02008R1275 — SL — 01.03.2021 — 006.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

►M4  UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1275/2008

z dne 17. decembra 2008

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti ◄

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 339 18.12.2008, str. 45)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 278/2009 z dne 6. aprila 2009

  L 93

3

7.4.2009

►M2

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009

  L 191

42

23.7.2009

 M3

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 617/2013 z dne 26. junija 2013

  L 175

13

27.6.2013

►M4

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 801/2013 z dne 22. avgusta 2013

  L 225

1

23.8.2013

►M5

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2282 z dne 30. novembra 2016

  L 346

51

20.12.2016

►M6

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019

  L 315

241

5.12.2019

►M7

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2022 z dne 1. oktobra 2019

  L 315

267

5.12.2019

►M8

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2023 z dne 1. oktobra 2019

  L 315

285

5.12.2019




▼B

▼M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1275/2008

z dne 17. decembra 2008

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti

▼B

(Besedilo velja za EGP)



▼M4

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

S to uredbo se uvedejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti električne in elektronske gospodinjske ter pisarniške opreme, ki se da v promet.

Ta uredba se ne uporablja za električne in elektronske gospodinjske aparate in pisarniško opremo, ki so dani v promet z nizkonapetostnim zunanjim napajalnikom, da bodo delovali, kot je predvideno.

▼B

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2005/32/ES. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„električna in elektronska gospodinjska in pisarniška oprema“ (v nadaljnjem besedilu „oprema“) je izdelek, ki rabi energijo in ki

(a) 

je v prosti prodaji kot posamezna funkcionalna enota ter je namenjen končnemu uporabniku;

(b) 

je na seznamu izdelkov, ki rabijo energijo, iz Priloge I;

(c) 

je za predvideno delovanje odvisen od dovajanja energije iz električnega omrežja ter

(d) 

je zasnovan za uporabo, pri kateri nazivna napetost znaša 250 V ali manj,

in sicer tudi takrat, kadar se trži za uporabo, ki ni namenjena gospodinjski ali pisarniški uporabi;

2. 

„stanje pripravljenosti“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem, je za predvideno delovanje odvisna od dovajanja energije iz električnega omrežja in zagotavlja zgolj naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas:

— 
funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa skupaj s prikazom aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali
— 
prikaz informacij ali stanja na zaslonu;
3. 

„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom na daljinski vklop, ki vključuje daljinsko upravljanje, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

4. 

„prikaz informacij ali stanja na zaslonu“ je stalna funkcija, s katero se zagotavljajo informacije ali prikazuje stanje opreme na zaslonu, vključno z urami;

5. 

„aktivni način“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem in je aktivirana vsaj ena od glavnih funkcij predvidene uporabe opreme;

6. 

„izključenost“ je stanje, ko je oprema povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Za izključenost se štejejo tudi:

(a) 

pogoji, ki zgolj prikazujejo izklop;

(b) 

pogoji, ki omogočajo zgolj funkcije, namenjene zagotavljanju elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

7. 

„oprema za informacijsko tehnologijo“ je oprema, katere osnovna funkcija je vnašanje, shranjevanje, prikazovanje, iskanje, prenos, obdelava, komutacija ali nadzor podatkov in telekomunikacijskih sporočil ali kombinacija teh funkcij in je lahko opremljena z enim ali več terminali, ki se običajno uporabljajo za prenos informacij;

8. 

„domače okolje“ je okolje, v katerem se radijski in televizijski sprejemnik uporabljata na razdalji 10 m od zadevnega aparata;

▼M1

9. 

„nizkonapetostni zunanji napajalnik“ pomeni zunanji napajalnik z izhodno napetostjo, ki je glede na napisno ploščico manjša od 6 voltov, in izhodnim tokom, ki je glede na napisno ploščico enak 550 miliamperom ali večji;

▼M4

10. 

„omrežje“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

11. 

„omrežno stanje pripravljenosti“ pomeni stanje, v katerem lahko oprema ponovno opravlja svojo funkcijo, potem ko je bila k temu spodbujena na daljavo prek omrežne povezave;

12. 

„sprožilec, sprožen na daljavo“ pomeni zunanji signal, ki pride v opremo prek omrežja;

13. 

„omrežna vrata“ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik na opremi, ki omogoča njeno aktiviranje na daljavo;

14. 

„logična omrežna vrata“ pomenijo omrežno tehnologijo, ki deluje na fizičnih omrežnih vratih;

15. 

„fizična omrežna vrata“ pomenijo fizični nosilec (strojno opremo) omrežnih vrat. Fizična omrežna vrata lahko podpirajo dve ali več omrežnih tehnologij;

16. 

„omrežna razpoložljivost“ pomeni sposobnost opreme, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznala zunanji sprožilec;

17. 

„omrežna oprema“ pomeni opremo, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

18. 

„omrežna oprema z visoko omrežno razpoložljivostjo“ (oprema HiNA) pomeni opremo, pri katerih ima glavno funkcijo ena ali več, ampak nobena druga, od naslednjih funkcij: usmerjevalnik, omrežno stikalo, brezžična dostopna točka, vozlišče, modem, telefon VoIP, videotelefon;

19. 

„omrežna oprema s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost“ (oprema s funkcijami HiNA) pomeni opremo s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke, vključno s kombinacijo teh funkcij, pri čemer to ni HiNA oprema;

20. 

„usmerjevalnik“ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen promet po omrežju. Usmerjevalniki posredujejo pakete iz enega omrežja do drugega, glede na informacije iz omrežne plasti (L3);

21. 

„omrežno stikalo“ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirjev na namembni naslov vsakega okvirja. Vsa stikala delujejo vsaj na povezovalni plasti (L2);

22. 

„brezžična dostopna točka“ pomeni napravo, katere primarna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalnikom;

23. 

„vozlišče“ pomeni omrežno napravo, ki ima več vrat in se uporablja za povezovanje segmentov lokalnega omrežja;

24. 

„modem“ pomeni napravo, katere primarna funkcija je oddaja in sprejem digitalno moduliranih analognih signalov prek žičnega omrežja;

25. 

„tiskalna oprema“ pomeni opremo, ki na podlagi elektronskih vhodnih podatkov ustvari izdelek na papirju. Tiskalna oprema ima lahko dodatne funkcije in se lahko trži kot večnamenska naprava ali večnamenski proizvod;

26. 

„tiskalna oprema velikega formata“ pomeni tiskalno opremo, ki je zasnovana za tiskanje na formatu A2 ali večjem, vključno z opremo, zasnovano za neskončni format širine najmanj 406 mm;

27. 

„sistem navzočnosti na daljavo“ pomeni namenski sistem za videokonference in sodelovanje z visoko ločljivostjo, ki obsega vmesnik, kamero visoke ločljivosti, prikazovalnik, zvočni sistem in zmogljivost zvočnega ter slikovnega kodiranja in dekodiranja;

28. 

„gospodinjski kavni aparat“ pomeni napravo za kuhanje kave za neprofesionalno uporabo;

29. 

„gospodinjski kavni aparat s filtrom“ pomeni gospodinjski kavni aparat, ki za pripravo kave uporablja pronicanje skozi filter;

30. 

„grelni element“ pomeni sestavni del kavnega aparata, ki segreva vodo s pretvarjanjem električne energije v toploto;

31. 

„predogrevanje skodelic“ pomeni funkcijo za ogrevanje skodelic, ki so shranjene na kavnem aparatu;

32. 

„kuhalni cikel“ pomeni postopek, ki se mora zaključiti, da se skuha kava;

33. 

„samodejno čiščenje“ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da očisti svojo notranjost. Ta postopek je lahko bodisi enostavno splakovanje ali umivanje z uporabo posebnih dodatkov;

34. 

„odstranjevanje vodnega kamna“ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da v svoji notranjosti v celoti ali delno odstrani vodni kamen;

35. 

„namizni lahki odjemalnik“ pomeni računalnik, katerega zagotavljanje osnovne funkcije je odvisno od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniški strežnik, oddaljena delovna postaja) in nima vgrajenega nobenega rotacijskega pomnilniškega sredstva. Glavna enota namiznega lahkega odjemalnika je namenjena uporabi na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi) in ne prenašanju. Namizni lahki odjemalniki lahko pošiljajo podatke na zunanji ali, če imajo prigrajenega, na notranji prikazovalnik;

36. 

„delovna postaja“ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge z naslednjimi značilnostmi:

(a) 

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 15 000  ur;

(b) 

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik;

(c) 

ustreza trem od naslednjih petih značilnosti:

1. 

ima dopolnilno napajanje za podporo visokokakovostni grafiki (tj. 12-voltno napajanje priključene periferne naprave prek vodila PCI-E 6 pin);

2. 

njegov sistem je ožičen za več kot × 4 PCI-E na matični plošči dodatno h grafičnim režam in/ali podpori PCI-X;

3. 

ne podpira grafike UMA (Uniform Memory Access – enolični dostop do pomnilnika);

4. 

ima vsaj pet rež PCI, PCI-E ali PCI-X;

5. 

zmožen je zagotavljati večprocesorsko podporo za dve ali več CPE (podpirati mora fizično ločena ohišja/vtična mesta CPE, tj. ločeno od podpore za eno večjedrno CPE);

37. 

„mobilna delovna postaja“ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge, razen igranja iger, ter je zasnovan posebej za prenašanje in daljša obdobja delovanja bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka ali brez nje. Mobilne delovne postaje imajo vgrajen prikazovalnik in so zmožne delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja. Večina mobilnih delovnih postaj uporablja zunanji napajalnik, vgrajeno pa imajo tudi tipkovnico in kazalno napravo.

Za mobilno delovno postajo je značilno naslednje:

(a) 

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 13 000  ur;

(b) 

ima vsaj eno samostojno grafično kartico (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7;

(c) 

podpira vključitev treh ali več notranjih pomnilniških naprav;

(d) 

podpira najmanj 32 GB sistemskega pomnilnika;

38. 

„mali strežnik“ pomeni vrsto računalnika, ki običajno uporablja sestavne dele namiznega računalnika v standardni namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za pomnilniškega gostitelja za druge računalnike in za opravljanje funkcij, kot so zagotavljanje storitev omrežne infrastrukture in gostitev podatkov/medijev, z naslednjimi značilnostmi:

(a) 

zasnovan je kot podstavek, stolp ali pa je v drugi standardni obliki, podobni namiznim računalnikom, tako da so celotna obdelava podatkov, shranjevanje podatkov in omrežni vmesniki znotraj enega okrova;

(b) 

zasnovan mora biti za delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu;

(c) 

zasnovan je predvsem za delovanje v okolju z več hkratnimi uporabniki, kjer služi več uporabnikom prek odjemalniških enot v omrežju;

(d) 

kadar je dan na trg z operacijskim sistemom, je operacijski sistem zasnovan za aplikacije za domače strežnike oziroma nizkozmogljive strežnike;

(e) 

na trg je lahko dan samo s samostojno grafično kartico (dGfx), ki ustreza klasifikaciji G1;

39. 

„računalniški strežnik“ pomeni računalniški izdelek, ki zagotavlja storitve in upravlja omrežna sredstva za odjemalske naprave, kot so namizni računalniki, prenosni računalniki, namizni lahki odjemalniki, telefoni z internetnim protokolom (IP) ali drugi računalniški strežniki. Računalniški strežnik se običajno trži za uporabo v podatkovnih središčih in v pisarniških ali poslovnih okoljih. Do računalniškega strežnika se običajno dostopa prek omrežnih povezav in ne prek neposrednih uporabniških vhodnih enot, kot sta tipkovnica ali miška.

Računalniški strežnik ima naslednje značilnosti:

(a) 

zasnovan je za podporo operacijskim sistemom računalniških strežnikov in/ali hipervizorjem z namenom, da zažene poslovne aplikacije, ki jih je namestil uporabnik;

(b) 

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik (ki vključuje oboje, konfiguracije z dvorednimi pomnilniškimi moduli tipa DIMM in izvedbe z vgrajenim medpomnilnikom (BOB));

(c) 

na trg je dan z enim ali več napajalniki za pretvorbo izmeničnega toka v enosmerni tok (AC-DC);

(d) 

vsi procesorji imajo dostop do skupnega sistemskega pomnilnika in so neodvisno vidni enemu samemu operacijskemu sistemu ali hipervizorju.

▼M4

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti so navedene v Prilogi II.

▼B

Člen 4

Ocenjevanje skladnosti

Za postopek ocenjevanja skladnosti, naveden v členu 8(2) Direktive 2005/32/ES, se določi notranji nadzor zasnove iz Priloge IV k Direktivi 2005/32/ES ali sistem upravljanja iz Priloge V k Direktivi 2005/32/ES.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Preverjanja se izvajajo v skladu s postopkom preverjanja, navedenim v Prilogi III.

Člen 6

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše izdelke in tehnologijo, ki so trenutno na voljo na trgu, so navedena v Prilogi IV.

▼M4

Člen 7

Revizija

Komisija najpozneje do 7. januarja 2016 pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate pregleda predstavi posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pregled bo zlasti obravnaval področje uporabe in zahteve za stanje pripravljenosti in izključenosti ter primernost in raven zahtev za omrežno stanje pripravljenosti glede na tretjo stopnjo izvajanja (2019).

Pregled bi lahko med drugim obravnaval profesionalno opremo in proizvode, ki so opremljeni z elektromotorji, upravljanimi na daljavo.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 1 Priloge II se uporablja od 7. januarja 2010.

Točka 2 Priloge II se uporablja od 7. januarja 2013.

Točka 3 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Točka 4 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2017.

Točka 5 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2019.

Točka 6 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Točka 7 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼B




PRILOGA I

Seznam izdelkov, ki rabijo energijo in za katere velja ta uredba

1. 

Gospodinjski aparati:

▼M8 —————

▼B

sušilni stroji

▼M7 —————

▼B

kuhalni aparati:

električne pečice

električne grelne plošče

mikrovalovne pečice

opekači

cvrtniki

naprave za mletje, kavni avtomati in oprema za odpiranje ali hermetično zapiranje posod ali embalaže

električni noži

▼M8

Drugi aparati za kuhanje in drugo predelavo hrane, čiščenje in vzdrževanje oblačil razen gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev

▼B

naprave za striženje las, sušenje las, zobne ščetke, brivniki, masažni aparati in druge naprave za nego telesa

tehtnice

▼M6

2. 

Oprema za informacijsko tehnologijo, namenjena predvsem uporabi v domačem okolju, razen namiznih računalnikov, integriranih namiznih računalnikov in prenosnih računalnikov, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (EU) št. 617/2013, ter elektronskih prikazovalnikov, ki jih zajema Uredba (EU) 2019/2021 ( 2 ).

▼B

3. 

Oprema za zabavno elektroniko:

▼M2

Radijski sprejemniki

video kamere

videorekorderji

glasbeni stolpi

avdio ojačevalniki

sistemi za domači kino

glasbeni instrumenti

▼M6

In druga oprema za namene snemanja ali reproduciranja zvoka ali slik, vključno s signali ali drugimi tehnologijami za distribucijo zvoka in slike, ki ne poteka po telekomunikacijskih kanalih, razen elektronskih prikazovalnikov, ki jih zajema Uredba (EU) 2019/2021

▼B

4. 

Igrače, oprema za prosti čas in šport:

električni vlakci ali dirkalni avtomobilčki

ročne konzole za videoigre

športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli

druge igrače, oprema za prosti čas in šport




PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe:

(a) 

poraba električne energije v „stanju izključenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 1,00 W;

(b) 

poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 1,00 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 2,00 W;

(c) 

možnost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

2. Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe:

(a) 

poraba električne energije v „stanju izključenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju izključenosti opreme ne sme presegati 0,50 W;

(b) 

poraba električne energije v „stanju pripravljenosti“:

poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa, ne sme presegati 0,50 W.

Poraba električne energije v katerem koli stanju opreme, ki zagotavlja samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, ne sme presegati 1,00 W;

(c) 

razpoložljivost stanja izključenosti in/ali pripravljenosti:

če to ni neprimerno za predvideno uporabo, mora oprema zagotavljati stanje izključenosti in/ali pripravljenosti in/ali drugo stanje, ki ne presega zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem;

▼M4

(d) 

upravljanje porabe energije pri vsej opremi, ki ni omrežna oprema:

oprema zagotavlja funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, če to ni neprimerno za predvideno uporabo. Kadar oprema ne izvaja glavne funkcije in od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, funkcija upravljanja porabe opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v:

— 
stanje pripravljenosti ali
— 
stanje izključenosti ali
— 
drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

Funkcija upravljanja porabe energije je aktivirana.;

▼M4

3. Od 1. januarja 2015:

(a) 

možnost deaktiviranja brezžičnih omrežnih povezav:

katera koli omrežna oprema, ki se lahko priključi na brezžično omrežje, omogoča uporabniku, da deaktivira brezžične omrežne povezave. Ta zahteva ne velja za izdelke, ki za svoje delovanje potrebujejo eno samo brezžično omrežje in nimajo povezave na žično omrežje;

(b) 

upravljanje porabe energije pri omrežni opremi:

oprema zagotavlja funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, če to ni neprimerno za predvideno uporabo. Kadar oprema ne izvaja glavne funkcije in od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, funkcija upravljanja porabe opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v omrežno stanje pripravljenosti.

V omrežnem stanju pripravljenosti lahko funkcija upravljanja porabe energije opremo samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali stanje izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije za stanje pripravljenosti in/ali izključenosti.

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija je na voljo za vsa omrežna vrata omrežne opreme.

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija se aktivira, razen če so vsa omrežna vrata deaktivirana. V tem primeru se funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija aktivira, če so aktivirana katera koli omrežna vrata.

Privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija samodejno preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti, ni daljše od 20 minut;

(c) 

omrežna oprema, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa omrežna vrata deaktivirana;

(d) 

omrežna oprema, ki ni oprema HiNA, izpolnjuje določbe iz točke 2(d), ko so vsa omrežna vrata deaktivirana;

(e) 

poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti:

poraba energije opreme HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 12,00 W.

Poraba energije druge omrežne opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 6,00 W.

Omejitve porabe, kot so opredeljene v točki (e), ne veljajo za:

(i) 

tiskalno opremo, pri kateri nazivna moč presega 750 W;

(ii) 

tiskalno opremo velikega formata;

(iii) 

sisteme navzočnosti na daljavo;

(iv) 

namizne lahke odjemalnike;

(v) 

delovne postaje;

(vi) 

mobilne delovne postaje;

(vii) 

male strežnike;

(viii) 

računalniške strežnike.

4. Od 1. januarja 2017:

naslednje določbe veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a) in 3(b):

(a) 

omrežna oprema, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana;

(b) 

omrežna oprema, ki ni oprema HiNA, izpolnjuje določbe iz točke 2(d), ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana;

(c) 

poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti:

poraba energije opreme HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 8,00 W.
Poraba energije druge omrežne opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 3,00 W.
Omejitve porabe, kot so opredeljene v točki (c), ne veljajo za:
(i) 

tiskalno opremo velikega formata;

(ii) 

namizne lahke odjemalnike;

(iii) 

delovne postaje;

(iv) 

mobilne delovne postaje;

(v) 

male strežnike;

(vi) 

računalniške strežnike.

5. Od 1. januarja 2019:

za omrežno opremo, ki ni oprema HiNA, ali opremo, ki ni oprema s funkcijami HiNA, veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a), 3(b), 4(a), 4(b) in 4(c) naslednje določbe:

poraba energije omrežne opreme, ki ni oprema HiNA, ali opreme, ki ni oprema s funkcijami HiNA, v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 2,00 W.

6. Od 1. januarja 2015:

pri kavnih aparatih je časovni zamik, po katerem se izdelek samodejno preklopi v stanja in načine delovanja iz odstavka (d), točke 2 Priloge II, naslednji:

— 
pri domačih kavnih aparatih s filtrom, ki hranijo kavo v izoliranem vrču, največ 5 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja,
— 
pri domačih kavnih aparatih s filtrom, ki hranijo kavo v neizoliranem vrču, največ 40 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja,
— 
pri domačih kavnih aparatih, ki niso kavni aparati s filtrom, največ 30 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali največ 30 minut po aktiviranju grelnega elementa ali največ 60 minut po aktiviranju funkcije predogrevanja skodelic ali največ 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja, razen če je bil sprožen alarm, ki od uporabnika zahteva poseg, da prepreči morebitno škodo ali nesrečo.

Do zgoraj navedenega datuma se zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II(2)(d) ne uporabljajo.

7. Zahteve za navajanje informacij o izdelku

Od 1. januarja 2015 proizvajalci na spletnih straneh na vidnem mestu objavijo naslednje informacije o omrežni opremi:

(a) 

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti ter omrežno stanje pripravljenosti, v katero funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija preklopi opremo:

— 
podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na prvo decimalno mesto,
— 
časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija samodejno preklopi opremo v stanje pripravljenosti in/ali izključenosti ter/ali omrežno stanje pripravljenosti;
(b) 

porabo električne energije izdelka v omrežnem stanju pripravljenosti, če so priključena vsa žična omrežna vrata in so aktivirana vsa brezžična omrežna vrata;

(c) 

napotke za aktiviranje in deaktiviranje brezžičnih omrežnih vrat.

Poraba električne energije izdelka v omrežnem stanju pripravljenosti iz točke (b) in napotki iz točke (c) se vključijo tudi v navodila za uporabo.

▼M4

8. Meritve

Poraba električne energije, določena v točkah 1(a), 1(b), 2(a), 2(b), 3(e), 4(c) in 5, ter časovni zamiki iz točke 6 se določijo na podlagi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju splošno priznanega zadnjega stanja tehničnega razvoja.

9. Informacije, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci

Za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 mora tehnična dokumentacija vsebovati naslednje elemente:

(a) 

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti:

— 
podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na prvo decimalno mesto,
— 
uporabljeno merilno metodo,
— 
opis, kako se izbere ali programira stanje opreme,
— 
zaporedje dogodkov, ki ustvarijo pogoje, pod katerimi oprema samodejno spremeni stanje,
— 
kakršne koli opombe glede delovanja opreme, npr. informacije o tem, kako uporabnik preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti,
— 
če je ustrezno, privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija preklopi opremo v ustrezno stanje ali način delovanja z majhno porabo;
(b) 

za omrežno opremo:

— 
število in tip omrežnih vrat in, razen v primeru brezžičnih omrežnih vrat, kje na opremi se ta vrata nahajajo; zlasti mora biti navedeno, ali ista fizična omrežna vrata obsegajo dva ali več tipov omrežnih vrat,
— 
ali so bila vsa omrežna vrata pred dobavo deaktivirana,
— 
ali se oprema uvršča med opremo HiNA ali opremo s funkcijami HiNA; kjer ni informacij, velja, da temu ni tako;

za vsak tip omrežnih vrat:

— 
privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti,
— 
sprožilec, ki se uporabi za ponovni vklop opreme,
— 
specifikacije glede (najvišje) zmogljivosti,
— 
(najvišjo) porabo energije opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katerega jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, če se za daljinsko aktiviranje uporabljajo samo ta vrata,
— 
komunikacijski protokol, ki ga oprema uporablja.

Če ni informacij, velja, da oprema ni omrežna oprema, razen če zagotavlja funkcije usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke (ni terminal), vozlišča, modema, telefona VoIP, videotelefona;

(c) 

preskusni parametri za meritve:

— 
temperaturo okolice,
— 
preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),
— 
celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja,
— 
informacije in dokumentacijo o instrumentih, izvedbi in vezjih, uporabljenih za električno preskušanje;
(d) 

značilnosti opreme, pomembne za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d) in/ali 3(b), kakor je ustrezno, vključno s časom, potrebnim za samodejni preklop v stanje pripravljenosti ali izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije v stanju pripravljenosti in/ali izključenosti.

Zlasti je treba, kadar je to primerno, zagotoviti tehnično utemeljitev, da so zahteve iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d) in/ali 3(b) neprimerne za predvideno uporabo opreme. Pri opremi, ki jo proizvajalec ne definira kot omrežno opremo, potreba, da se vzdržuje ena ali več omrežnih povezav ali da se počaka na sprožilec, sprožen na daljavo, ne šteje kot tehnična utemeljitev za izvzem iz zahtev iz točke 2(d).

▼M5




PRILOGA III

Preverjanje skladnosti izdelka s strani organov za nadzor trga

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalec ali uvoznik ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri razlaganju teh vrednosti z namenom doseganja skladnosti ali sporočanja boljše učinkovitosti na kakršen koli način.

1.   POSTOPEK PREVERJANJA

Organi držav članic pri preverjanju skladnosti modela izdelka z zahtevami iz te uredbe v skladu s členom 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz te priloge uporabljajo naslednji postopek:

(1) 

Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) 

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) 

vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) 

deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) 

so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v preglednici v nadaljevanju.

(3) 

Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(4) 

Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje.

(5) 

Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici v nadaljevanju.

(6) 

Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(7) 

Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

Organi držav članic uporabljajo merilne in računske metode iz točke 8 Priloge II in dela 2 te priloge. Organi držav članic uporabljajo samo dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v preglednici v nadaljevanju, in za zahteve iz te priloge samo postopek, opisan v točkah 1 do 7. Druga dovoljena odstopanja, kot so tista iz harmoniziranih standardov ali katere koli druge merilne metode, se ne uporabljajo.



Dovoljena odstopanja pri preverjanjih

Vrsta zahteve

Kategorija

Dovoljeno odstopanje

Točki 1(a) in (b) ali točki 2(a) in (b) Priloge II

Pri zahtevah za porabo električne energije, ki je večja od 1,00 W

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

Pri zahtevah za porabo električne energije, ki znaša 1,00 W ali manj

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 0,10 W.

Točki 3(c) in 4(a) Priloge II

n. r.

Ugotovljena vrednost ne presega deklarirane vrednosti za več kot 10 %.

2.   PRESKUSNI POSTOPEK ZA OMREŽNO OPREMO

Za preskušanje skladnosti z zahtevami iz točk 3(c) in 4(a) Priloge II organi držav članic uporabijo postopek iz dela 1 te priloge, potem ko so vsa omrežna vrata enote deaktivirana in/ali izključena, kot je ustrezno.

Za preskušanje skladnosti z drugimi zahtevami iz točk 3 in 4 Priloge II organi držav članic preskusijo posamično enoto, kot sledi:

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, en tip omrežnih vrat in če je na voljo dvoje ali več vrat tega tipa, se ena od teh vrat izberejo naključno in se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Kadar obstaja več brezžičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala brezžična vrata deaktivirajo, če je možno. Kadar za preverjanje zahtev iz točke 3 Priloge II obstaja več žičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala omrežna vrata deaktivirajo, če je možno. Če so na voljo samo ena omrežna vrata, se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi.

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, več kot en tip omrežnih vrat, se za vsak tip omrežnih vrat ponovi naslednji postopek. Če je na voljo dvoje ali več omrežnih vrat istega tipa, se za vsak tip naključno izberejo ena vrata in ta vrata so priključena na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Če so za določen tip omrežnih vrat na voljo samo ena vrata, se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Če je možno, se brezžična vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo. Če je možno, se v primeru preverjanja zahtev iz točke 3 Priloge II žična omrežna vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi. Če si dva ali več tipov (logičnih) omrežnih vrat deli ena fizična omrežna vrata, se ta postopek ponovi za vsak tip logičnih omrežnih vrat, medtem ko so ostala logična omrežna vrata logično izključena.

▼B




PRILOGA IV

Merila uspešnosti

Za namene točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES so opredeljena naslednja merila uspešnosti:

Izklop : 0 W–0,3 W s stikalom za fizični izklop, kar je med drugim odvisno od lastnosti v zvezi z elektromagnetno združljivostjo v skladu z Direktivo 2004/108/ES.

Stanje pripravljenosti – funkcija ponovnega vklopa : 0,1 W.

Stanje pripravljenosti – prikaz na zaslonu : 0,1 W za preproste zaslone in svetleče diode z majhno porabo energije, za večje zaslone (na primer za ure) pa je potrebna večja moč.

▼M4

Omrežno stanje pripravljenosti : 3 W za opremo HiNA; 1 W ali manj za opremo, ki ni oprema HiNA.



( 1 ) UL L 390, 31.12.2004, str. 24.

( 2 ) Uredba Komisije (EU) 2019/2021 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo za elektronske prikazovalnike v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 642/2009 (UL L 315, 5.12.2019, str. 241).