljagi potnika;

(g)

blago, zajeto z zvezkoma ATA in CPD;

(h)

blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto iz plačila dajatev;

(i)

orožje in vojaško opremo, ki ju s carinskega območja pogodbenice z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za potrebe vojaških organov, iznesejo organi, pristojni za vojaško obrambo pogodbenic;

(j)

naslednje blago, ki se iznese s carinskega območja ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)

blago, ki se uporabi za gradnjo, popravilo, vzdrževanje ali pretvorbo objektov na morju;

(2)

blago, ki se uporabi za postavitev ali opremljanje objektov na morju;

(3)

potrebščine, ki se uporabijo oziroma porabljajo na objektih na morju;

(k)

blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa točka (51) člena 1Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)

blago, ki je kot del ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v plovila in zrakoplove ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplovov, ter živila in druge proizvode, namenjene za porabo ali prodajo na krovu;

(m)

gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(n)

blago, odpremljeno s carinskih območij pogodbenic v Ceuto in Melillo, Helgoland, Republiko San Marino, Vatikansko mestno državo ali občino Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(o)

blago, ki se prevaža na plovilih, ki se gibljejo med pristanišči pogodbenic, brez vmesnega pristanka v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p)

blago, ki se prevaža na zrakoplovih, ki se gibljejo med letališči pogodbenic, brez vmesnega pristanka na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic.

Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) Sporazuma.

Pogodbenici ne zahtevata izstopne skupne deklaracije za blago v naslednjih primerih:

(a)

kadar mora plovilo, ki prevaža blago med pristanišči pogodbenic, pristati v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu plovila;

(b)

kadar mora zrakoplov, ki prevaža blago med letališči pogodbenic, pristati na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu zrakoplova;

(c)

kadar v pristanišču ali na letališču blago ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinska območja zadevne pogodbenice in s katerim bo prepeljano z navedenih območij;

(d)

kadar je bilo blago natovorjeno v predhodnem pristanišču ali na letališču na carinskih območjih pogodbenic, kjer je bila vložena izstopna skupna deklaracija ali se je uporabljala opustitev obveznosti vložitve predodhodne deklaracije, in ostalo na prevoznem sredstvu, s katerim bo prepeljano s carinskih območij pogodbenic;

(e)

kadar je blago, ki je v začasni hrambi ali dano v postopek proste cone, pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali prosto cono pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, zrakoplov ali železnico, ki ga bo prepeljala s carinskih območij pogodbenic, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1)

pretovarjanje se opravi v 14 dnevih od predložitve blaga v skladu z zakonodajo zadevne pogodbenice oziroma se to obdobje, ki ga odobrijo carinski organi, v izjemnih okoliščinah podaljša, kadar 14 dni ne zadostuje za obravnavo navedenih okoliščin;

(2)

informacije o blagu so dostopne carinskim organom;

(3)

prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika;

(f)

kadar je bilo blago pripeljano na carinski ozemlji pogodbenic, vendar so ga pristojni carinski organi zavrnili in je bilo nemudoma vrnjeno v državo izvoza.

Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar se izvozna carinska deklaracija, ki se uporabi kot izstopna skupna deklaracija, vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti v zvezi z izvozom blaga, ki je namenjeno v tretjo državo. Pristojni urad v enem ali drugem primeru na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja za varnostne in varstvene namene ter tudi varnostne in varstvene carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne.

Kadar blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku tranzitni postopek, se za posredovanje informacij iz člena 18(2) pristojnim organom druge pogodbenice uporablja novi informacijsko podprti tranzitni sistem.

V tem primeru carinski urad prve pogodbenice da carinskemu organu druge pogodbenice na voljo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol, če:

(a)

carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)

rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)

je to potrebno za enotno uporabo pravil v Sporazumu.

Pogodbenici v sistemu iz člena 12(3) Sporazuma izmenjata informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b) tega odstavka.

Z odstopanjem od odstavka 1, razen za zračni prevoz, ko blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih tranzitni postopek ne opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se izstopna skupna deklaracija vloži neposredno pri pristojnem carinskem uradu izstopa druge pogodbenice, kjer blago končno izstopi v tretjo državo.

Izstopna skupna deklaracija se vloži v naslednjih rokih:

(a)

za pomorski promet:

(1)

za gibanje tovora v zabojnikih, razen za tovor iz točk (2) in (3), najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo zapustilo carinska območja pogodbenic;

(2)

za gibanje tovora v zabojnikih med carinskima območjema pogodbenic in Grenlandijo, Ferskimi otoki ali Islandijo ali pristanišči na Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemskem morju in vsemi pristanišči Maroka najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(3)

za gibanje tovora v zabojnikih med francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki in ozemljem zunaj carinskih območij pogodbenic, kadar prevoz traja manj kot 24 ur, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(4)

za gibanje tovora, ki ni v zabojnikih, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(b)

za zračni promet najpozneje pol ure pred odhodom z letališča na carinskih območjih pogodbenic;

(c)

za cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh najpozneje eno uro, preden blago zapusti carinski območji pogodbenic;

(d)

za železniški promet:

(1)

kadar prevoz z vlakom od zadnje ranžirne postaje do carinskega urada izstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad izstopa;

(2)

v vseh drugih primerih najpozneje dve uri, preden blago zapusti carinski območji pogodbenic.

V naslednjih primerih kot rok za vložitev izstopne skupne deklaracije velja rok, ki se uporablja za aktivno prevozno sredstvo, uporabljeno za zapustitev carinskih območij pogodbenice:

(a)

kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na drugem prevoznem sredstvu, s katerega se prenese, preden zapusti carinski območji pogodbenic (intermodalni prevoz);

(b)

kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na prevoznem sredstvu, ki je ob zapustitvi carinskih območij pogodbenic natovorjeno na aktivno prevozno sredstvo (kombinirani prevoz).

Roki iz odstavkov 1 in 2 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko vsaka od pogodbenic določi drugačne roke:

(a)

v primerih prometa iz člena 20(2), da se omogočita zanesljiva analiza tveganja in prestrezanje pošiljk z namenom opravljanja morebitnih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol;

(b)

v primeru sklenitve mednarodnega varnostnega sporazuma med to pogodbenico in tretjo državo, če je bil opravljen postopek iz člena 9(3) Sporazuma.

Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:

Šteje se, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če:

(a)

upravni ali sodni organ ni sprejel odločbe, s katero je ugotovil, da je ena od oseb, opisanih v točki (b), v zadnjih treh letih huje ali večkrat kršila carinsko zakonodajo ali davčne predpise v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, in

(b)

nobena od naslednjih oseb, če je to ustrezno, ni vpisana v evidenco storilcev hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, vključno z gospodarsko dejavnostjo vložnika:

(1)

vložnik;

(2)

zaposleni, odgovoren(-ni) za carinske zadeve vložnika, ter

(3)

oseba(-e), ki vodi(-jo) družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njenim upravljanjem.

Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, kršitev obravnava kot zanemarljivo glede na število ali obseg povezanih postopkov, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.

Če ima oseba iz odstavka 1(b)(3), ki ni vložnik, sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

Šteje se, da je merilo iz člena 1(b) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Šteje se, da je merilo iz člena 1(c) izpolnjeno, če vložnik izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

vložnik ni v stečajnem postopku;

(b)

v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carin in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(c)

vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže, da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije.

Če je bil vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost iz člena 1(c) ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Šteje se, da je merilo iz člena 1(d) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih v zvezi z dovoljenjem, zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom in so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa;

(b)

obstajajo ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do pisarn, območij natovarjanja, nakladalnih dokov, območij za pretovarjanje in drugih zadevnih krajev;

(c)

sprejeti so ukrepi za ravnanje z blagom, ki vključujejo zaščito pred nedovoljenim vnosom ali menjavo blaga ali neustreznim ravnanjem z blagom ter pred prirejanjem tovornih enot;

(d)

vložnik je sprejel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev ter z izvajanjem ustreznih pogodb ali drugih ustreznih ukrepov v skladu s poslovnim modelom vložnika zagotavljajo, da ti poslovni partnerji zagotovijo varnost svojega dela mednarodne dobavne verige;

(e)

vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, ter, če to zahtevajo okoliščine, izvaja redna preverjanja zanesljivosti zaposlenih, ki so že na takih položajih;

(f)

vložnik ima varnostne postopke za morebitne zunanje ponudnike storitev, s katerimi pogodbeno sodeluje;

(g)

vložnik zagotovi, da njegovo osebje, odgovorno za varnost, aktivno sodeluje v programih za večjo ozaveščenost o teh vprašanjih varnosti;

(h)

vložnik je imenoval kontaktno osebo, pristojno za vprašanja, povezana z varnostjo in varstvom.

Če je vložnik imetnik varnostnega in varstvenega potrdila, izdanega v skladu z mednarodno konvencijo, ali mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskega standarda Evropskega organa za standardizacijo, se ta potrdila upoštevajo pri preverjanju izpolnjevanja meril iz člena 1(d).

Šteje se, da so merila izpolnjena, če se ugotovi, da so merila za izdajo potrdila enaka ali enakovredna tistim iz člena 1(d).

Če je vložnik regulirani agent ali znani pošiljatelj na področju varovanja v civilnem letalstvu, se merila iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena v zvezi z lokacijami in operacijami, za katere je vložnik pridobil status reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja enaki ali enakovredni pogojem iz člena 1(d).

Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene v svojem imenu vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz v imenu druge osebe, ki je prav tako pooblaščeni gospodarski subjekt, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

Pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in varnostni pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih.

Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo ali je pooblaščen za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo namesto vstopne skupne deklaracije ali kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt pooblaščen za uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov za predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji iz člena 10(8) Sporazuma ter člena 1(4) Priloge I, pristojni organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, če je bila pošiljka izbrana za carinsko kontrolo. Navedeni carinski organ obvesti pooblaščeni gospodarski subjekt pred prihodom blaga na carinsko območje pogodbenic.

O tem obvesti tudi prevoznika, če se razlikuje od pooblaščenega gospodarskega subjekta iz prvega pododstavka, če je prevoznik pooblaščeni gospodarski subjekt in je povezan z elektronskimi sistemi, ki se nanašajo na deklaracije iz prvega pododstavka.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

Kadar je pošiljka, ki jo prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, izbrana za fizično kontrolo ali kontrolo dokumentov, se navedene kontrole izvajajo prednostno.

Na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta se lahko kontrole opravijo na kraju, ki ni kraj predložitve blaga carini.

Ugodnejša obravnava iz člena 7 se ne uporablja za kontrole na področju carinske varnosti v zvezi s posebnimi visokimi stopnjami nevarnosti ali obveznosti glede kontrol iz druge zakonodaje.

Vendar carinski organi pošiljke, ki jih prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, obravnavajo prednostno, enako pa velja tudi za potrebne formalnosti in kontrole v zvezi z njimi.

ZADRŽANJE, ODPRAVA IN RAZVELJAVITEV STATUSA POOBLAŠČENEGA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA

Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta zadrži, če:

(a)

meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo ali razveljavitev odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi ali razveljavitvi;

(b)

meni, da pogoji za odločbo niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;

(c)

imetnik odločbe zahteva tako zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.

V primeru iz točk (b) in (c) odstavka 1 imetnik odločbe obvesti carinski organ o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje ukrepov.

Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče zadržanje.

Zadržanje ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom zadržanja in se še niso končali.

Imetnik odločbe se o zadržanju obvesti.

Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta odpravi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(b)

imetnik odločbe je vedel ali bi moral vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;

(c)

odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.

Imetnik odločbe se o odpravi obvesti.

Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če je v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi določeno drugače.

Pristojni carinski organi odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta razveljavijo, če:

(a)

eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen ali

(b)

na podlagi zahtevka imetnika odločbe ali

(c)

imetnik dovoljenja ne izvede potrebnih ukrepov za izpolnitev pogoja, določenega z odločbo, ali obveznosti, naloženih z odločbo, v predpisanem roku zadržanja iz točk (b) in (c) člena 9(1).

Razveljavitev začne veljati naslednji dan po obvestilu.

Imetnik odločbe se o razveljavitvi obvesti.

Pogodbenici se redno obveščata o identiteti njunih pooblaščenih gospodarskih subjektov za namene varnosti in pri tem navedeta naslednje podatke:

( 1 ) Časovni okvir za začetek uporabe prve objave ICS2: od 15. 3. 2021 do 1. 10. 2021; časovni okvir za začetek uporabe druge objave ICS2: od 1. 3. 2023 do 2. 10. 2023; časovni okvir za začetek uporabe tretje objave ICS2: od 1. 3. 2024 do 1. 10. 2024; Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/234 z dne 7. decembra 2020 (UL L 63, 23.2.2021, str. 1).

( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558), ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/235 z dne 8. februarja 2021 (UL L 63, 23.2.2021, str. 386).

( 4 ) Konvencija med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko ter Švicarsko konfederacijo o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987 (UL L 226, 13.8.1987, str. 2, vključno s predhodnimi in prihodnjimi spremembami, ki jih je odobril Skupni odbor z zgoraj navedeno konvencijo).

( 5 ) Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je posodobljen tako, da vključuje nove varnostne zahteve iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne (UL L 111, 25.4.2019, str. 54). Uvedba postopne posodobitve novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema je določena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151.

( 6 ) Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (UL L 114, 30.4.2002, str. 73, vključno s predhodnimi in prihodnjimi spremembami, ki jih je odobril Skupni odbor zgoraj navedenega sporazuma).

( 7 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA ODBORA EU – ŠVICA z dne 6. junija 2013	L 175	73	27.6.2013
►M2	SKLEP št. 1/2021 SKUPNEGA ODBORA EU-ŠVICA z dne 12. marca 2021	L 152	1	3.5.2021