02008R0889 — SL — 01.01.2021 — 018.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 (UL L 250 18.9.2008, str. 1) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2008
z dne 5. septembra 2008
o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora
|
Vsebina |
|
|
Naslov I |
Uvodne določbe |
|
Naslov II |
Pravila za pridelavo, konzerviranje, predelavo, pakiranje, prevoz in skladiščenje ekoloških proizvodov |
|
Poglavje 1 |
Pridelava rastlin |
|
Poglavje 1a |
Pridelava morskih alg |
|
Poglavje 2 |
Živinoreja |
|
Oddelek 1 |
Izvor živali |
|
Oddelek 2 |
Namestitev rejnih živali in živinorejske prakse |
|
Oddelek 3 |
Krma |
|
Oddelek 4 |
Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje |
|
Poglavje 2a |
Gojenje živali iz ribogojstva |
|
Oddelek 1 |
Splošna pravila |
|
Oddelek 2 |
Izvor živali iz ribogojstva |
|
Oddelek 3 |
Gojitvene prakse v ribogojstvu |
|
Oddelek 4 |
Gojenje |
|
Oddelek 5 |
Krma za ribe, rake in iglokožce |
|
Oddelek 6 |
Posebna pravila za mehkužce |
|
Oddelek 7 |
Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje |
|
Poglavje 3 |
Konzervirani in predelani proizvodi |
|
Poglavje 3a |
Posebna pravila za pridelovanje vina |
|
Poglavje 4 |
Zbiranje, pakiranje prevoz in skladiščenje proizvodov |
|
Poglavje 5 |
Pravila za preusmeritev |
|
Poglavje 6 |
Pravila pridelave za izjemne primere |
|
Oddelek 1 |
Podnebne, geografske ali strukturne težave |
|
Oddelek 2 |
Nerazpoložljivost ekoloških kmetijskih surovin |
|
Oddelek 3 |
Posebne težave z upravljanjem ekološke vzreje živali |
|
Oddelek 3a |
Pravila pridelave za izjemne primere glede na uporabo posebnih proizvodov in snovi v predelavi v skladu s členom 22(2)(e) Uredbe (ES) št. 834/2007 |
|
Oddelek 4 |
Katastrofalne razmere |
|
Poglavje 7 |
Podatkovna zbirka semen |
|
Naslov III |
Označevanje |
|
Poglavje 1 |
Logotip ekološke proizvodnje Evropske unije |
|
Poglavje 2 |
Posebne zahteve za označevanje krme |
|
Poglavje 3 |
Druge posebne zahteve za označevanje |
|
Naslov IV |
Nadzor |
|
Poglavje 1 |
Minimalni nadzorni ukrepi |
|
Poglavje 2 |
Zahteve za nadzor rastlin in proizvodov rastlinskega izvora |
|
Poglavje 2a |
Posebne zahteve za nadzor morskih alg |
|
Poglavje 3 |
Zahteve za nadzor živali in proizvodov živalskega izvora |
|
Poglavje 3a |
Posebne zahteve za nadzor gojenja živali iz ribogojstva |
|
Poglavje 4 |
Zahteve za nadzor enot za pripravo proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, proizvodov iz morskih alg in živali iz ribogojstva ter živil iz teh proizvodov |
|
Poglavje 5 |
Zahteve za nadzor uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav |
|
Poglavje 6 |
Zahteve za nadzor enot, ki so svoje dejavnosti oddale v izvedbo tretjim osebam |
|
Poglavje 7 |
Zahteve za nadzor enot, v katerih se pripravlja krma |
|
Poglavje 8 |
Kršitve in izmenjava informacij |
|
Poglavje 9 |
Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi |
|
Naslov V |
Posredovanje informacij, prehodne in končne določbe |
|
Poglavje 1 |
Posredovanje informacij Komisiji |
|
Poglavje 2 |
Prehodne in končne določbe |
NASLOV I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba se ne uporablja za:
živalske vrste, ki niso navedene v členu 7 ter
živali iz ribogojstva, ki niso navedene v členu 25a.
Naslovi II, III in IV pa se smiselno uporabljajo za te proizvode, dokler se na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 ne določijo podrobna pravila za pridelavo teh proizvodov.
Člen 2
Opredelitve
Poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 834/2007, se za namen te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve:
„neekološko“ pomeni, da ne izvira iz pridelave na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 in te uredbe in ni povezano s tako pridelavo;
„zdravila za uporabo v veterinarski medicini“ pomenijo proizvode, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini;
„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo v Skupnosti, ki pošiljko predloži za sprostitev v prosti promet v Skupnosti, samostojno ali prek zastopnika;
„prvi prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ji dostavi uvožena pošiljka, ki jo prejme za nadaljnjo pripravo in/ali trženje;
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse proizvodne enote za pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih vodi en upravnik;
„proizvodna enota“ pomeni vse imetje, ki se uporablja za sektor pridelave, kot so prostori za pridelavo, zemljišča, pašniki, površine na prostem, zgradbe za živali, ribniki, zaprti sistemi za morske alge in živali iz ribogojstva, koncesije za obalo ali morsko dno, prostori za skladiščenje pridelkov, proizvodov rastlinskega izvora, proizvodov iz morskih alg, proizvodov živalskega izvora, surovin in kakršnih koli kmetijskih surovin, pomembnih za ta poseben sektor pridelave;
„hidroponska pridelava“ pomeni metodo gojenja rastlin na način, da so njihove korenine samo v raztopini iz mineralnih hranilnih snovi ali v inertnem mediju, kot so perlit, pesek ali mineralna volna, ki se jim doda hranilna raztopina;
„veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali preventivna zdravljenja specifične bolezni;
„krma iz preusmeritve“ pomeni krmo, pridelano v obdobju preusmeritve na ekološko pridelavo, razen krme, ki je bila požeta v obdobju 12 mesecev po pričetku preusmeritve, kot določa člen 17(1)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007;
„objekt z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za ribogojstvo“ pomeni objekt, v katerem ribogojstvo poteka v zaprtem okolju na kopnem ali na plovilu in ki vključuje ponovno kroženje vode ter je odvisen od stalnega zunanjega vira energije, ki stabilizira okolje za živali iz ribogojstva;
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni obnovljive nefosilne vire energije: veter, sončno energijo, geotermalno energijo, energijo valov, energijo plimovanja, hidroelektrarne, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in biopline;
„drstišče“ pomeni prostor za vzrejo, valjenje in gojenje v zgodnjih življenjskih fazah živali iz ribogojstva, zlasti plavutonožcev in lupinarjev;
„vzgajališče“ pomeni prostor, v katerem se uporablja vmesni sistem gojenja, in sicer med fazama drstenja in odraslosti. Faza vzgajanja se konča v prvi tretjini ciklusa gojenja, razen pri vrstah živali, za katere je značilna vrsta fizioloških, morfoloških in biokemičnih sprememb kot priprava na življenje v slani vodi (salmonidi);
„polikultura“ pri ribogojstvu in pridelavi morskih alg pomeni gojenje dveh ali več vrst navadno različnih prehranjevalnih ravni v isti kulturni enoti;
„ciklus gojenja“ v okviru ribogojstva in pridelave morskih alg pomeni življenjsko dobo živali iz ribogojstva ali morske alge od najzgodnejše življenjske faze do odlova;
„lokalno gojene vrste“ v okviru živali iz ribogojstva in pridelave morskih alg pomenijo tiste vrste, ki niso tuje ali lokalno neprisotne v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 708/2007 ( 4 ); vrste iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 708/2007 se lahko obravnavajo kot lokalno gojene vrste;
„gostota staleža“ v okviru ribogojstva pomeni živo težo živali na kubični meter vode kadar koli v fazi odraslosti, v primeru bokoplut in škampov pa teža na kvadratni meter površine;
„nadzorna dokumentacija“ pomeni vse informacije in dokumente, ki jih za uporabo v nadzornem sistemu izvajalec, podvržen nadzornemu sistemu, kot je določeno v členu 28 Uredbe (ES) št. 834/2007, prenese pristojnim organom države članice ali nadzornim organom in izvajalcem nadzora, vključno z vsemi relevantnimi informacijami in dokumenti, ki se nanašajo na navedenega izvajalca ali dejavnosti navedenega izvajalca in ki jih hranijo pristojni organi, nadzorni organi in izvajalci nadzora, z izjemo informacij ali dokumentov, ki ne vplivajo na delovanje nadzornega sistema;
„konzerviranje“ pomeni vsak ukrep, ki se razlikuje od gojenja in žetve ter se izvede na proizvodih, vendar se ne šteje za predelavo, opredeljeno v točki (u), vključno z vsemi ukrepi iz točke (n) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) in brez pakiranja ali označevanja proizvoda;
„predelava“ pomeni kateri koli postopek iz točke (m) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, vključno z uporabo snovi iz člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007. Postopki pakiranja ali označevanja proizvoda se ne štejejo za predelavo.
NASLOV II
PRAVILA ZA PRIDELAVO, KONZERVIRANJE, PREDELAVO, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE EKOLOŠKIH PROIZVODOV
POGLAVJE 1
Pridelava rastlin
Člen 3
Upravljanje tal in gnojenje
Člen 4
Prepoved hidroponske pridelave
Hidroponska pridelava je prepovedana.
Člen 5
Nadzor škodljivcev, bolezni in plevela
Člen 6
Posebna pravila za pridelavo gob
Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:
hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov:
iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po postopku ekološke pridelave; ali
iz Priloge I, vendar le, če proizvoda iz točke (i) ni na voljo; in če ne presegajo 25 % skupne mase vseh sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane vode;
proizvodov kmetijskega izvora, razen tistih, ki so zajeti v točki (a), iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po postopku ekološke pridelave;
šote, ki ni kemično obdelana;
lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi sredstvi;
mineralnih proizvodov iz Priloge I, vode in zemlje.
POGLAVJE 1a
Pridelava morskih alg
Člen 6a
Področje uporabe
To poglavje določa podrobna pravila za pridelavo morskih alg.
Za namene tega poglavja „morske alge“ vključujejo mnogocelične morske alge, fitoplankton in mikroalge.
Člen 6b
Ustreznost vodnega medija in načrt za trajnostno upravljanje
Kadar so določene najmanjše razdalje pri ločevanju, države članice te informacije predložijo izvajalcem, drugim državam članicam in Komisiji.
Načrt se posodablja vsako leto in podrobno opisuje vplive dejavnosti na okolje, spremljanje stanja okolja, ki ga je treba izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične opreme.
Člen 6c
Trajnostna žetev prostorastočih morskih alg
Člen 6d
Gojenje morskih alg
Člen 6e
Preprečevanje obraščanja ter čiščenje opreme in objektov za pridelavo
POGLAVJE 2
Živinoreja
Člen 7
Področje uporabe
V tem poglavju so določena podrobna pravila za vzrejo naslednjih vrst: goveda, vključno z vrstama bivol in bizon, kopitarjev, prašičev, ovc, koz, perutnine (vrste iz Priloge III) in čebel.
Člen 8
Izvor ekološko vzrejenih živali
Člen 9
Izvor neekološko vzrejenih živali
Ko se čreda ali jata sestavljata prvič, morajo biti neekološko vzrejeni mladiči sesalci takoj, ko nehajo sesati, rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega se na dan, ko se živali vključijo v čredo, uporabljajo naslednje omejitve:
bivoli, teleta in žrebeta morajo biti stari manj kakor šest mesecev;
jagnjeta in kozliči morajo biti stari manj kakor 60 dni;
pujski morajo tehtati manj kakor 35 kg.
Ko se čreda ali jata obnavlja, morajo biti neekološko vzrejeni odrasli samci in samice sesalcev, ki še niso kotile, naknadno rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega za število samic sesalcev veljajo naslednje letne omejitve:
omejitev največ 10 % odraslih samic konj ali goveda, vključno z vrstama bivol in bizon, in 20 % odraslih prašičev, ovc in koz;
za enote s staležem manj kakor 10 konj ali glav govedi ali manj kakor pet prašičev, ovc ali koz, so vse obnovitve, kakor je navedeno zgoraj, omejene na največ eno žival na leto.
Ta določba tega odstavka se bo leta 2012 preučila, in sicer zato, da bi se postopoma ukinila.
Odstotki, navedeni v odstavku 3, se lahko povečajo do 40 %, če to predhodno odobri pristojni organ, v naslednjih posebnih primerih:
ko se na kmetiji izvede obsežna širitev;
ko se spremeni pasma;
ko se razvije nova živinorejska specializacija;
kadar so pasme v nevarnosti, da se jih preneha rediti, kakor je opredeljeno v Prilogi IV Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 ( 8 ), in v tem primeru za živali teh pasem, ni nujno, da so samice, ki še niso kotile.
Člen 10
Pravila, ki veljajo za pogoje namestitve
Člen 11
Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za sesalce
Člen 12
Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za perutnino
Objekti za vso perutnino morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
vsaj ena tretjina talne površine mora biti polna, to je, da ni izdelana iz rešetk ali mreže in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota;
v objektu za nesnice mora biti na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja;
velikost in število gred morata biti sorazmerna z velikostjo skupine in velikostjo perutnine, kakor je določeno v Prilogi III;
imeti morajo vhodne/izhodne odprtine, ki ustrezajo velikosti perutnine, te pa morajo skupaj meriti vsaj 4 m na 100 m2 površine nastanitve, ki je perutnini na voljo;
v posameznem objektu za rejo perutnine ne sme biti več kakor:
4 800 piščancev;
3 000 kokoši nesnic;
5 200 pegatk;
4 000 samic muškatnih ali pekinških rac ali 3 200 samcev muškatnih ali pekinških rac ali drugih vrst rac;
2 500 kopunov, gosi ali puranov.
celotna uporabna površina objektov za rejo perutnine za pridobivanje mesa na posamezni pridelovalni enoti ne sme presegati 1 600 m2.
objekti za rejo perutnine morajo biti izdelani tako, da imajo vse ptice lahek dostop do površin na prostem.
Da bi preprečili intenzivno rejo perutnine, se perutnina redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa mora biti počasi rastoče linije. Če izvajalec ne redi počasi rastoče linije perutnine, mora biti najnižja starost perutnine ob zakolu:
81 dni za piščance,
150 dni za kopune,
49 dni za pekinške race,
70 dni za samice muškatnih rac,
84 dni za samce muškatnih rac,
92 dni za race mlakarice,
94 dni za pegatke,
140 dni za purane in gosi za peko ter
100 dni za pure.
Pristojni organ določi merila za počasi rastoče linije ali sestavi seznam počasi rastočih linij in te podatke predloži izvajalcem, drugim državam članicam in Komisiji.
Člen 13
Posebne zahteve in pogoji namestitve v čebelarstvu
Člen 14
Dostop do površin na prostem
Člen 15
Obtežba
Člen 16
Prepoved vzreje živali brez uporabe kmetijskega zemljišča
Vzreja živali brez uporabe kmetijskega zemljišča, pri kateri izvajalec ne upravlja kmetijskega zemljišča in/ali ni sklenil pisnega sporazuma z drugim izvajalcem v skladu s členom 3(3), je prepovedana.
Člen 17
Sočasna ekološka in neekološka reja živali
Ekološko rejene živali se lahko pasejo na skupni površini pod pogojem, da:
na tem zemljišču vsaj tri leta niso bili uporabljeni proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo;
vse neekološko rejene živali, ki uporabljajo zadevno zemljišče, izvirajo iz sistema kmetovanja, ki je ekvivalenten tistemu iz člena 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali člena 22 Uredbe (ES) št. 1257/1999;
za nobene proizvode živalskega izvora, pridobljene iz ekološko vzrejenih živali, ko uporabljajo to zemljišče, ne velja, da so iz ekološke pridelave, razen v primeru, da se lahko ustrezno dokaže, da so te živali pravilno ločene od neekološko rejenih živali.
Člen 18
Ravnanje z živalmi
V ekološkem kmetovanju se posegi, kakor so kupiranje repa z elastičnim obročkom pri ovcah, krajšanje mesnatega dela repa, brušenje zob, krajšanje kljuna in odstranjevanje rogov, ne smejo izvajati sistematično. Nekatere od teh posegov lahko pristojni organ odobri za vsak primer posebej zaradi varnosti ali zaradi izboljšanja zdravja, počutja ali higiene živali.
Vsakršno trpljenje živali je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, tako da take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.
Člen 19
Krma, pridelana na lastnih kmetijskih gospodarstvih, in drugi viri pridelave
Hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelani sladkorni sirupi ali ekološko pridelan sladkor.
Člen 20
Krma, ki izpolnjuje prehranske potrebe živali
Člen 21
Krma iz obdobja preusmeritve
Člen 22
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi v krmi
Za namene člena 14(1)(d)(iv) Uredbe (ES) št. 834/2007 se pri predelavi ekološke krme in krmljenju ekološko rejenih živali lahko uporabljajo samo naslednje snovi:
neekološka posamična krmila rastlinskega in živalskega izvora ali druga posamična krmila iz oddelka 2 Priloge V, če:
se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil in
izpolnjujejo omejitve iz členov 43 ali 47(c);
neekološke začimbe, zelišča in melase, če:
niso na voljo v ekološki obliki;
se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil;
je njihova uporaba omejena na 1 % krmilnega obroka za določeno vrsto živali, izračunano letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora;
ekološka posamična krmila živalskega izvora;
posamična krmila rudninskega izvora navedena v oddelku 1 Priloge V;
proizvodi iz trajnostnega ribištva, če:
se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil;
je njihova uporaba omejena na rastlinojede živali;
je uporaba hidroliziranih ribjih beljakovin omejena le na mlade živali;
morska sol, groba kamena sol;
krmni dodatki navedeni v Prilogi VI.
Člen 23
Preprečevanje bolezni
Zgradbe, ograde, oprema in pripomočki morajo biti primerno očiščeni in razkuženi, da se preprečita navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin in nezaužito ali raztreseno/razlito hrano je treba odstranjevati tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci.
Za namen člena 14(1)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007 se lahko za čiščenje in razkuževanje zgradb, napeljave in pripomočkov za živali uporabljajo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi VII. Sredstva za zatiranje glodavcev (ki se uporabljajo samo v pasteh) in proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II, se lahko uporabljajo za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih, kjer se zadržujejo rejne živali.
Člen 24
Veterinarsko zdravljenje
Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri vrste zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, se zadevne domače rejne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne smejo prodajati kot ekološki proizvodi in je treba te živali vključiti v obdobja preusmeritve, določena v členu 38(1).
Za izvajalca nadzora ali nadzorni organ je treba hraniti dokazila o pojavu takih okoliščin.
Člen 25
Posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu
Za zaščito okvirjev, panjev in satja, zlasti pred škodljivci, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev (uporabljajo se lahko samo v pasteh) in ustrezni proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II.
POGLAVJE 2a
Gojenje živali iz ribogojstva
Člen 25a
Področje uporabe
To poglavje določa podrobna pravila za gojenje vrst rib, rakov, iglokožcev in školjk, ki jih zajema Priloga XIIIa.
To poglavje se smiselno uporablja za zooplankton, nižje rake, kotačnike, črve in druge vodne živali, ki se uporabljajo za krmo.
Člen 25b
Ustreznost vodnega medija in načrt za trajnostno upravljanje
Člen 25c
Sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva
Člen 25d
Izvor ekološko vzrejenih živali iz ribogojstva
Člen 25e
Izvor in upravljanje neekološko gojenih živali iz ribogojstva
Za namene nadaljnjega gojenja je zbiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva omejeno na naslednje primere:
naravno povečanje števila ličink rib ali rakov in nedoraslih organizmov pri polnjenju ribnikov, zaprtih sistemov ali ograjenih prostorov;
mlade jegulje, pod pogojem, da je vzpostavljen odobren načrt upravljanja jegulje v zvezi z lokacijo in da vprašanje umetnega razmnoževanja ostaja nerešeno;
zbiranje prostoživečega ribjega zaroda vrst, razen jegulje, za namene nadaljnjega gojenja v tradicionalnem intenzivnem ribogojstvu znotraj mokrišč, kot so ribniki s somornico, območja plimovanja in obalne lagune, zaprtih z nasipi in bregovi, pod pogojem, da:
je obnova staležev živali v skladu z ukrepi upravljanja, ki jih pristojni organi, odgovorni za upravljanje zadevnih ribjih staležev, odobrijo za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja zadevne vrste, in
se ribe krmijo izključno s krmo, ki je naravno na voljo v okolju.
Člen 25f
Splošna pravila za gojenje v ribogojstvu
Gojitveno okolje živali iz ribogojstva je urejeno na način, ki v skladu s posebnimi potrebami živalim iz ribogojstva glede na njihovo vrsto omogoča, da:
imajo dovolj prostora za dobro počutje;
živijo v vodi dobre kakovosti in z ustreznimi ravnmi kisika ter
živijo pri temperaturi in svetlobi v skladu z zahtevami vrste in ob upoštevanju geografske lokacije;
v primeru sladkovodnih rib je dno čim bolj podobno naravnim pogojem;
v primeru krapov je dno naravna zemlja.
Člen 25g
Posebna pravila za zaprte vodne sisteme
Enote gojenja na kopnem morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
za pretočne sisteme je mogoče spremljati in nadzirati pretok ter kakovost vode, ki priteka in odteka;
vsaj pet odstotkov območja gojenja (med kopnim in vodo) je pokritih z naravno vegetacijo.
Zaprti sistemi na morju:
se morajo nahajati na območju, na katerem so pretok vode, globina in hitrost izmenjave vode v vodnem telesu primerni za zmanjšanje vpliva na morsko dno in obdajajoče vodno telo;
morajo imeti kletke primerne oblike, konstrukcije in sistem vzdrževanja, ob upoštevanju njihove izpostavljenosti okolju delovanja.
Člen 25h
Upravljanje živali iz ribogojstva
Pri uporabi umetne svetlobe veljajo naslednje omejitve:
podaljšanje naravne dolžine dneva z uporabo umetne svetlobe ne sme presegati največje dolžine, ki upošteva etološke potrebe, geografske pogoje in splošno zdravje gojenih živali, pri čemer ta največja dolžina ne presega 16 ur na dan, razen za namene razmnoževanja;
nenadne spremembe intenzivnosti svetlobe pri prehodu se preprečijo z uporabo zasenčenih luči ali osvetlitvijo ozadja.
Vse vrste uporabe se zapišejo v evidenco o ribogojstvu.
Uporaba kisika je dovoljena le za uporabe, ki so povezane z zahtevami glede zdravstvenega varstva živali ter kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in sicer v naslednjih primerih:
v izjemnih primerih povišanja temperature, zmanjšanja atmosferskega tlaka ali naključnega onesnaževanja;
pri občasnih postopkih upravljanja staleža, kot sta vzorčenje in razvrščanje;
za zagotavljanje preživetja gojenega staleža.
Vodi se dokumentarna evidenca.
Člen 25i
Prepoved hormonov
Uporaba hormonov in njihovih derivatov je prepovedana.
Člen 25j
Splošna pravila za krmo
Ureditve krmljenja se vzpostavijo ob upoštevanju naslednjih prednostnih nalog:
zdravstveno varstvo živali;
visoka kakovost proizvodov, vključno s hranilno sestavo, ki zagotavlja visoko kakovost končnih užitnih proizvodov;
majhen vpliv na okolje.
Člen 25k
Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz ribogojstva
Krma za mesojede živali iz ribogojstva se pridobiva iz naslednjih virov:
ekološki krmni proizvodi z izvorom iz ribogojstva;
ribja moka in ribje olje iz ostankov iz ekološkega ribogojstva;
ribja moka in ribje olje ter sestavine ribjega izvora iz ostankov rib, ki so bile v trajnostnem ribolovu že ujete za prehrano ljudi;
ekološka posamična krmila rastlinskega ali živalskega izvora;
krmni proizvodi, pridobljeni iz celih rib, ulovljenih v ribogojnicah, ki so potrjene kot trajnostne v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ).
▼M15 —————
Člen 25l
Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva
Pri dopolnitvi naravne krme v skladu z odstavkom 2:
lahko krmni obroki vitke some (Pangasius spp.) iz oddelka 9 Priloge XIIIa vsebujejo največ 10 % ribje moke ali ribjega olja iz trajnostnega ribolova;
lahko krmni obroki škampov Penaeidae in sladkovodnih kozic (Macrobrachium spp.) iz oddelka 7 Priloge XIIIa vsebujejo največ 25 % ribje moke in 10 % ribjega olja iz trajnostnega ribolova. Za zagotovitev kvantitativnih prehranskih potreb teh škampov in kozic se lahko v njihovi prehrani uporabi ekološki holesterol. Kadar ekološki holesterol ni na voljo, se lahko uporabi neekološki holesterol, pridobljen iz volne, lupinarjev ali drugih virov. Možnost dopolnitve njihove prehrane s holesterolom velja tako v fazi odraslosti kot tudi v zgodnjih življenjskih fazah v drstiščih in vzgajališčih.
Člen 25la
Posebna pravila o krmi za ekološko gojene nedorasle organizme
Pri gojenju ličink ekološko gojenih nedoraslih organizmov se kot krma lahko uporabita konvencionalni fitoplankton in zooplankton.
Člen 25m
Proizvodi in snovi iz člena 15(1)(d)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007
Člen 25n
Gojitveno območje
Člen 25o
Izvor jajčec
Če ni velike škode za okolje in če lokalna zakonodaja to dovoljuje, se jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene enote, lahko uporabijo, če izvirajo iz:
gojilnic, v katerih jajčeca verjetno ne bodo preživela zimskih razmer ali je teh preveč; ali
naravne gojilnice jajčec lupinarjev v območju nabiranja.
Voditi je treba evidence o tem, na kakšen način, kje in kdaj so bila prostorastoča jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost jajčec do območja nabiranja.
Vendar je najvišji delež jajčec školjk, ki nastanejo v neekološkem drstišču in se lahko uporabijo v ekoloških proizvodnih enotah, 80 % od 31. decembra 2011, 50 % od 31. decembra 2014 in 0 % od 31. decembra 2016 naprej.
Člen 25p
Upravljanje
Člen 25q
Pravila za gojenje
Člen 25r
Posebna pravila za gojenje ostrig
Dovoljeno je gojenje v vrečah na opornih stebrih. Navedene ali druge strukture za gojenje ostrig je treba postaviti tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim bolj učinkovito. Gojenje mora izpolnjevati pogoje iz oddelka 8 Poglavja XIIIa.
Člen 25s
Splošna pravila o preprečevanju bolezni
Glede prekinitve gojenja:
pristojni organ odloči, ali je prekinitev gojenja potrebna, in določi ustrezno trajanje prekinitve gojenja, ki se izvede in dokumentira po vsakem ciklusu gojenja v zaprtih sistemih odprtih voda na morju. Prekinitev gojenja se priporoča tudi za druge metode gojenja, pri katerih se uporabljajo bazeni, ribniki in kletke;
ni obvezna za gojenje školjk;
v času prekinitve gojenja je potrebno kletko ali drugo obliko za gojenje živali iz ribogojstva izprazniti in razkužiti ter pustiti prazno do naslednje uporabe.
Člen 25t
Veterinarsko zdravljenje
Kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja živali v skladu s členom 15(1)(f)(i) Uredbe 834/2007 pojavijo zdravstvene težave, se veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem vrstnem redu:
snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora v homeopatski razredčini;
rastline in njihovi izvlečki, ki nimajo anestetičnih učinkov;
snovi, kot so: elementi v sledovih, kovine, naravni imunostimulanti ali dovoljeni probiotiki.
POGLAVJE 3
Konzervirani in predelani proizvodi
Člen 26
Pravila za konzerviranje proizvodov ter za proizvodnjo predelane krme in hrane
Z uporabo teh postopkov se v vsakem trenutku zagotovi, da konzervirani ali predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo.
Izvajalci upoštevajo in izvajajo postopke iz odstavka 1. Izvajalci zlasti:
sprejmejo previdnostne ukrepe, da preprečijo tveganje kontaminacije z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi;
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in jih beležijo;
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo o metodi ekološke pridelave.
Če so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki proizvodi, izvajalec:
neprekinjeno izvaja delovne postopke, dokler se ne opravi delo na celotni seriji, ter jih prostorsko ali časovno loči od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na neekoloških proizvodih;
pred postopki in po postopkih shranjuje ekološke proizvode prostorsko ali časovno ločeno od neekoloških proizvodov;
obvešča nadzorni organ ali izvajalca nadzora o postopkih iz točk (a) in (b) ter daje na voljo in posodablja evidenco o vseh postopkih in predelanih količinah;
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo z neekološkimi proizvodi;
izvaja postopke na ekoloških proizvodih šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.
Člen 27
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane
Za namene člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 se razen proizvodov vinskega sektorja, za katere veljajo določbe iz poglavja 3a, pri predelavi ekološke hrane lahko uporabljajo samo naslednje snovi:
◄snovi, uvrščene na seznam v Prilogi VIII te uredbe;
vsi pripravki iz mikroorganizmov in encimov, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane; ►M1 vendar morajo biti encimi, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, uvrščeni na seznam v oddelku A Priloge VIII; ◄
snovi in proizvodi, opredeljeni v členu 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive Sveta 88/388/EGS ( 15 ), označeni kot naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s členom 9(1)(d) in (2) navedene direktive;
barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin na podlagi člena 2(8) oziroma člena 2(9) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES ( 16 );
pitna voda in sol (z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja pri predelavi živil;
minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila, če:
je njihova uporaba v hrani za običajno prehrano „neposredno zakonsko predpisana“ v smislu, da je neposredno predpisana z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, ki je združljivo s pravom Unije, tako da hrane sploh ni mogoče dati v promet kot hrane za običajno prehrano, če ti minerali, vitamini, aminokisline ali mikrohranila niso dodani, ali
kar zadeva hrano, ki je dana v promet kot hrana s posebnimi lastnostmi ali učinki na zdravje ali hranilno vrednost ali glede na potrebe posebnih skupin potrošnikov:
Za namen izračuna iz člena 23(4)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 se
aditivi za živila, uvrščeni na seznam v Prilogi VIII in označeni z zvezdico v stolpcu šifre aditiva, veljajo za sestavine kmetijskega izvora;
pripravki in snovi iz odstavka 1(b), (c), (d), (e) in (f) tega člena ter snovi, ki v stolpcu šifre aditiva niso označene z zvezdico, ne veljajo za sestavine kmetijskega izvora;
kvas in proizvodi iz kvasa veljajo od 31. decembra 2013 za sestavine kmetijskega izvora.
Pred 31. decembrom 2010 bo ponovno preučena uporaba naslednjih snovi, uvrščenih na seznam v Prilogi VIII:
natrijev nitrit in kalijev nitrat iz oddelka A, in sicer glede odstranitve s seznama;
žveplov dioksid in kalijev metabisulfit iz oddelka A;
klorovodikova kislina iz oddelka B za predelavo sirov gouda, edam, maasdammer, boerenkaas, friese in leidse nagelkaas.
Pri ponovni preučitvi iz točke (a) bodo upoštevana prizadevanja držav članic, da najdejo varno alternativo za nitrite/nitrate in za ekološke predelovalce/proizvajalce mesa vzpostavijo izobraževalne programe na področju alternativnih postopkov predelave in higiene.
Člen 27a
Za namen uporabe člena 20(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 se naslednje snovi lahko uporabijo v proizvodnji, pripravkih in oblikah kvasa:
snovi, uvrščene na seznam v oddelku C Priloge VIII k tej uredbi;
proizvodi in snovi iz člena 27(1)(b) in (e) te uredbe.
Člen 28
Uporaba nekaterih neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora pri predelavi hrane
Neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, ki so uvrščene na seznam v Prilogi IX te uredbe, se za namen člena 19(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 lahko uporabljajo pri predelavi ekološke hrane.
Člen 29
Odobritev neekološko pridelanih sestavin hrane kmetijskega izvora s strani držav članic
Kadar sestavina kmetijskega izvora ni uvrščena na seznam iz Priloge IX k tej uredbi, se lahko uporablja samo pod naslednjimi pogoji:
izvajalec je pristojni organ države članice obvestil o vseh potrebnih dokazih, da se zadevna sestavina v skladu s pravili za ekološko pridelavo v Skupnosti ne prideluje v zadostni količini ali se ne more uvoziti iz tretjih držav;
pristojni organ države članice začasno dovoli uporabo za obdobje največ 12 mesecev, potem ko preveri, da je izvajalec vzpostavil potrebne stike z dobavitelji v Skupnosti in se tako prepričal o tem, da zadevne sestavine, ki izpolnjujejo potrebne zahteve glede kakovosti, niso na voljo;
ni bila sprejeta odločitev na podlagi določb iz odstavkov 3 ali 4, da se izdano dovoljenje za zadevno sestavino odvzame.
Država članica lahko dovoljenje iz točke (b) podaljša največ trikrat, in sicer vsakič za 12 mesecev.
Kadar se dodeli dovoljenje iz odstavka 1, država članica ostalim državam članicam in Komisiji nemudoma posreduje naslednje podatke:
datum dovoljenja in v primeru podaljšanja datum prve izdaje dovoljenja;
ime, naslov, telefonsko številko in po potrebi številko telefaksa ter elektronski naslov imetnika dovoljenja; ime in naslov kontaktne točke organa, ki je izdalo dovoljenje;
ime in po potrebi natančen opis in zahteve glede kakovosti zadevne sestavine kmetijskega izvora;
vrsto proizvodov, za pripravo katerih je potrebna sestavina, za katero se prosi za dovoljenje;
potrebne količine in upravičenost teh količin;
razloge za pomanjkanje in pričakovano obdobje pomanjkanja;
datum, na katerega je država članica poslala to uradno obvestilo drugim državam članicam in Komisiji. Komisija in/ali države članice lahko te podatke javno objavijo.
Člen 29a
Posebne določbe za morske alge
Če so končni proizvod dehidrirane morske alge, se za njihovo izpiranje lahko uporablja tudi pitna voda. Sol se lahko uporabi za preprečitev vlažnosti.
POGLAVJE 3a
Posebna pravila za pridelovanje vina
Člen 29b
Področje uporabe
Člen 29c
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi
Člen 29d
Enološki postopki in omejitve
Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav:
delno zgoščevanje z ohlajanjem v skladu s točko (c) oddelka B.1 Priloge XVa k Uredbi (ES) št. 1234/2007;
odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih postopkih v skladu s točko 8 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilizacije vina v skladu s točko 36 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
delna dealkoholizacija vina v skladu s točko 40 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
obdelava s kationskimi izmenjevalci za zagotovitev stabilizacije vina v skladu s točko 43 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009.
Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
pri toplotnih obdelavah v skladu s točko 2 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 temperatura ne sme preseči 70 °C;
za centrifugiranje in filtracijo z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega v skladu s točko 3 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 velikost por ne sme biti manjša od 0,2 mikrometrov.
Komisija bo pred ►M16 1. avgustom 2018 ◄ ponovno preučila uporabo naslednjih enoloških postopkov in obdelav z namenom njihove postopne ukinitve ali dodatne omejitve:
toplotne obdelave iz točke 2 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
uporabe ionskih izmenjevalnih smol iz točke 20 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009;
reverzne osmoze v skladu s točko (c) oddelka B.1 Priloge XVa k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
POGLAVJE 4
Zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje proizvodov
Člen 30
Zbiranje proizvodov in prevoz do pripravljalnih enot
Izvajalci lahko sočasno zbirajo ekološke in neekološke proizvode, če so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave z neekološkimi proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov. Izvajalec hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, obsegom ter datumom in časom sprejema izdelkov, tako da so vedno na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.
Člen 31
Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim izvajalcem ali v druge enote
Izvajalci morajo zagotoviti, da se lahko ekološki izdelki prepeljejo v druge enote, vključno s trgovci na debelo in drobno, samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča zamenjava vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri je navedeno, brez poseganja v katere koli druge oznake, ki jih zahteva zakonodaja:
ime in naslov izvajalca in, kadar je to druga oseba, lastnika ali prodajalca proizvoda;
ime proizvoda ali opis posamičnih krmil, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave;
ime in/ali šifro izvajalca nadzora ali nadzornega organa, ki izvaja nadzor nad izvajalcem; in
kadar je primerno, identifikacijsko oznako serije v skladu s sistemom označevanja, odobrenim na nacionalni ravni ali dogovorjenim z izvajalcem nadzora ali nadzornim organom, ki omogoča povezavo pošiljke z evidenco iz člena 66.
Informacije iz točk (a) do (d) prvega pododstavka se lahko predložijo tudi na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nepreklicno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom izdelka. Ta spremni dokument mora vsebovati informacije o dobavitelju in/ali prevozniku.
Embalaže, posod ali vozil ni treba zapreti, kadar:
gre za neposreden prevoz med izvajalcem in drugim izvajalcem, ki sta vključena v nadzorni sistem ekološke pridelave, in
proizvode spremlja dokument z informacijami, zahtevanimi v odstavku 1, ter
odpošiljatelj in prejemnik hranita dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predložita ustreznemu izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu.
Člen 32
Posebna pravila za prevoz krme v druge proizvodne/pripravljalne enote ali skladiščne prostore
Poleg izpolnjevanja določb iz člena 31 morajo izvajalci med prevozom krme v druge proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
med prevozom morajo biti ekološko pridelana krma, krma v preusmeritvi in neekološko pridelana krma učinkovito fizično ločene;
vozila in/ali posode, uporabljeni za prevoz neekoloških proizvodov, se lahko uporabljajo za prevoz ekoloških proizvodov, če:
so bili pred začetkom prevoza ekoloških izdelkov izvedeni primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena; izvajalci morajo te postopke zabeležiti;
so izvedeni vsi ustrezni ukrepi glede na tveganje, ocenjeno v skladu s členom 88(3), in izvajalci po potrebi zagotovijo, da neekološki proizvodi ne morejo biti dani v promet z oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave;
izvajalec hrani dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predloži izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu;
končni izdelki ekološko pridelane krme se prevažajo fizično ali časovno ločeno od drugih končnih izdelkov;
med prevozom je treba zabeležiti količino izdelkov na začetku in vsako posamezno količino, dostavljeno v dobavnem krogu.
Člen 32a
Prevoz živih rib
Člen 33
Prevzem proizvodov iz drugih enot in od drugih izvajalcev
Ob prevzemu ekološkega izdelka morajo izvajalci preveriti zapiralo embalaže ali posode, kjer je to potrebno, in prisotnost oznak iz člena 31.
Izvajalci morajo informacije na etiketi iz člena 31 navzkrižno preveriti glede na informacije v spremnih dokumentih. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66.
Člen 34
Posebna pravila za prevzem izdelkov iz tretjih držav
Ekološki izdelki se uvozijo iz tretjih držav v ustrezni embalaži ali posodah, zaprtih tako, da se prepreči zamenjava vsebine, in opremljenih z oznako izvoznika ter vsemi drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije s certifikatom o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav.
Ob prevzemu ekološkega izdelka, uvoženega iz tretje države, prvi prejemnik preveri zaprtje embalaže ali posode in pri izdelkih, uvoženih na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 834/2007, ujemanje vsebine pošiljke s certifikatom iz uredbe. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66 te uredbe.
Člen 35
Skladiščenje proizvodov
Če se izvajalci ukvarjajo z neekološkimi in ekološkimi proizvodi, pri čemer ekološke proizvode shranjujejo v skladiščnih prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, morajo:
ekološke proizvode hraniti ločeno od ostalih kmetijskih proizvodov in/ali živil;
sprejeti vse ukrepe, da se zagotovi identifikacija pošiljk in prepreči mešanje ali zamenjava z neekološkimi proizvodi;
pred skladiščenjem ekoloških izdelkov izvesti primerne čistilne ukrepe, katerih učinkovitost je bila preverjena; izvajalci morajo te postopke zabeležiti.
POGLAVJE 5
Pravila za preusmeritev
Člen 36
Rastline in proizvodi rastlinskega izvora
Pristojni organ se lahko odloči, da kot del obdobja preusmeritve retroaktivno prizna katero koli predhodno obdobje, v katerem:
so za zemljišča veljali pogoji, določeni v programu, ki se je izvajal v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/99, Uredbo (ES) št. 1698/2005 ali v drugem uradnem programu, če zadevni ukrepi zagotavljajo, da se proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, niso uporabljali na teh zemljiščih; ali
so bila zemljišča naravna ali kmetijska območja, ki niso bila obdelana s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.
Obdobje iz točke (b) prvega pododstavka lahko retroaktivno velja za del obdobja preusmeritve le, če se pristojnemu organu predložijo zadostni dokazi, na podlagi katerih se ta prepriča, da so bili pogoji izpolnjeni vsaj tri leta.
Če gre za zemljišča, ki so že preusmerjena ali postopek preusmeritve v ekološko kmetovanje še traja in se obdelujejo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, lahko država članica v naslednjih dveh primerih skrajša obdobje preusmeritve iz odstavka 1:
za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru obveznih ukrepov za nadziranje bolezni ali zatiranje škodljivcev, ki jih uvede pristojni organ države članice;
za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države članice.
V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
proces razgradnje zadevnega proizvoda mora zagotoviti, da ostane ob koncu obdobja preusmeritve v tleh oziroma, če gre za rastline trajnice, v rastlini, zanemarljiva raven ostankov;
letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem na postopke ekološke pridelave.
Zadevna država članica mora druge države članice in Komisijo obvestiti o svoji odločitvi o uvedbi obveznih ukrepov.
Člen 36a
Morske alge
Člen 37
Posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo
Člen 38
Živali in proizvodi živalskega izvora
Če se na kmetijsko gospodarstvo v skladu s členom 14(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007, členom 9 in/ali členom 42 te uredbe privedejo živali, ki niso bile ekološko vzrejene, in če naj bi se proizvodi živalskega izvora prodajali kot ekološki, je treba pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 14 Uredbe (ES) št. 834/2007 ter poglavja 2 naslova II in, kjer je primerno, člena 42 te uredbe uporabljati vsaj:
12 mesecev v primeru kopitarjev in goveda, vključno z vrstami bubalus in bizon, za prirejo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja;
šest mesecev v primeru malih prežvekovalcev in prašičev ter živali za prirejo mleka;
10 tednov za perutnino za prirejo mesa, ki se uhlevi pred starostjo treh dni;
šest tednov v primeru perutnine za prirejo jajc.
Člen 38a
Gojenje živali iz ribogojstva
Za naslednje vrste obratov v ribogojstvu veljajo naslednja obdobja preusmeritve za proizvodne enote ribogojstva, vključno z obstoječimi živali iz ribogojstva:
24 mesecev za obrate, ki jih ni mogoče izsušiti, očistiti in razkužiti;
12 mesecev za obrate, ki so se izsušili ali so prekinili gojenje;
šest mesecev za obrate, ki so se izsušili, očistili in razkužili;
tri mesece za obrate v odprtih vodah, vključno z gojilnicami školjk.
POGLAVJE 6
Pravila pridelave za izjemne primere
Člen 39
Privezovanje živali
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko pristojni organi dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov v skladu s členom 14(2) in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.
Člen 40
Vzporedna pridelava
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec na istem območju vodi ekološke in neekološke pridelovalne enote:
pri pridelavi trajnih rastlin, ki jih je treba gojiti vsaj tri leta, kjer je sorte težko razlikovati, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
da je zadevna pridelava del načrta preusmeritve, kateri se proizvajalec zaveže in ki omogoča začetek preusmerjanja zadnjega dela zadevnega območja v ekološko pridelavo v najkrajšem možnem obdobju, ki v nobenem primeru ne sme biti daljše od pet let;
da se sprejmejo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo stalno ločevanje proizvodov, pridelanih na posameznih zadevnih enotah;
da je nadzorni organ ali izvajalec nadzora obveščen o spravilu vsakega zadevnega proizvoda vsaj 48 ur vnaprej;
da izvajalec po končanem spravilu nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvesti o natančni količini, spravljeni na zadevnih enotah, in ukrepih, ki jih je uporabil za ločevanje izdelkov;
da načrt preusmeritve in nadzorne ukrepe iz poglavja 1 in 2 naslova IV odobri pristojni organ. To odobritev mora potrditi vsako leto po začetku načrta preusmerjanja;
pri območjih, namenjenih za kmetijske raziskave ali formalno izobraževanje, za katere so se dogovorili pristojni organi držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii), (iii), (iv) ter ustreznega dela točke (v);
pri proizvodnji semen, vegetativnega razmnoževalnega materiala in sadik, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii), (iii), (iv) ter ustreznega dela točke (v);
pri travišču, ki se uporablja izključno za pašo.
Pristojni organ lahko kmetijskim gospodarstvom, ki izvajajo kmetijske raziskave ali formalno izobraževanje, odobri ekološko in neekološko rejo živali iste vrste, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
izvedejo se ustrezni ukrepi, o katerih je bil nadzorni organ ali izvajalec nadzora vnaprej obveščen in s katerimi se zagotovi stalno ločevanje med živalmi, proizvodi živalskega izvora, gnojem in krmo med posameznimi enotami;
izvajalec nadzorni organ ali izvajalca nadzora vnaprej obvesti o vsaki dobavi ali prodaji živali ali proizvodov živalskega izvora;
izvajalec nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvesti o natančnih količinah, pridelanih na enotah, skupaj z vsemi značilnostmi, ki omogočajo identifikacijo izdelkov, in potrdi, da je uporabil ukrepe za ločevanje izdelkov.
Člen 41
Vodenje čebelarskih enot za opraševanje
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec zaradi opraševanj na istem kmetijskem gospodarstvu vodi ekološke in neekološke čebelarske enote, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve pravil za ekološko pridelavo, razen določb glede izbire lokacije za čebelnjake. V tem primeru se izdelek ne sme prodajati kot ekološki proizvod.
Izvajalci morajo hraniti dokazila o uporabi te določbe.
Člen 42
Uporaba neekološko vzrejenih živali
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 in na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa, se uporabljata naslednji določbi:
ko se jata sestavlja prvič, obnavlja ali ponovno sestavlja in ni na voljo dovolj ekološko vzrejene perutnine, se lahko v enoto za ekološko rejo perutnine pripelje neekološko vzrejena perutnina pod pogojem, da kokoši za prirejo jajc in perutnina za prirejo mesa niso starejše od treh dni;
če ni na voljo ekološko vzrejenih kokoši in pod pogojem, da so izpolnjene ustrezne določbe iz oddelkov 3 in 4 poglavja 2, se lahko do ►M22 31. decembra 2021 ◄ v enoto za ekološko rejo živali pripeljejo neekološko vzrejene kokoši za prirejo jajc, ki niso starejše od 18 tednov.
Člen 43
Uporaba neekološke beljakovinske krme rastlinskega in živalskega izvora za rejne živali
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, je dovoljena uporaba omejenega deleža neekološke beljakovinske krme za prašiče in perutnino, če kmetje ne morejo dobiti beljakovinske krme izključno iz ekološke pridelave.
Najvišji odstotek neekološke beljakovinske krme za te vrste, odobrene za obdobje 12 mesecev, je 5 % za koledarska leta 2018, 2019, 2020 in 2021.
Te številke se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.
Izvajalec mora hraniti dokazila o potrebi za uporabo te določbe.
Člen 44
Uporaba neekološkega čebeljega voska
Če gre za nove obrate ali v obdobju preusmeritve, se lahko neekološki čebelji vosek uporablja samo,
kadar ekološko pridobljeni čebelji vosek ni na voljo na trgu;
kadar dokazano ni kontaminiran s snovmi, ki niso odobrene za ekološko pridelavo; in
pod pogojem, da izvira iz obnožnine.
Člen 45
Uporaba semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki niso pridelani s postopkom ekološke pridelave
Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007,
se lahko uporabljajo semena in vegetativni razmnoževalni material iz proizvodne enote, ki je v fazi preusmeritve na ekološko pridelavo;
če se točka (a) ne uporablja, lahko države članice odobrijo uporabo neekoloških semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, če ekološka niso na voljo. Za uporabo neekoloških semen in semenskega krompirja pa se uporabljajo naslednji odstavki od 2 do 9.
Vrste, pri katerih se ugotovi, da je ekološko pridelano seme ali semenski krompir na voljo v zadostnih količinah in za ustrezno število sort v vseh delih Skupnosti, se navedejo v Prilogi X.
Vrste, navedene v Prilogi X, niso upravičene do dovoljenja na podlagi odstavka 1(b), razen če tako dovoljenje upravičuje eden od namenov iz odstavka 5(d).
Dovoljenje za uporabo semena ali semenskega krompirja, ki ni pridelano s postopkom ekološke pridelave, se lahko izda le v naslednjih primerih:
če nobena sorta vrste, ki jo želi pridobiti uporabnik, ni registrirana v podatkovni zbirki iz člena 48;
če noben dobavitelj, to je izvajalec, ki prodaja semena ali semenski krompir drugim izvajalcem, ne more dobaviti semena ali semenskega krompirja pred setvijo ali sajenjem v primerih, ko je uporabnik pravočasno naročil seme ali semenski krompir;
če sorta, ki jo želi uporabnik, ni registrirana v podatkovni zbirki iz člena 48, in uporabnik lahko dokaže, da nobena od ostalih registriranih sort iste vrste ni ustrezna in da je dovoljenje zato pomembno za njegovo pridelavo;
če je upravičeno za uporabo v znanosti, testiranje majhnega obsega v poljskih poskusih ali za namen ohranjanja sort in se s tem strinja pristojni organ države članice.
Z odstopanjem od odstavka 7 lahko pristojni organ države članice vsem uporabnikom izda splošno dovoljenje:
za določeno vrsto, če in kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 5(a);
za določeno sorto, če in kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 5(c).
Dovoljenja iz prvega pododstavka morajo biti v podatkovni zbirki iz člena 48 jasno označena.
Člen 46
Posebne težave, povezane z upravljanjem ekološke vzreje živali
Zadnja faza pitanja odraslega goveda za prirejo mesa lahko poteka v zaprtih prostorih, pod pogojem, da takšno obdobje ni daljše od ene petine življenjske dobe živali, v vsakem primeru pa najdlje tri mesece.
Člen 46a
Dodatek ekstrakta neekološkega kvasa
Pod pogoji iz člena 22(2)(e) Uredbe 834/2007 se dovoli dodatek do 5 % ekstrakta ali avtolizata neekološkega kvasa k substratu (izračunano kot suha snov) za pridelavo ekološkega kvasa, kadar izvajalci ne morejo dobiti ekstrakta ali avtolizata kvasa iz ekološke pridelave.
Razpoložljivost ekstrakta ali avtolizata ekološkega kvasa je treba do 31. decembra 2013 ponovno preučiti zaradi ukinitve te določbe.
Člen 47
Katastrofalne razmere
Pristojni organ lahko začasno odobri:
obnovitev ali ponovno oblikovanje črede ali jate z neekološko vzrejenimi živalmi v primeru visoke smrtnosti živali iz zdravstvenih razlogov ali zaradi katastrofalnih razmer, če ni na voljo ekološko vzrejenih živali in pod pogojem, da se za neekološko vzrejene živali uporabi ustrezno obdobje preusmeritve;
obnovitev čebelnjakov z neekološkimi čebelami v primeru visoke smrtnosti čebel iz zdravstvenih razlogov ali zaradi katastrofalnih razmer, če ni na voljo ekoloških čebelnjakov;
uporabo neekološke krme za omejeno obdobje in za točno določeno območje za posamezne izvajalce, če pride do izgube pri pridelavi krme ali če se uvedejo omejitve, zlasti zaradi izjemnih vremenskih razmer, izbruhov nalezljivih bolezni, onesnaženja s strupenimi snovmi ali kot posledica požarov;
hranjenje čebel z ekološko pridelanim medom, sladkorjem ali sladkornim sirupom v primeru dolgotrajnih izjemnih vremenskih razmer ali zaradi katastrofalnih razmer, ki ovirajo pridelavo nektarja ali medene rose;
uporabo žveplovega dioksida, katerega največja vsebnost se določi v skladu s Prilogo I B k Uredbi (ES) št. 606/2009, če se zaradi izjemnih vremenskih razmer v zadevnem pridelovalnem letu poslabša zdravstveno stanje ekološkega grozdja na določenem geografskem območju zaradi resnih bakterijskih ali glivičnih okužb, zaradi katerih mora proizvajalec vina uporabiti več žveplovega dioksida kot v predhodnem letu, da dobi primerljiv končni proizvod;
obnovitev ali ponovno oblikovanje staleža v ribogojstvu z neekološko vzrejenimi živalmi iz ribogojstva v primeru visoke smrtnosti živali iz ribogojstva zaradi okoliščin iz člena 57(1)(a) do (d) Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ), če ni na voljo ekološko vzrejenih živali in pod pogojem, da sta vsaj zadnji dve tretjini trajanja ciklusa gojenja ekološko upravljani.
Pod pogojem, da to odobri pristojni organ, morajo posamezni izvajalci hraniti dokazila o uporabi navedenih izjem. Države članice morajo obvestiti druge države članice in Komisijo o izjemah, ki so jih odobrile na podlagi točk (c) in (e) prvega odstavka.
POGLAVJE 7
Podatkovna zbirka semen
Člen 48
Podatkovna zbirka
Člen 49
Vpis v podatkovno zbirko
Člen 50
Pogoji za vpis
Za vpis mora dobavitelj:
dokazati, da je on ali zadnji izvajalec, v primerih, ko dobavitelj posluje le s predhodno pakiranim semenom ali semenskim krompirjem, vključen v nadzorni sistem iz člena 27 Uredbe (ES) št. 834/2007;
dokazati, da sta seme ali semenski krompir, ki se dajeta na trg, skladna s splošnimi zahtevami, ki se uporabljajo za seme in semenski krompir;
dati na voljo vse podatke, zahtevane na podlagi člena 51 te uredbe, in te podatke posodabljati na zahtevo upravljavca podatkovne zbirke ali kadar koli je posodobitev potrebna za zagotavljanje zanesljivosti podatkov.
Člen 51
Podatki za vpis
Podatkovna zbirka iz člena 48 mora za vsako vpisano sorto in vsakega dobavitelja vsebovati najmanj naslednje podatke:
znanstveno ime vrste in poimenovanje sorte;
ime in podatke dobavitelja ali njegovega zastopnika;
območje, kamor lahko dobavitelj uporabniku dobavi seme ali semenski krompir v običajnem času, ki je potreben za dobavo;
datum, ko bo seme in semenski krompir na voljo;
ime in/ali šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora, odgovornega za nadzor izvajalca, kakor določa člen 27 Uredbe (ES) št. 834/2007.
Člen 52
Dostop do podatkov
Člen 53
Taksa za vpis
Za vsak vpis se lahko zaračuna taksa, ki predstavlja stroške vnosa in vzdrževanja podatkov v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ države članice odobri višino takse, ki jo lahko zahteva upravljavec podatkovne zbirke.
Člen 54
Letno poročilo
Organi ali izvajalci, imenovani za izdajo dovoljenj v skladu s členom 45, vpišejo vsa dovoljenja in te podatke objavijo v poročilu za pristojni organ države članice in upravljavca podatkovne zbirke.
Poročilo za vsako vrsto, za katero se izda dovoljenje v skladu s členom 45(5), zajema naslednje podatke:
znanstveno ime vrste in poimenovanje sorte;
utemeljitev za dovoljenje s sklicem na člen 45(5)(a), (b), (c) ali (d);
skupno število dovoljenj;
skupno količino semena ali semenskega krompirja:
kemično obdelavo za fitosanitarne namene, kakor je navedeno v členu 45(2).
Člen 55
Zbirno poročilo
Pristojni organ države članice vsako leto do 31. marca zbere poročila ter Komisiji in ostalim državam članicam pošlje zbirno poročilo, ki zajema vsa dovoljenja države članice iz prejšnjega koledarskega leta. Poročilo mora zajemati podatke iz člena 54. Podatki se objavijo v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ lahko dodeli nalogo zbiranja poročil upravljavcu podatkovne zbirke.
Člen 56
Podatki na zahtevo
Na zahtevo države članice ali Komisije se drugim državam članicam ali Komisiji dajo na voljo podrobni podatki o izdanih dovoljenjih v posameznih primerih.
NASLOV III
OZNAČEVANJE
POGLAVJE 1
Logotip ekološke proizvodnje Evropske unije
Člen 57
Ekološki logotip EU
V skladu s členom 25(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 logotip ekološke proizvodnje Evropske unije (v nadaljevanju: ekološki logotip EU) sledi modelu, opredeljenemu v delu A Priloge XI k tej uredbi.
Za namene označevanja se ekološki logotip EU uporablja samo, če je zadevni proizvod proizveden v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 834/2007, Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 ( 27 ) in te uredbe, uporabljajo pa ga nosilci dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve sistema nadzora iz členov 27, 28, 29, 32 in 33 Uredbe (ES) št. 834/2007.
Člen 58
Pogoji za uporabo šifre in kraja izvora
Navedba šifre nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 24(1)(a) Uredbe (ES) 834/2007:
se začne s kratico države članice ali tretje države, kakor je navedena v mednarodnem standardu za dvočrkovne kode države ISO 3166 (Oznake za predstavitev imen držav in njihovih ozemelj);
vsebuje izraz, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, kakor je navedeno v členu 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, v skladu z delom B(2) Priloge XI k tej uredbi;
vsebuje referenčno številko, ki jo določi Komisija ali pristojni organ države članice v skladu z delom B(3) Priloge XI k tej uredbi, ter
je, kjer se pri označevanju uporablja ekološki logotip EU, nameščena na isto vidno polje kot ekološki logotip EU.
POGLAVJE 2
Posebne zahteve za označevanje krme
Člen 59
Področje uporabe in uporaba blagovnih znamk ter prodajnih oznak
To poglavje se ne uporablja za hrano za hišne živali in krmo za kožuharje.
Blagovne znamke in prodajne oznake, ki vsebujejo oznako iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko uporabljajo samo, če so vse sestavine rastlinskega ali živalskega izvora pridobljene po postopkih ekološke pridelave in če je najmanj 95 % suhe snovi izdelka iz takšnih sestavin.
Člen 60
Oznake na predelani krmi
Izrazi iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 in ekološki logotip EU se lahko uporabijo za predelano krmo, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
predelana krma je v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 834/2007 ter zlasti s členom 14(1)(d)(iv) in (v) za živino ali členom 15(1)(d) za živali v akvakulturi in členom 18 Uredbe;
predelana krma izpolnjuje določbe te uredbe in zlasti členov 22 in 26 uredbe;
vse sestavine rastlinskega ali živalskega izvora, ki jih vsebuje predelana krma, so pridobljene po postopkih ekološke pridelave;
vsaj 95 % suhe snovi proizvoda sestavljajo kmetijski proizvodi ekološkega izvora.
Če so izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 je v primeru proizvodov, ki vsebujejo različne količine posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave, in/ali posamičnih krmil iz proizvodov v preusmeritvi k ekološkemu kmetovanju in/ali proizvodov iz člena 22 te uredbe dovoljena naslednja navedba:
„lahko se uporablja pri ekološki pridelavi v skladu z Uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008“.
Člen 61
Pogoji za uporabo oznak na predelani krmi
Oznaka iz člena 60:
ne sme biti v barvah, formatu ali pisavi, ki bi pritegnili več pozornosti kot opis ali ime krme za živali iz člena 5(1)(a) Direktive 79/373/EGS ali člena 5(1)(b) Direktive 96/25/ES;
mora imeti poleg sebe v vidnem polju navedbo teže suhe snovi, ki navaja:
odstotek posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave;
odstotek posamičnih krmil iz izdelkov iz preusmeritve v ekološko kmetovanje;
odstotek posamičnih krmil, ki niso zajeti v točkah (i) in (ii);
skupni odstotek krme za živali kmetijskega izvora;
spremljati jo mora seznam imen posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave;
spremljati jo mora seznam imen posamičnih krmil iz izdelkov iz preusmeritve v ekološko kmetovanje.
POGLAVJE 3
Druge posebne zahteve za označevanje
Člen 62
Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi
Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi imajo lahko oznako „proizvod iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo“, če:
se upošteva vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve pred spravilom pridelkov;
barva, velikost in oblika črk oznake ne izstopajo bolj kot prodajna oznaka proizvoda in je celotna oznaka napisana samo v eni velikosti črk;
proizvod vsebuje samo eno sestavino kmetijskega izvora;
se oznaka sklicuje na šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 27(10) Uredbe (ES) št. 834/2007.
NASLOV IV
NADZOR
POGLAVJE 1
Minimalne zahteve za nadzor
Člen 63
Nadzorni sistem in obveznosti izvajalca
Ko se nadzorni sistem izvaja prvič, mora izvajalec pripraviti in shraniti:
popoln opis enote in/ali prostorov in/ali dejavnosti;
vse praktične ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote in/ali prostorov in/ali dejavnosti, da se zagotovi skladnost s pravili za ekološko pridelavo;
previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje nevarnosti kontaminacije z nedovoljenimi proizvodi ali snovmi, ter čistilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladiščnih prostorih in v vsej pridelovalni verigi;
specifične značilnosti uporabljenega postopka pridelave, v primeru da izvajalec zahteva dokazila v skladu s členom 68(2).
Kjer je primerno, so lahko opis in ukrepi iz prvega pododstavka del sistema kakovosti, ki ga je vzpostavil izvajalec.
Opis in ukrepi iz odstavka 1 morajo biti vključeni v izjavo, ki jo podpiše odgovorni izvajalec. Izjava pa mora vsebovati še obveznost izvajalca, da bo:
dejavnost izvajal v skladu s pravili za ekološko pridelavo;
ob kršitvah ali nepravilnostih privolil v izvrševanje ukrepov na podlagi pravil za ekološko pridelavo;
privolil v pisno obveščanje kupcev proizvoda, da se zagotovi odstranitev oznak, ki se nanašajo na postopek ekološke pridelave, iz te proizvodnje;
v primerih, ko izvajalca in/ali podizvajalce navedenega izvajalca preverijo različni nadzorni organi ali izvajalci nadzora v skladu z nadzornim sistemom, ki ga je vzpostavila zadevna država članica, privolil v izmenjavo informacij med temi organi ali izvajalci nadzora;
v primerih, ko izvajalec in/ali podizvajalci navedenega izvajalca zamenjajo svoj nadzorni organ ali izvajalca nadzora, privolil v prenos svoje nadzorne dokumentacije naslednjemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora;
v primerih, ko se izvajalec umakne iz nadzornega sistema, nemudoma obvestil ustrezen pristojni organ in nadzorni organ ali izvajalca nadzora;
v primerih, ko se izvajalec umakne iz nadzornega sistema, privolil, da se nadzorna dokumentacija hrani vsaj pet let;
sprejel obvezo, da bo nemudoma obvestil ustrezni nadzorni organ/organe ali izvajalca/izvajalce nadzora o kakršnih koli nepravilnostih ali kršitvah glede ekološkega statusa svojega proizvoda ali ekoloških proizvodov, ki jih dobi od drugih izvajalcev ali podizvajalcev.
Izjavo iz prvega pododstavka mora preveriti in potrditi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda poročilo o ugotovljenih morebitnih pomanjkljivostih in neskladnostih s pravili za ekološko pridelavo. Izvajalec mora to poročilo podpisati in sprejeti potrebne korektivne ukrepe.
Za uporabo člena 28(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 mora izvajalec pristojnemu organu posredovati naslednje podatke:
ime in naslov izvajalca;
lokacijo prostorov in, kjer je primerno, zemljišč (podatke iz zemljiške knjige), kjer poteka dejavnost;
vrsto dejavnosti in proizvodov;
zavezo izvajalca, da bo dejavnost izvajal v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 834/2007 in te uredbe;
v primeru kmetijskega gospodarstva datum, ko je izvajalec na zadevnih zemljiščih prenehal uporabljati proizvode, ki niso odobreni za ekološko pridelavo;
ime odobrenega organa, ki bo izvajal nadzor nad izvajalcem, kjer država članica nadzorni sistem izvaja, tako da odobri take organe.
Člen 64
Sprememba nadzornega sistema
Odgovorni izvajalec mora nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvestiti o vseh spremembah opisa ali ukrepov iz člena 63 in začetnega nadzornega sistema, določenega s členi 70, 74, 80, 82, 86 in 88.
Člen 65
Nadzorni obiski
Nadzorni organ ali izvajalec nadzora odvzame in analizira vzorce vedno, ko obstaja sum, da se uporabljajo proizvodi ali tehnike, ki niso dovoljeni za ekološko pridelavo. V takšnih primerih se najmanjše število vzorcev za odvzem in analizo ne uporabi.
Nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko odvzame in analizira vzorce tudi v kakršnem koli drugem primeru, da bi ugotovil prisotnost proizvodov, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, za preverjanje postopkov pridelave, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo, ali za odkrivanje morebitne kontaminacije s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.
Člen 66
Dokumentarna evidenca
V enoti ali prostorih je treba voditi evidence blaga in finančne evidence, da lahko izvajalec ugotovi ter nadzorni organ ali izvajalec nadzora preveri:
kdo je dobavitelj, in če je to druga oseba, kdo je prodajalec ali izvoznik proizvodov;
vrsto in količine ekoloških proizvodov, dostavljenih v enoto in, kjer je to ustrezno, vseh kupljenih materialov ter uporabo takšnih materialov, in, kjer je to ustrezno, sestavo krmne mešanice;
vrsto in količine ekoloških proizvodov, shranjenih v prostorih;
vrsto, količine in prejemnike in, če so to druge osebe, kupce, ki niso končni potrošniki, vseh proizvodov, ki so zapustili enoto ali skladiščne prostore ali objekte prvega prejemnika;
v primeru izvajalcev, ki ne skladiščijo ali se fizično ne ukvarjajo s takšnimi proizvodi, vrsto in količine kupljenih in prodanih ekoloških proizvodov ter dobavitelje in, če so to druge osebe, prodajalce ali izvoznike ter kupce in, če so to druge osebe, prejemnike.
Člen 67
Dostop do objektov
Izvajalec mora:
nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora za izvajanje nadzora omogočiti dostop do vseh delov enote in vseh prostorov, kot tudi do računov in ustreznih dokazil;
nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora posredovati vse potrebne informacije za izvajanje nadzora;
na zahtevo nadzornega organa ali izvajalca nadzora predložiti rezultate lastnih programov za zagotavljanje kakovosti.
Člen 68
Dokazila
V primeru elektronske izdaje potrdil iz člena 29(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 podpis v polju št. 8 dokazila ni potreben, če se verodostojnost dokazila potrdi z elektronsko metodo, zaščiteno proti ponarejanju.
Prošnje za dopolnilna dokazila se vnesejo v drugo okno obrazca iz Priloge XIIa in na ustrezno mesto v Prilogi XIIb.
Člen 69
Izjava prodajalca
Za namen uporabe člena 9(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 se za izjavo prodajalca, da dobavljeni izdelki niso bili pridelani iz ali z GSO, lahko uporablja vzorec iz Priloge XIII k tej uredbi.
POGLAVJE 2
Posebne zahteve za nadzor rastlin in proizvodov rastlinskega izvora iz kmetijske pridelave ali nabiranja
Člen 70
Nadzorni sistem
Popolni opis enote iz člena 63(1)(a):
je treba pripraviti tudi, če izvajalec omeji svojo dejavnost na nabiranje prostorastočih rastlin;
mora navesti skladiščne in proizvodne prostore ter zemljišča in/ali območja nabiranja in, kjer je ustrezno, prostore, kjer potekajo nekatere dejavnosti predelave in/ali pakiranja; in
mora navesti datum zadnje uporabe proizvodov, katerih uporaba ni združljiva s pravili za ekološko pridelavo, na zadevnih zemljiščih in/ali območjih nabiranja za proizvode.
Člen 71
Obvestila
Izvajalec mora vsako leto pred datumom, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvestiti o svojem načrtu proizvodnje rastlinskih pridelkov, z razčlenitvijo po zemljiščih.
Člen 72
Evidence pridelave rastlin
Evidence pridelave rastlin se morajo voditi v obliki registra in morajo biti vseskozi dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Poleg podatkov iz člena 71 morajo take evidence vsebovati vsaj naslednje podatke:
glede uporabe gnojil: datum uporabe, vrsto in količino gnojila, zemljišča, na katerih se je gnojilo uporabljalo;
glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev: vzrok in datum obdelave, vrsto proizvoda, postopek obdelave;
glede nakupa kmetijskih surovin: datum, vrsto in količino kupljenega proizvoda;
glede spravila: datum, vrsto ter količino pridelkov iz ekološke pridelave ali predelave v preusmeritvi.
Člen 73
Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec
Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot na istem območju, mora tudi na enotah, kjer prideluje neekološke pridelke, vključno s skladiščnimi prostori za kmetijske surovine, izpolnjevati splošne in posebne zahteve za nadzor, določene v poglavju 1 in v tem poglavju.
POGLAVJE 2a
Posebne zahteve za nadzor morskih alg
Člen 73a
Nadzorni sistem za morske alge
Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za morske alge, mora popoln opis lokacije iz člena 63(1)(a) vključevati:
popoln opis obratov na kopnem in morju;
po potrebi okoljsko presojo, kot je opisana v členu 6b(3);
po potrebi načrt trajnostnega upravljanja, kot je opisan v členu 6b(4);
kar zadeva prostorastoče morske alge, pripravo popolnega opisa, načrta obalnih območij in morskih območij nabiranja ter kopenskih območij, kjer se izvajajo dejavnosti naknadnega nabiranja.
Člen 73b
Evidence pridelave morskih alg
Evidence pridelave morskih alg se morajo voditi v obliki registra izvajalca in morajo biti vedno dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Zagotavljati morajo najmanj naslednje informacije:
seznam vrst, datum in pridelano količino;
datum uporabe, vrsto in količino uporabljenega gnojila.
V zvezi z nabiranjem prostorastočih morskih alg mora register vsebovati tudi:
podatke o pridelovanju posameznih vrst v imenovanih gojilnicah za pretekla obdobja;
oceno pridelka (količina) na sezono;
vire mogočega onesnaženja za pridelovalne gojilnice;
trajnostni letni pridelek za vsako gojilnico.
POGLAVJE 3
Zahteve za nadzor živali in proizvodov živalskega izvora, prirejenih v živinoreji
Člen 74
Nadzorni sistem
Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za vzrejo živali, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati:
popoln opis stavb za živali, pašnikov, površin na prostem itd. in, kadar je to primerno, prostorov za shranjevanje, pakiranje in predelavo proizvodov živalskega izvora, surovin in kmetijskih surovin;
popoln opis objektov za shranjevanje hlevskega gnoja.
Praktični ukrepi iz člena 63(1)(b) morajo vključevati:
načrt gnojenja, dogovorjen z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora, skupaj s popolnim opisom območij, namenjenih za pridelavo pridelkov;
kadar je to primerno, pisni dogovor glede trosenja gnoja z drugimi posestvi iz člena 3(3), ki je skladen z določbami pravil za ekološko pridelavo;
načrt upravljanja ekološke enote za vzrejo živali.
Člen 75
Identifikacija rejnih živali
Rejne živali je treba stalno identificirati s postopki, prilagojenimi vsaki vrsti, posamično pri velikih sesalcih, ter posamično ali skupinsko pri perutnini in malih sesalcih.
Člen 76
Evidence rejnih živali
Evidence rejnih živali se morajo voditi v obliki registra in morajo biti ves čas dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Take evidence morajo zagotavljati popoln opis sistema upravljanja črede ali jate in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:
pri živalih, ki pridejo na posestvo: izvor in datum prihoda, obdobje preusmeritve, identifikacijsko številko in veterinarsko spričevalo;
pri živalih, ki zapustijo posestvo: starost, število živali, masa pri zakolu, identifikacijsko oznako in novo lokacijo;
podrobnosti o vsaki izgubljeni živali in razlogih za izgubo;
glede krme: vrsto, vključno s krmnimi dodatki, deležem različnih sestavin v obrokih in obdobji dostopa do območij za prosto rejo ter obdobji sezonskih premikov čred, kadar se uporabljajo omejitve;
glede preprečevanja bolezni in zdravljenja ter veterinarske nege: datum zdravljenja, diagnozo, posologijo, vrsto proizvoda za zdravljenje, navedbo vsebovanih aktivnih farmakoloških učinkovin, metodo zdravljenja in veterinarjev recept za veterinarsko nego z utemeljitvijo ter karence, ki se uporabljajo, preden je proizvode živalskega izvora mogoče tržiti kot ekološke.
Člen 77
Nadzorni ukrepi za veterinarska zdravila za živali
Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba podatke iz člena 76(e) prijaviti nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali ali proizvodi živalskega izvora tržijo kot ekološko pridelani. Istovetnost zdravljenih živali je treba jasno opredeliti: posamično, če gre za velike živali; posamično, po skupinah ali po panjih, če gre za perutnino, male živali in čebele.
Člen 78
Posebni nadzorni ukrepi v čebelarstvu
Člen 79
Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec
Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot, kakor je določeno v členih 17(1), 40 in 41, se tudi za enote, kjer poteka neekološka vzreja živali ali neekološka pridelava proizvodov živalskega izvora, uporablja nadzorni sistem iz poglavja 1 in tega poglavja.
POGLAVJE 3a
Posebne zahteve za nadzor gojenja živali iz ribogojstva
Člen 79a
Nadzorni sistem za gojenje živali iz ribogojstva
Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za gojenje živali iz ribogojstva, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati:
popoln opis obratov na kopnem in morju;
po potrebi okoljsko presojo, kot je opisana v členu 6b(3);
po potrebi načrt trajnostnega upravljanja, kot je opisan v členu 6b(4);
kar zadeva mehkužce, povzetek posebnega poglavja načrta trajnostne presoje, kot zahteva člen 25q(2).
Člen 79b
Evidenca gojenja živali iz ribogojstva
Izvajalec mora v obliki registra, ki ga je treba posodabljati in mora biti vedno dostopen nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva, zagotoviti naslednje informacije:
izvor, datum prihoda in obdobje preusmeritve živali, ki pridejo na kmetijsko gospodarstvo;
število pošiljk, starost, teža in namembni kraj živali, ki zapuščajo kmetijsko gospodarstvo;
evidenco pobegov rib;
v zvezi z ribami, vrsto in količino krme, v primeru krapov in drugih podobnih vrst pa evidenco o uporabi dodatne krme;
veterinarsko zdravljenje z navedenimi podrobnostmi o namenu, datumu uporabe, metodi uporabe, vrsti zdravila in karenci;
ukrepi za preprečevanje bolezni z navedbo podrobnosti o prekinitvi, čiščenju in obdelavi vode.
Člen 79c
Posebni nadzorni obiski za školjke
Pri gojenju školjk se nadzorni obiski opravijo pred in med največjo proizvodnjo biomase.
Člen 79d
Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec
Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot, kot je določeno v členu 25c, se tudi za enote, kjer poteka neekološka vzreja živali iz ribogojstva, uporablja nadzorni sistem iz poglavja 1 in tega poglavja.
POGLAVJE 4
►M2 Zahteve za nadzor enot za pripravo proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, proizvodov iz morskih alg in živali iz ribogojstva ter živil iz teh proizvodov ◄
Člen 80
Nadzorni sistem
Pri enotah, vključenih v pripravo proizvodov za svoj račun ali za račun tretjih oseb, in vključno zlasti z enotami, vključenimi v pakiranje in/ali ponovno pakiranje takih proizvodov, ali enotami, vključenimi v označevanje in/ali ponovno označevanje takih proizvodov, morajo biti v popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) navedeni objekti, ki se uporabljajo za prevzem, predelavo, pakiranje, označevanje in shranjevanje kmetijskih proizvodov pred dejavnostmi in po dejavnostih, ki jih zadevajo, kakor tudi postopki za prevoz teh proizvodov.
POGLAVJE 5
►M2 Zahteve za nadzor uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav ◄
Člen 81
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za vse izvajalce, ki sodelujejo kot uvozniki in/ali prvi prejemniki pri uvozu in/ali prevzemu, za svoj račun ali za račun drugega izvajalca, ekoloških proizvodov.
Člen 82
Nadzorni sistem
Pri uvoznikih mora popolni opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati uvoznikove prostore in njegove uvozne dejavnosti, označevati točke vstopa proizvodov v Skupnost in vse druge objekte, ki jih namerava uvoznik uporabiti za shranjevanje uvoženih proizvodov pred dostavo prvemu prejemniku.
Poleg tega mora izjava iz člena 63(2) vključevati tudi izjavo uvoznika, da bo zagotovil kontrolni pregled vseh objektov, ki jih bo uporabljal za shranjevanje proizvodov, pregled pa bo izvedel nadzorni organ ali izvajalec nadzora ali, če so ti prostori v drugi državi članici ali regiji, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, odobren za izvajanje nadzora v tisti državi članici ali regiji.
Člen 83
Dokumentarna evidenca
Če uvoznik in prvi prejemnik ne poslujeta v isti enoti, morata oba voditi evidenco blaga in finančne izkaze.
Na zahtevo nadzornega organa ali izvajalca nadzora je treba predložiti vse podrobnosti glede prevoza od izvoznika v tretji državi do prvega prejemnika in od prostorov ali skladišč prvega prejemnika do prejemnikov v Skupnosti.
Člen 84
Podatki o uvoženih pošiljkah
Uvoznik nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvesti o vseh pošiljkah, ki jih bo uvozil v Skupnost, pri čemer navede:
ime in naslov prvega prejemnika;
vse podrobnosti, ki jih ta organ ali izvajalec lahko upravičeno zahteva;
v primeru proizvodov, uvoženih na podlagi člena 32 Uredbe (ES) št. 834/2007, dokazila iz navedenega člena;
v primeru proizvodov, uvoženih na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 834/2007, kopijo potrdila o kontrolnem pregledu iz navedenega člena.
Na zahtevo uvoznikovega nadzornega organa ali izvajalca nadzora mora uvoznik podatke iz prvega odstavka posredovati nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora prvega prejemnika.
Uvoznik posreduje informacije iz prvega in drugega odstavka in pri tem uporabi elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System), vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/24/ES ( 30 ).
Člen 85
Nadzorni obiski
Nadzorni organ ali izvajalec nadzora pregleda dokumentarne evidence iz člena 83 te uredbe in potrdilo iz člena 33(1)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali dokazila iz člena 32(1)(c) navedene uredbe.
Kadar uvoznik izvaja uvozne dejavnosti z različnimi enotami ali prostori, mora za vsakega od teh objektov na zahtevo dati na voljo poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) te uredbe.
POGLAVJE 6
Zahteve za nadzor enot, ki so vključene v pridelavo, pripravo ali uvoz ekoloških proizvodov in so izvedbo svojih dejavnosti v celoti ali delno prenesle na tretje osebe
Člen 86
Nadzorni sistem
Kar zadeva dejavnosti, ki jih pogodbeno izvajajo tretje osebe, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati naslednje:
seznam podizvajalcev z opisom njihovih dejavnosti in navedbo nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, ki izvajajo nadzor nad njimi;
pisno soglasje podizvajalcev, da za njihova kmetijska gospodarstva velja nadzorni sistem iz naslova V Uredbe (ES) št. 834/2007;
vse praktične ukrepe, ki jih je treba izvajati na ravni enote in ki med drugim vključujejo ustrezen sistem dokumentarnih evidenc, s čimer se zagotovi, da je proizvode, ki jih izvajalec daje v promet, mogoče ustrezno slediti do njihovih dobaviteljev, prodajalcev, prejemnikov in kupcev.
POGLAVJE 7
Zahteve za nadzor enot, v katerih se pripravlja krma
Člen 87
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za vse enote, ki se ukvarjajo s pripravo proizvodov iz člena 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 na svoj ali tuj račun.
Člen 88
Nadzorni sistem
V popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) morajo biti navedeni:
objekti za prevzem, pripravo in skladiščenje izdelkov, namenjenih za krmo za živali, pred in po postopkih, ki jih zadevajo;
objektov, ki se uporabljajo za skladiščenje drugih izdelkov, uporabljenih za pripravljanje krme;
objektov, ki se uporabljajo za skladiščenje izdelkov za čiščenje in razkuževanje;
po potrebi opis krmne mešanice, ki jo izvajalec namerava proizvajati, v skladu s členom 5(1)(a) Direktive 79/373/EGS, in vrsto ali razred živali, katerim je krmna mešanica namenjena;
po potrebi imena posamičnih krmil, ki jih izvajalec namerava pripravljati.
Člen 89
Dokumentarna evidenca
Za namene ustreznega nadzora postopkov mora dokumentarna evidenca iz člena 66 vključevati podatke o izvoru, vrsti in količini posamičnih krmil, dodatkih, prodaji in končnih izdelkih.
Člen 90
Nadzorni obiski
Nadzorni obisk iz člena 65 vključuje popoln fizični pregled vseh prostorov. Poleg tega mora nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajati namenske obiske na osnovi splošne ocene potencialnih tveganj neskladnosti s pravili za ekološko pridelavo.
Nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora biti posebno pozoren na kritične nadzorne točke, nakazane za izvajalca, s ciljem ugotoviti, ali se nadzor in preverjanje dejavnosti izvajata pravilno.
Vsi prostori, ki jih uporablja izvajalec za opravljanje svojih dejavnosti, se lahko kontrolno pregledajo tako pogosto, kot to zahtevajo navzoča tveganja.
POGLAVJE 8
Kršitve in izmenjava informacij
Člen 91
Ukrepi v primeru suma kršitev in nepravilnosti
Kadar nadzorni organ ali izvajalec nadzora utemeljeno sumi, da namerava izvajalec dati v promet proizvod, ki ni v skladu s pravili za ekološko pridelavo, a ima oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, lahko zahteva, da izvajalec začasno, za obdobje, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, izdelka s tako oznako ne sme dajati v promet. Preden nadzorni organ ali izvajalec nadzora sprejme tako odločitev, izvajalcu omogoči, da poda svoje pripombe. Izvajalec je poleg tega obvezan, da z izdelka umakne vsa sklicevanja na postopek ekološke pridelave, če je nadzorni organ ali izvajalec nadzora prepričan, da proizvod ne izpolnjuje zahtev za ekološko pridelavo.
Če pa se sum v omenjenem obdobju ne potrdi, se odločitev iz prvega pododstavka prekliče najpozneje ob koncu tega obdobja. Izvajalec pri razreševanju suma v celoti sodeluje z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora.
Člen 92
Izmenjava informacij med nadzornimi organi, izvajalci nadzora in pristojnimi organi
Prejšnji nadzorni organ ali izvajalec nadzora izroči ustrezne dele nadzorne dokumentacije zadevnega izvajalca in poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) naslednjemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.
Novi nadzorni organ ali izvajalec nadzora zagotovi, da je izvajalec popravil ali popravlja neskladnosti iz poročila prejšnjega nadzornega organa ali izvajalca nadzora.
Navedeni pristojni organ lahko na lastno pobudo zahteva tudi kakršne koli druge informacije o nepravilnostih ali kršitvah.
Navedene organe ali izvajalce nadzora prav tako obvesti v primeru, če odkrije nepravilnosti ali kršitve v zvezi s proizvodi, ki jih nadzirajo drugi nadzorni organi ali izvajalci nadzora.
Člen 92a
Izmenjava informacij med različnimi državami članicami in Komisijo
O rezultatih raziskave in ukrepih, ki jih je sprejela, obvesti državo članico, ki je obvestilo poslala, druge države članice in Komisijo, in sicer tako, da odgovori na prvotno obvestilo prek računalniškega sistema iz člena 94(1). Odgovor se pošlje v 30 koledarskih dneh od datuma prvotnega obvestila.
Člen 92b
Objava informacij
Države članice dajo javnosti na primeren način – tudi prek objave na svetovnem spletu – na voljo posodobljene sezname iz člena 28(5) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki vsebujejo posodobljena dokazila o posameznih izvajalcih, kot določa člen 29(1) navedene uredbe, z uporabo vzorca iz Priloge XII k tej uredbi. Države članice ustrezno upoštevajo zahteve o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ).
POGLAVJE 9
Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi
Člen 92c
Nadzorne dejavnosti, ki se tičejo izvajalcev nadzora
Te nadzorne dejavnosti vključujejo oceno notranjih postopkov izvajalcev nadzora, ki se uporabljajo za preglede, upravljanje in proučitev nadzorne dokumentacije glede na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ter preverjanje ukrepanja v primeru neskladnosti in ukrepanja v primeru ugovorov in pritožb.
Postopek analize tveganja je zasnovan tako, da:
je rezultat analize tveganja podlaga za določitev intenzivnosti nenapovedanih ali napovedanih letnih pregledov in obiskov;
se izvedejo dodatni naključni nadzorni obiski, izvedeni v skladu s členom 65(4), pri vsaj 10 % izvajalcev s sklenjeno pogodbo v skladu s kategorijo tveganja;
je nenapovedanih vsaj 10 % vseh pregledov in obiskov, ki se izvedejo v skladu s členom 65(1) in (4);
je izbor izvajalcev, pri katerih bodo nenapovedani pregledi in obiski izvedeni, določen na podlagi analize tveganja, in da se ti nenapovedani pregledi in obiski načrtujejo glede na raven tveganja.
Člen 92d
Katalog ukrepov v primeru nepravilnosti in kršitev
Pristojni organi sprejmejo katalog z seznamom, ki vsebuje vsaj kršitve in nepravilnosti glede ekološkega statusa proizvodov, skupaj z ustreznimi ukrepi, ki jih izvajalci nadzora izvedejo v primeru, ko pri izvajalcih pod svojim nadzorom ugotovijo kršitve ali nepravilnosti, ter ga predložijo izvajalcem nadzora, na katere so prenesli naloge nadzora.
Pristojni organi lahko na lastno pobudo v katalog vnesejo druge ustrezne informacije.
Člen 92e
Letni pregled izvajalcev nadzora
Pristojni organi organizirajo letni pregled izvajalcev nadzora, na katere so prenesli naloge nadzora v skladu s členom 27(4)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007. Pri letnem pregledu pristojni organ upošteva rezultate dela nacionalnega akreditacijskega organa iz člena 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008. Med letnim pregledom pristojni organ preveri zlasti:
da je uporabljeni postopek v skladu s standardnim postopkom nadzora izvajalca nadzora, ki ga je ta predložil pristojnemu organu v skladu s členom 27(6)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007;
da ima izvajalec nadzora zadostno število ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja v skladu s členom 27(5)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 in da je bilo izvedeno usposabljanje v zvezi s tveganji, ki vplivajo na ekološki status proizvodov;
da izvajalec nadzora ima in upošteva dokumentirane postopke in predloge za:
letno analizo tveganja v skladu s členom 27(3) Uredbe (ES) št. 834/2007;
pripravo strategije vzorčenja na podlagi tveganja, izvedbo vzorčenja in laboratorijsko analizo;
izmenjavo informacij z drugimi izvajalci nadzora in s pristojnim organom;
začetne preglede in nadaljnje preglede za spremljanje stanja izvajalcev pod njegovim nadzorom;
uporabo in nadaljnje spremljanje kataloga ukrepov, ki se izvajajo v primeru kršitev ali nepravilnosti;
izpolnjevanje zahtev glede varstva osebnih podatkov v zvezi z izvajalci pod njegovim nadzorom, kot jih je določila država članica, v kateri navedeni pristojni organ deluje, in v skladu z Direktivo 95/46/ES.
Člen 92f
Ekološki podatki v večletnem nacionalnem načrtu nadzora in letnem poročilu
Države članice zagotovijo, da je v njihov večletni nacionalni načrti nadzora iz člena 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 vključen nadzor pregledov ekološke pridelave v skladu s to uredbo in da letno poročilo iz člena 44 Uredbe (ES) št. 882/2004 vsebuje posebne podatke v zvezi z navedenim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: ekološki podatki). Ekološki podatki vključujejo teme iz Priloge XIIIb k tej uredbi.
Osnova za ekološke podatke so informacije v zvezi s pregledi, ki jih izvajajo izvajalci nadzora in/ali nadzorni organi, ter revizije, ki jih izvajajo pristojni organi.
Podatki se za leto 2014 predložijo od leta 2015 dalje v obliki predloge iz Priloge XIIIc k tej uredbi.
Države članice lahko vnesejo ekološke podatke v obliki ekološkega poglavja svojega nacionalnega načrta nadzora in svojega letnega poročila.
NASLOV V
POSREDOVANJE INFORMACIJ KOMISIJI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Posredovanje informacij Komisiji
Člen 93
Statistični podatki
Statistični podatki iz odstavka 1 morajo vključevati zlasti naslednje podatke:
število ekoloških pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in izvoznikov;
količino ekoloških pridelkov, pridelovalno površino v preusmeritvi in površino, kjer poteka ekološka pridelava;
število ekološko vzrejenih živali in ekološke proizvode živalskega izvora;
podatke o ekološki industrijski pridelavi po vrstah dejavnosti;
število enot za ekološko gojenje živali iz ribogojstva;
obseg proizvodnje ekološkega gojenja živali iz ribogojstva;
število enot ekoloških morskih alg in obseg pridelave morskih alg (neobvezno).
Člen 94
Drugi podatki
Države članice preko računalniškega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij ter ga vzpostavi Komisija (Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja), Komisiji posredujejo naslednje podatke, ki niso statistični:
do 30. junija 2017 informacije iz člena 35(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z elektronskim naslovom in internetnim naslovom, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij;
do 30. junija 2017 informacije iz člena 35(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z naslovom, elektronskim naslovom in internetnim naslovom, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij;
vsako leto do 1. julija vse druge podatke, ki se zahtevajo ali so potrebni na podlagi te uredbe;
izjeme, ki so jih odobrile države članice v skladu s členoma (c) in (e) prvega odstavka člena 47, in sicer v enem mesecu od njihove odobritve;
do 30. junija 2017 ime, naslov, elektronski naslov in internetni naslov pristojnih organov zadevne države članice, kakor so opredeljeni v točki 6 člena 2 Uredbe (ES) št. 1235/2008, ter pozneje morebitne spremembe teh informacij.
POGLAVJE 2
Prehodne in končne določbe
Člen 95
Prehodni ukrepi
V prehodnem obdobju do 1. julija 2010 lahko izvajalci pri označevanju uporabljajo določbe iz Uredbe (EGS) št. 2092/91 za:
sistem za izračun odstotka ekoloških sestavin v hrani;
šifro in/ali naziv nadzornega organa ali izvajalca nadzora.
Zaloge vina, proizvedenega do 31. julija 2012 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko še naprej dajejo na trg do porabe zalog ob upoštevanju naslednjih zahtev glede označevanja:
logotip ekološke pridelave Skupnosti iz člena 25(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki se od 1. julija 2010 imenuje „ekološki logotip EU“, se uporabi le pod pogojem, da je postopek proizvodnje vina v skladu s poglavjem 3a naslova II te uredbe;
izvajalci, ki uporabljajo „ekološki logotip EU“, morajo hraniti dokazila vsaj za obdobje petih let po vnosu na trg vina, proizvedenega iz ekološkega grozdja, vključno s podatki o količinah vina v litrih na kategorijo vina in leto;
če dokazila iz točke (b) tega odstavka niso na voljo, se lahko takšno vino označi kot „vino, proizvedeno iz ekološkega grozdja“ pod pogojem, da je v skladu z zahtevami te uredbe, razen s tistimi iz poglavja 3a naslova II Uredbe;
vino, označeno z „vino, proizvedeno iz ekološkega grozdja“, ne sme biti označeno z „ekološkim logotipom EU“.
Člen 96
Razveljavitev
Uredbe (EGS) št. 207/93, (ES) št. 223/2003 in (ES) št. 1452/2003 se razveljavijo.
Sklicevanja na razveljavljene uredbe in Uredbo (EGS) št. 2092/91 veljajo za sklicevanja na to uredbo in se berejo na podlagi tabele ujemanja iz Priloge XIV.
Člen 97
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne 1. januarja 2009.
Odstavek 2(a) člena 27 in člen 58 se začneta uporabljati 1. julija 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Gnojila, dodatki za izboljšanje tal in hranilne snovi iz člena 3(1) in člena 6d(2)
Opomba:
A: Dovoljeni na podlagi Uredbe (EGS) št. 2092/91 in preneseni s členom 16(3)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007.
B: Dovoljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007.
|
Dovoljenje |
Ime Sestavljeni proizvodi ali proizvodi, ki vsebujejo samo materiale, naštete v tej prilogi |
Opis, zahteve glede sestave, pogoji uporabe |
|
A |
hlevski gnoj |
Proizvod, ki je sestavljen iz mešanice živalskih iztrebkov in rastlinskega materiala (hlevska stelja). Prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva. |
|
A |
posušen hlevski gnoj in dehidriran gnoj perutnine |
Prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva. |
|
A |
kompostirani živalski iztrebki, vključno z gnojem perutnine in kompostiranim hlevskim gnojem |
Prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva. |
|
A |
tekoči živalski iztrebki |
Uporaba po nadzorovani fermentaciji in/ali ustrezni razredčitvi. Prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva. |
|
B |
kompostirana ali fermentirana mešanica gospodinjskih odpadkov |
Izdelek se pridobiva iz ločeno zbranih gospodinjskih odpadkov, ki so bili v postopku kompostiranja ali anaerobne fermentacije za proizvodnjo bioplina. Samo rastlinski in živalski gospodinjski odpadki. Samo kadar je proizveden v zaprtem in nadzorovanem sistemu zbiranja, sprejetem v državi članici. Najvišje dovoljene koncentracije v mg/kg suhe snovi: kadmij: 0,7, baker: 70, nikelj: 25, svinec: 45, cink: 200, živo srebro: 0,4, krom (skupaj): 70, krom (VI): nezaznaven. |
|
A |
šota |
Uporaba omejena na vrtnarstvo (zelenjadarstvo, gojenje cvetja in drevja, drevesnice). |
|
A |
substrat za gojenje gob |
Začetna sestava substrata je omejena na proizvode iz te priloge. |
|
A |
iztrebki deževnikov (vermikompost) in žuželk |
|
|
A |
gvano |
|
|
A |
kompostirana ali fermentirana mešanica rastlinske snovi |
Izdelek se pridobiva iz mešanic rastlinske snovi, ki so bile v postopku kompostiranja ali anaerobne fermentacije za proizvodnjo bioplina. |
|
B |
pregnito blato, ki nastane pri proizvodnji bioplina in vsebuje stranske proizvode živalskega izvora, prebavljene skupaj s snovmi rastlinskega ali živalskega izvora, kot so naštete v tej Prilogi |
Živalski stranski proizvodi (vključno s stranskimi proizvodi divjih živali) kategorije 3 in vsebina prebavnega trakta kategorije 2 (kategoriji 2 in 3, kot sta opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1)) ne smejo izvirati iz industrijskega kmetijstva. Postopki morajo biti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 142/2011. Se ne uporablja za užitne dele rastline. |
|
B |
proizvodi ali stranski proizvodi živalskega izvora: krvna moka moka iz parkljev moka iz rogov kostna moka ali deželatinirana kostna moka ribja moka mesna moka moka iz perja, dlake in „chiquette“ volna krzno (1) dlaka mlečni proizvodi hidrolizirane beljakovine (2) |
(1) Najvišja koncentracija kroma (VI) v mg/kg suhe snovi: nezaznaven. (2) Se ne uporablja za užitne dele rastline. |
|
A |
proizvodi in stranski proizvodi rastlinskega izvora za gnojenje |
Primeri: moka iz pogač po stiskanju semen oljnic, kakavove lupine, ostanki po izdelavi slada. |
|
B |
hidrolizirane beljakovine rastlinskega izvora |
|
|
A |
morske alge in proizvodi iz morskih alg |
Če se pridobivajo neposredno s: (i) fizičnimi postopki, vključno z dehidracijo, zamrzovanjem in mletjem, (ii) ekstrakcijo z vodo ali kislo in/ali alkalno vodno raztopino, (iii) fermentacijo. |
|
A |
lesna moka in lesni sekanci |
Les, ki po poseku ni bil kemično obdelan. |
|
A |
kompostirano lubje |
Les, ki po poseku ni bil kemično obdelan. |
|
A |
lesni pepel |
Iz lesa, ki po poseku ni bil kemično obdelan. |
|
A |
mehki mleti surovi fosfat |
Proizvod, kot je opredeljen v točki 7 Priloge IA.2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vsebnost kadmija največ 90 mg/kg P205. |
|
A |
aluminijev kalcijev fosfat |
Proizvod, kot je opredeljen v točki 6 Priloge IA.2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Vsebnost kadmija največ 90 mg/kg P205. Uporaba omejena na bazična tla (pH > 7,5). |
|
A |
bazična žlindra |
Proizvod, kot je opredeljen v točki 1 Priloge IA.2 k Uredbi (ES) št. 2003/2003. |
|
A |
surova kalijeva sol ali kainit |
Proizvod, kot je opredeljen v točki 1 Priloge IA.3 k Uredbi (ES) št. 2003/2003. |
|
A |
kalijev sulfat, ki po možnosti vsebuje magnezijevo sol |
Proizvod se pridobiva iz surove kalijeve soli s postopkom fizične ekstrakcije in po možnosti vsebuje tudi magnezijeve soli. |
|
A |
droži in ekstrakt iz droži |
Amonijeve droži so izključene. |
|
A |
kalcijev karbonat, npr. kreda, lapor, zmlet apnenec, bretonski ameliorant (maerl), fosfatna kreda |
Izključno naravnega izvora. |
|
B |
odpadki mehkužcev |
Samo iz trajnostnega ribištva, kot je opredeljeno v členu 4(1)(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ali ekološke akvakulture. |
|
B |
jajčne lupine |
Prepovedano, če izvira iz industrijskega kmetijstva. |
|
|
magnezijev in kalcijev karbonat |
Izključno naravnega izvora. Npr. magnezijeva kreda, zmlet magnezij, apnenec. |
|
A |
magnezijev sulfat (kiezerit) |
Izključno naravnega izvora. |
|
A |
raztopina kalcijevega klorida |
Zdravljenje listov jablan po ugotovljenem pomanjkanju kalcija. |
|
A |
kalcijev sulfat (mavec) |
Proizvodi, kot so opredeljeni v točki 1 Priloge ID k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Izključno naravnega izvora. |
|
A, B |
industrijsko apno iz pridelave sladkorja |
Stranski proizvod pri pridelavi sladkorja iz sladkorne pese in sladkornega trsa. |
|
A |
industrijsko apno iz proizvodnje vakuumske soli |
Stranski proizvod proizvodnje vakuumske soli iz slanice, ki jo najdemo v gorah. |
|
A |
elementarno žveplo |
Proizvodi, kot so določeni v Prilogi ID.3 k Uredbi (ES) št. 2003/2003. |
|
A |
elementi v sledovih |
Anorganska mikrohranila, uvrščena na seznam v delu E Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. |
|
A |
natrijev klorid |
|
|
A |
kamena moka in gline |
|
|
B |
humusni premog (surova organska usedlina, bogata s huminskimi kislinami) |
Samo če je pridobljen kot stranski proizvod rudarskih dejavnosti. |
|
B |
huminske in fulvične kisline |
Samo če so pridobljene z anorganskimi solmi/raztopinami, razen amonijevih soli, ali s čiščenjem pitne vode. |
|
B |
ksilit |
Samo če je pridobljen kot stranski proizvod rudarskih dejavnosti (npr. stranski proizvod pridobivanja rjavega premoga). |
|
B |
hitin (polisaharid, pridobljen iz rakovih lupin) |
Samo če je pridobljen s trajnostnim ribištvom, kot je opredeljeno v členu 4(1)(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ali ekološko akvakulturo. |
|
B |
organska bogata usedlina iz sladkovodnih voda, ki nastane v odsotnosti kisika (npr. sapropel) |
Zgolj organske usedline, ki so stranski proizvodi upravljanja sladkovodnih voda ali pridobljene na območjih nekdanjih sladkih voda. Pridobivanje bi moralo potekati tako, da minimalno vpliva na vodni sistem. Zgolj usedline iz vodnih virov, ki niso onesnaženi s pesticidi, obstojnimi organskimi onesnaževali in nafti podobnimi snovmi. Najvišje dovoljene koncentracije v mg/kg suhe snovi: kadmij: 0,7, baker: 70, nikelj: 25, svinec: 45, cink: 200, živo srebro: 0,4, krom (skupaj): 70, krom (VI): nezaznaven. |
|
B |
biooglje – pirolizni proizvod iz različnih organskih materialov rastlinskega izvora, ki se uporablja kot sredstvo za izboljšanje tal. |
Samo iz rastlinskih materialov, neobdelanih ali obdelanih s proizvodi, vključenimi v Prilogo II. Najvišja vrednost 4 mg policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) na kg suhe snovi. Ta vrednost se pregleda vsako drugo leto, pri čemer se upošteva tveganje kopičenja zaradi različnih uporab. |
|
(1)
Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).
(2)
Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1). |
||
PRILOGA II
Pesticidi – fitofarmacevtska sredstva iz člena 5(1)
Vse snovi, navedene v tej prilogi, morajo izpolnjevati vsaj pogoje uporabe, kot so opredeljeni v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 34 ). Strožji pogoji uporabe v ekološki pridelavi so navedeni v drugem stolpcu v vsaki tabeli.
1. Snovi rastlinskega ali živalskega izvora
|
Ime |
Opis, zahteve glede sestave, pogoji uporabe |
|
Allium sativum (izvleček česna) |
|
|
azadirahtin, ekstrahiran iz Azadirachta indica (drevo nim) |
|
|
čebelji vosek |
Samo za uporabo pri obrezovanju / kot zaščitno sredstvo za rane. |
|
COS-OGA |
|
|
hidrolizirane beljakovine, razen želatine |
|
|
laminarin |
Kelp (pepel morskih alg) se pridobiva ekološko v skladu s členom 6d ali na trajnostni način v skladu s členom 6c. |
|
maltodekstrin |
|
|
feromoni |
Samo v pasteh in razpršilnikih. |
|
rastlinska olja |
Odobrene vse uporabe, razen kot herbicid. |
|
piretrini |
Samo rastlinskega izvora. |
|
kvasija, ekstrahirana iz Quassia amara |
Samo kot insekticid, repelent. |
|
repelenti po vonju živalskega ali rastlinskega izvora / ovčja maščoba |
Uporabljajo se samo na neužitnih delih rastline in kjer se z rastlino ne prehranjujejo ovce ali koze. |
|
Salix spp. Cortex (lubje vrbe) |
|
|
terpeni (evgenol, geraniol in timol) |
|
2. Osnovne snovi
|
Osnovne snovi na osnovi hrane (vključno z lecitini, saharozo, fruktozo, kisom, sirotko, hitosanom hidrokloridom (1) in Equisetum arvense itd.) |
Samo osnovne snovi, opredeljene v členu 23 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (2), ki so hrana, opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002, in so rastlinskega ali živalskega izvora. Snovi se ne uporabljajo kot herbicidi. |
|
(1)
Pridobljen s trajnostnim ribištvom ali ekološko akvakulturo.
(2)
Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). |
|
3. Mikroorganizmi ali snovi, ki jih mikroorganizmi proizvajajo ali so pridobljene iz njih
|
Ime |
Opis, zahteve glede sestave, pogoji uporabe |
|
mikroorganizmi |
Ki niso bili gensko spremenjeni. |
|
spinosad |
|
|
cerevisan |
|
4. Snovi, ki niso snovi iz oddelkov 1, 2 in 3
|
Ime |
Opis, zahteve glede sestave, pogoji ali omejitve uporabe |
|
aluminijev silikat (kaolin) |
|
|
kalcijev hidroksid |
Kot fungicid se uporablja samo pri sadnem drevju, vključno z drevesnicami, za nadzor Nectria galligena. |
|
ogljikov dioksid |
|
|
bakrove spojine v obliki: bakrovega hidroksida, bakrovega oksiklorida, bakrovega oksida, bordojske mešanice in trivalentnega bakrovega sulfata |
|
|
diamonijev fosfat |
Samo kot vaba v pasteh. |
|
etilen |
|
|
maščobne kisline |
Odobrene vse uporabe, razen kot herbicid. |
|
železov fosfat (železov(III) ortofosfat) |
Pripravki, ki se raztresejo po površini med gojenimi rastlinami. |
|
vodikov peroksid |
|
|
kieselgur (diatomejska zemlja) |
|
|
žvepleno apno (kalcijev polisulfid) |
|
|
parafinsko olje |
|
|
kalijev in natrijev hidrogen karbonat (kalijev ali natrijev bikarbonat) |
|
|
piretroidi (izključno deltametrin ali lambdacihalotrin) |
Samo v pasteh s posebnimi vabami, samo proti Bactrocera oleae in Ceratitis capitata Wied. |
|
kremenov pesek |
|
|
natrijev klorid |
Odobrene vse uporabe, razen kot herbicid.“ |
|
žveplo |
|
PRILOGA III
Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve različnih vrst živali in prireje iz člena 10(4)
1. Govedo, kopitarji, ovce, koze in prašiči
|
|
Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) |
Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov) |
|
|
|
najmanjša živa masa (kg) |
m2/glavo |
m2/glavo |
|
Plemensko in pitovno govedo in kopitarji |
do 100 |
1,5 |
1,1 |
|
do 200 |
2,5 |
1,9 |
|
|
do 350 |
4,0 |
3 |
|
|
več kot 350 |
5 z najmanj 1 m2/100 kg |
3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg |
|
|
Krave molznice |
|
6 |
4,5 |
|
Plemenski biki |
|
10 |
30 |
|
Ovce in koze |
|
1,5 na ovco/kozo |
2,5 |
|
|
0,35 na jagnje/kozliča |
0,5 |
|
|
Oprasene svinje s pujski, starimi do 40 dni |
|
7,5 na svinjo |
2,5 |
|
Prašiči pitanci |
do 50 |
0,8 |
0,6 |
|
do 85 |
1,1 |
0,8 |
|
|
do 110 |
1,3 |
1 |
|
|
Nad 110 kg |
1,5 |
1,2 |
|
|
Pujski |
starimi več kot 40 dni in težkimi do 30 kg |
0,6 |
0,4 |
|
Plemenski prašiči |
|
2,5 na samico |
1,9 |
|
|
6 na samca če se staje uporabljajo za naravni pripust: 10 m2/merjasca |
8,0 |
|
2. Perutnina
|
|
Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) |
Zunanja površina (m2 razpoložljive površine pri kolobarjenju/glavo) |
||
|
|
število živali/m2 |
centimetri lojtric/žival |
gnezdo |
|
|
Kokoši nesnice |
6 |
18 |
7 nesnic na gnezdo ali, če gre za skupno gnezdo, 120 cm2/kokoš |
4; če ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto. |
|
Perutnina za pitanje (v fiksnih objektih) |
10 z največ 21 kg žive mase/m2 |
20 (samo za pegatke) |
|
4 piščanci za peko in pegatke 4,5 race 10 puranov 15 gosi Pri vseh zgoraj navedenih vrstah se ne preseže omejitev 170 kg N/ha/leto |
|
Perutnina za pitanje v premičnih objektih |
16 (1) v premičnem objektu z največ 30 kg žive mase/m2 |
|
|
2,5 , če ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto |
|
(1)
Samo če gre za premične objekte, ki ne presegajo 150 m2 površine tal. |
||||
PRILOGA IV
Največje število živali na hektar iz člena 15(2)
|
Vrsta ali kategorija živali |
Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto |
|
Kopitarji, starejši od šest mesecev |
2 |
|
Teleta za pitanje |
5 |
|
Drugo govedo, staro manj kakor eno leto |
5 |
|
Moško govedo, staro od enega leta do manj kot dve leti |
3,3 |
|
Žensko govedo, staro od enega leta do manj kot dve leti |
3,3 |
|
Moško govedo, staro dve leti ali več |
2 |
|
Plemenske telice |
2,5 |
|
Telice za pitanje |
2,5 |
|
Krave molznice |
2 |
|
Izločene krave molznice |
2 |
|
Druge krave |
2,5 |
|
Plemenske kunčje samice |
100 |
|
Ovce |
13,3 |
|
Koze |
13,3 |
|
Pujski |
74 |
|
Plemenske svinje |
6,5 |
|
Prašiči pitanci |
14 |
|
Drugi prašiči |
14 |
|
Piščanci za zakol |
580 |
|
Kokoši nesnice |
230 |
PRILOGA V
Posamična krmila iz člena 22(d), člena 24(2) in člena 25m(1)
1. POSAMIČNA KRMILA RUDNINSKEGA IZVORA
|
Dovoljenje |
Snov |
Pogoji uporabe |
|
A |
apnenčaste morske lupine |
|
|
A |
apnenčaste morske alge (Maerl) |
|
|
A |
litotam |
|
|
A |
kalcijev glukonat |
|
|
A |
kalcijev karbonat |
|
|
A |
defluorirani monokalcijev fosfat |
|
|
A |
defluorirani dikalcijev fosfat |
|
|
A |
magnezijev oksid (anhidrirani magnezij) |
|
|
A |
magnezijev sulfat |
|
|
A |
magnezijev klorid |
|
|
A |
magnezijev karbonat |
|
|
A |
kalcij-magnezijev fosfat |
|
|
A |
magnezijev fosfat |
|
|
A |
mononatrijev fosfat |
|
|
A |
kalcijev natrijev fosfat |
|
|
A |
monoamonijev fosfat (amonijev dihidrogen ortofosfat) |
samo za ribogojstvo |
|
A |
natrijev klorid |
|
|
A |
natrijev bikarbonat |
|
|
A |
natrijev karbonat |
|
|
A |
natrijev sulfat |
|
|
A |
kalijev klorid |
|
2. DRUGA POSAMIČNA KRMILA
(Stranski) proizvodi fermentacije iz mikroorganizmov, katerih celice so bile inaktivirane ali uničene
|
A |
saccharomyces cerevisiae |
|
|
A |
saccharomyces carlsbergiensis |
|
PRILOGA VI
Krmni dodatki za prehrano živali iz člena 22(g), člena 24(2) in člena 25m(2)
Krmne dodatke iz te priloge je treba odobriti v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003.
1. TEHNOLOŠKI DODATKI
(a) Konzervansi
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
|
|
E 200 |
sorbinska kislina |
|
|
|
E 236 |
mravljinčna kislina |
|
|
|
E 237 |
natrijev format |
|
|
|
E 260 |
ocetna kislina |
|
|
|
E 270 |
mlečna kislina |
|
|
|
E 280 |
propionska kislina |
|
|
|
E 330 |
citronska kislina |
|
(b) Antioksidanti
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
|
|
1b306(i) |
izvlečki tokoferola iz rastlinskih olj |
|
|
|
1b306(ii) |
izvlečki iz rastlinskih olj, bogati s tokoferolom (bogati z deltatokoferolom) |
|
(c) Emulgatorji, stabilizatorji, sredstva za zgoščevanje in sredstva za želiranje
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
|
|
1c322 |
lecitini |
Samo če so pridobljeni iz ekoloških surovin. |
|
|
|
|
Uporaba omejena na krmo za živali iz akvakulture. |
(d) Vezalci in sredstva proti strjevanju
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
|
|
E 412 |
gumi guar |
|
|
|
E 535 |
natrijev ferocianid |
Največji odmerek znaša 20 mg/kg NaCl, preračunano na ferocianidne anione. |
|
|
E 551b |
koloidni silicijev dioksid |
|
|
|
E 551c |
kieselgur (diatomejska zemlja, prečiščena) |
|
|
|
1m558i |
bentonit |
|
|
|
E 559 |
kaolinska glina brez azbesta |
|
|
|
E 560 |
naravne mešanice steatitov in klorita |
|
|
|
E 561 |
vermikulit |
|
|
|
E 562 |
sepiolit |
|
|
|
E 566 |
natrolit-fonolit |
|
|
|
1g568 |
klinoptilolit sedimentarnega izvora |
|
|
|
E 599 |
perlit |
|
(e) Silirni dodatki
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
1k 1k236 |
encimi, mikroorganizmi mravljinčna kislina |
Uporaba omejena na proizvodnjo silaže, če vremenski pogoji ne dopuščajo ustrezne fermentacije. Uporaba mravljinčne in propionske kisline ter njunih natrijevih soli v proizvodnji silaže je dovoljena le, če vremenski pogoji ne dopuščajo ustrezne fermentacije. |
|
1k237 |
natrijev format |
|
|
1k280 |
propionska kislina |
|
|
1k281 |
natrijev propionat |
2. SENZORIČNI DODATKI
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
2b |
aromatične snovi |
Samo izvlečki iz kmetijskih proizvodov. |
|
|
Castanea sativa Mill.: izvleček kostanja |
|
3. HRANILNI DODATKI
(a) Vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
3a |
vitamini in provitamini |
Pridobljeni iz kmetijskih proizvodov. Če so pridobljeni sintetično, se za monogastrične živali in živali iz akvakulture lahko uporabljajo samo tisti, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov. Če so pridobljeni sintetično, se za prežvekovalce lahko uporabljajo samo vitamini A, D in E, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov; uporaba je odvisna od predhodne odobritve držav članic na podlagi ocene možnosti, da ekološko vzrejeni prežvekovalci dobijo potrebne količine navedenih vitaminov iz krmnih obrokov. |
|
3a920 |
brezvodni betain |
Samo za monogastrične živali. Samo naravnega izvora, če je na voljo, ekološkega. |
(b) Sestavine elementov v sledovih
|
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
|
E1 železo |
|
|
|
|
3b101 |
železov(II) karbonat (siderit) |
|
|
|
3b103 |
železov(II) sulfat monohidrat |
|
|
|
3b104 |
železov(II) sulfat heptahidrat |
|
|
|
3b201 |
kalijev jodid |
|
|
|
3b202 |
kalcijev jodat, brezvodni |
|
|
|
3b203 |
prevlečen granuliran brezvodni kalcijev jodat |
|
|
|
3b301 |
kobaltov(II) acetat tetrahidrat |
|
|
|
3b302 |
kobaltov(II) karbonat |
|
|
|
3b303 |
kobaltov(II) karbonat hidroksid (2 : 3) monohidrat |
|
|
|
3b304 |
prevlečen granuliran kobaltov(II) karbonat hidroksid (2 : 3) monohidrat |
|
|
|
3b305 |
kobaltov(II) sulfat heptahidrat |
|
|
|
3b402 |
bakrov(II) karbonat dihidroksi monohidrat |
|
|
|
3b404 |
bakrov(II) oksid |
|
|
|
3b405 |
bakrov(II) sulfat pentahidrat |
|
|
|
3b409 |
dibakrov klorid trihidroksid (TBCC) |
|
|
|
3b502 |
manganov(II) oksid |
|
|
|
3b503 |
manganov sulfat, monohidrat |
|
|
|
3b603 |
cinkov oksid |
|
|
|
3b604 |
cinkov sulfat heptahidrat |
|
|
|
3b605 |
cinkov sulfat monohidrat |
|
|
|
3b609 |
cinkov klorid hidroksid monohidrat (TBZC) |
|
|
|
3b701 |
natrijev molibdat dihidrat |
|
|
|
3b801 |
natrijev selenit |
|
|
|
3b810, 3b811, 3b812, 3b813 in 3b817 |
selenizirane neaktivirane kvasovke |
|
4. ZOOTEHNIČNI DODATKI
|
Identifikacijske številke ali funkcijske skupine |
Snov |
Opis, pogoji uporabe |
|
4a, 4b, 4c in 4d |
encimi in mikroorganizmi v kategoriji „zootehnični dodatki““ |
|
PRILOGA VII
Proizvodi za čiščenje in razkuževanje
1. Proizvodi za čiščenje in razkuževanje zgradb in napeljav za živalsko proizvodnjo iz člena 23(4):
2. Proizvodi za čiščenje in razkuževanje za živali iz ribogojstva in pri pridelavi morskih alg iz člena 6e(2), člena 25s(2) in člena 29a.
2.1 V skladu z ustreznimi določbami Unije in nacionalnimi določbami, določenimi v členu 16(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, in zlasti z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 35 ), proizvodi, ki se uporabljajo za čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, kadar v njih ni živali iz ribogojstva, lahko vsebujejo naslednje aktivne snovi:
2.2 V skladu z ustreznimi določbami Unije in nacionalnimi določbami, določenimi v členu 16(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, in zlasti z Uredbo (EU) št. 528/2012 in Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 36 ), proizvodi, ki se uporabljajo za čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, kadar so v njih živali iz ribogojstva ali jih ni v njih, lahko vsebujejo naslednje aktivne snovi:
PRILOGA VIII
Nekateri proizvodi in snovi za uporabo v proizvodnji predelane ekološke hrane, kvasa in proizvodov iz kvasa iz člena 27(1)(a) in člena 27a(a)
ODDELEK A – DODATKI ZA HRANO, VKLJUČNO Z NOSILCI
Za namen izračuna iz člena 23(4)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 veljajo dodatki za hrano, označeni z zvezdico v stolpcu oznake, za sestavine kmetijskega izvora.
|
Oznaka |
Ime |
Priprava živil |
Posebni pogoji in omejitve poleg Uredbe (ES) št. 1333/2008 |
|
|
rastlinskega izvora |
Živalskega izvora |
|||
|
E 153 |
rastlinsko oglje |
|
X |
dimljeni kozji sir sir morbier |
|
E 160b* |
anato, biksin, norbiksin |
|
X |
rdeči sir leicester sir double gloucester cheddar sir mimolette |
|
E 170 |
kalcijev karbonat |
X |
X |
Se ne sme uporabljati pri barvanju proizvodov ali pri dodajanju kalcija proizvodom. |
|
E 220 |
žveplov dioksid |
X |
X (samo za medico) |
V sadnih vinih (vino, pridelano iz sadja razen grozdja, vključno z jabolčnikom in hruškovcem) in medici z dodanim sladkorjem in brez njega: 100 mg/l (najvišje stopnje iz vseh virov, izražene kot SO2 v mg/l). |
|
E 223 |
natrijev metabisulfit |
|
X |
raki |
|
E 224 |
kalijev metabisulfit |
X |
X (samo za medico) |
V sadnih vinih (vino, pridelano iz sadja razen grozdja, vključno z jabolčnikom in hruškovcem) in medici z dodanim sladkorjem in brez njega: 100 mg/l (najvišje stopnje iz vseh virov, izražene kot SO2 v mg/l). |
|
E 250 |
natrijev nitrit |
|
X |
Za mesne proizvode. Lahko se uporablja le, če se pristojnemu organu dokaže, da ni tehnološke alternative, ki bi nudila enaka jamstva in/ali omogočala, da se ohranijo posebne lastnosti proizvoda. Ne v kombinaciji z E 252. Okvirna dodana količina, izražena kot NaNO2: 80 mg/kg, največja preostala količina, izražena kot NaNO2: 50 mg/kg. |
|
E 252 |
kalijev nitrat |
|
X |
Za mesne proizvode. Lahko se uporablja le, če se pristojnemu organu dokaže, da ni tehnološke alternative, ki bi nudila enaka jamstva in/ali omogočala, da se ohranijo posebne lastnosti proizvoda. Ne v kombinaciji z E 250. Okvirna dodana količina, izražena kot NaNO3: 80 mg/kg, največja preostala količina, izražena kot NaNO3: 50 mg/kg. |
|
E 270 |
mlečna kislina |
X |
X |
|
|
E 290 |
ogljikov dioksid |
X |
X |
|
|
E 296 |
jabolčna kislina |
X |
|
|
|
E 300 |
askorbinska kislina |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: mesni proizvodi. |
|
E 301 |
natrijev askorbat |
|
X |
Glede živil živalskega izvora: mesni proizvodi v povezavi z nitrati in nitriti. |
|
E 306(*) |
izvleček, bogat s tokoferolom |
X |
X |
Antioksidant. |
|
E 322(*) |
lecitini |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: mlečni izdelki. Samo če so pridobljeni z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. Do tega datuma, samo če so pridobljeni iz ekoloških surovin. |
|
E 325 |
natrijev laktat |
|
X |
Proizvodi na osnovi mleka in mesni proizvodi. |
|
E 330 |
citronska kislina |
X |
X |
|
|
E 331 |
natrijevi citrati |
X |
X |
|
|
E 333 |
kalcijevi citrati |
X |
|
|
|
E 334 |
vinska kislina (L(+)-) |
X |
X (samo za medico) |
Glede živil živalskega izvora: medica. |
|
E 335 |
natrijevi tartrati |
X |
|
|
|
E 336 |
kalijevi tartrati |
X |
|
|
|
E 341 (i) |
monokalcijev fosfat |
X |
|
Sredstvo za vzhajanje v moki za hitro vzhajanje. |
|
E 392* |
izvlečki rožmarina |
X |
X |
Samo če so pridobljeni z ekološko pridelavo. |
|
E 400 |
alginska kislina |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka. |
|
E 401 |
natrijev alginat |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka. ►M22 in klobase na osnovi mesa ◄ |
|
E 402 |
kalijev alginat |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka. |
|
E 406 |
agar |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka in mesni proizvodi. |
|
E 407 |
karagenan |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka. |
|
E 410* |
gumi iz zrn rožičevca |
X |
X |
Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. |
|
E 412* |
gumi guar |
X |
X |
Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. |
|
E 414* |
arabski gumi |
X |
X |
Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. |
|
E 415 |
gumi ksantan |
X |
X |
|
|
E 417 |
gumi tara v prahu |
X |
X |
Sredstvo za zgoščevanje. Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. |
|
E 418 |
gelanski gumi |
X |
X |
Samo v visoko acilni obliki. Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. |
|
E 422 |
glicerol |
X |
X |
Samo rastlinskega izvora. Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. Za rastlinske izvlečke, arome, kot humektant želatinastih kapsulah in površinski plasti v tabletah. |
|
E 440 (i)* |
pektin |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodi na osnovi mleka. |
|
E 464 |
hidroksipropil metil celuloza |
X |
X |
Snovi za kapsuliranje. |
|
E 500 |
natrijevi karbonati |
X |
X |
|
|
E 501 |
kalijevi karbonati |
X |
|
|
|
E 503 |
amonijevi karbonati |
X |
|
|
|
E 504 |
magnezijevi karbonati |
X |
|
|
|
E 509 |
kalcijev klorid |
|
X |
Koagulacija mleka. |
|
E 516 |
kalcijev sulfat |
X |
|
Nosilec. |
|
E 524 |
natrijev hidroksid |
X |
|
Površinska obdelava bavarskega peciva (Laugengebäck) in uravnavanje kislosti v naravnih aromah. |
|
E 551 |
silicijev dioksid |
X |
X |
Za zelišča in začimbe v obliki prahu, arome in propolis. |
|
E 553b |
smukec |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: površinska obdelava klobas. |
|
E 901 |
čebelji vosek |
X |
|
Samo kot sredstvo za glaziranje slaščic. Čebelji vosek iz ekološke pridelave. |
|
E 903 |
karnavbov vosek |
X |
|
Samo kot sredstvo za glaziranje slaščic. Kot blažitvena metoda za obvezno izredno hladno tretiranje sadja kot karantenski ukrep za škodljive organizme (Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2017/1279) (1). Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. Do tega datuma, samo če je pridobljen iz ekoloških surovin. |
|
E 938 |
argon |
X |
X |
|
|
E 939 |
helij |
X |
X |
|
|
E 941 |
dušik |
X |
X |
|
|
E 948 |
kisik |
X |
X |
|
|
E 968 |
eritritol |
X |
X |
Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo brez uporabe tehnologije ionske izmenjave. |
|
(1)
Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2017/1279 z dne 14. julija 2017 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 184, 15.7.2017, str. 33). |
||||
ODDELEK B – PRIPOMOČKI ZA PREDELAVO IN DRUGI PROIZVODI, KI SE LAHKO UPORABLJAJO ZA PREDELAVO SESTAVIN KMETIJSKEGA IZVORA IZ EKOLOŠKE PRIDELAVE
|
Ime |
Priprava vseh živil rastlinskega izvora |
Priprava vseh živil živalskega izvora |
Posebni pogoji in omejitve poleg Uredbe (ES) št. 1333/2008 |
|
voda |
X |
X |
Pitna voda v smislu Direktive Sveta 98/83/ES. |
|
kalcijev klorid |
X |
►M22 X ◄ |
Sredstvo za koagulacijo ►M22 Glede živil živalskega izvora: klobase na osnovi mesa ◄ . |
|
kalcijev karbonat |
X |
|
|
|
kalcijev hidroksid |
X |
|
|
|
kalcijev sulfat |
X |
|
Sredstvo za koagulacijo. |
|
magnezijev klorid (ali nigari) |
X |
|
Sredstvo za koagulacijo. |
|
kalijev karbonat |
X |
|
Glede živil rastlinskega izvora: sušenje grozdja. |
|
natrijev karbonat |
X |
X |
|
|
mlečna kislina |
|
X |
Glede živil živalskega izvora: za uravnavanje vrednosti pH slanice pri proizvodnji sira. |
|
L(+) mlečna kislina iz fermentacije |
X |
|
Glede živil rastlinskega izvora: za pripravo izvlečkov rastlinskih beljakovin. |
|
citronska kislina |
X |
X |
|
|
natrijev hidroksid |
X |
|
Glede živil rastlinskega izvora: za proizvodnjo sladkorja(-ev), za proizvodnjo olja, razen proizvodnje oljčnega olja, za pripravo izvlečkov rastlinskih beljakovin. |
|
žveplova kislina |
X |
X |
Proizvodnja želatine. Proizvodnja sladkorja (sladkorjev). |
|
hmeljni izvleček |
X |
|
Glede živil rastlinskega izvora: samo za protimikrobne namene pri proizvodnji sladkorja. Če je na voljo iz ekološke pridelave. |
|
izvleček borove smole |
X |
|
Glede živil rastlinskega izvora: samo za protimikrobne namene pri proizvodnji sladkorja. Če je na voljo iz ekološke pridelave. |
|
klorovodikova kislina |
|
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. za uravnavanje ph slanice pri predelavi sirov gouda, edam, maasdammer, boerenkaas, friese in leidse nagelkaas |
|
amonijev hidroksid |
|
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. |
|
vodikov peroksid |
|
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. |
|
ogljikov dioksid |
X |
X |
|
|
dušik |
X |
X |
|
|
etanol |
X |
X |
Topilo. |
|
taninska kislina |
X |
|
Filtrirno sredstvo. |
|
albumin iz jajčnih beljakov |
X |
|
|
|
kazein |
X |
|
|
|
želatina |
X |
|
|
|
želatina iz ribjih mehurjev |
X |
|
|
|
rastlinska olja |
X |
X |
Maziva, sredstva za ločevanje in protipenilci. Samo če so pridobljena z ekološko pridelavo. |
|
silicijev dioksid v obliki gela ali koloidne raztopine |
X |
|
|
|
aktivno oglje |
X |
►M22 X ◄ |
|
|
smukec |
X |
|
V skladu s posebnimi merili za čistost dodatka za hrano E 553b. |
|
bentonit |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: kot sredstvo za zgoščevanje medice. |
|
celuloza |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. |
|
diatomejska zemlja |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. |
|
perlit |
X |
X |
Glede živil živalskega izvora: proizvodnja želatine. |
|
lupine lešnikov |
X |
|
|
|
riževa moka |
X |
|
|
|
čebelji vosek |
X |
|
Sredstvo za ločevanje. Čebelji vosek iz ekološke pridelave. |
|
karnavbov vosek |
X |
|
Sredstvo za ločevanje. Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. Uporablja se od 1. januarja 2022. Do tega datuma, samo če je pridobljen iz ekoloških surovin. |
|
ocetna kislina / kis |
|
X |
Samo če je pridobljen(-a) z ekološko pridelavo. Samo za predelavo rib. Iz naravne fermentacije, nista proizvedena iz GSO ali ju GSO ne proizvajajo. |
|
tiamin hidroklorid |
X |
X |
Samo za uporabo pri predelavi sadnih vin, vključno z jabolčnikom in hruškovcem, ter medice. |
|
diamonijev fosfat |
X |
X |
Samo za uporabo pri predelavi sadnih vin, vključno z jabolčnikom in hruškovcem, ter medice. |
|
lesna vlakna |
X |
X |
Vir lesnih vlaken bi moral biti omejen na certificiran in trajnostno posekan les. Uporabljeni les ne sme vsebovati toksičnih sestavin (tretiranje po spravilu, naravno prisotni toksini ali toksini iz mikroorganizmov). |
ODDELEK C – PREDELOVALNI PRIPOMOČKI ZA PRIDELAVO KVASA IN PROIZVODOV IZ KVASA
|
Ime |
Primarni kvas |
Pripravki iz kvasa / oblike kvasa |
Posebni pogoji |
|
kalcijev klorid |
X |
|
|
|
ogljikov dioksid |
X |
X |
|
|
citronska kislina |
X |
|
Za uravnavanje vrednosti pH pri pridelavi kvasa. |
|
mlečna kislina |
X |
|
Za uravnavanje vrednosti pH pri pridelavi kvasa. |
|
dušik |
X |
X |
|
|
kisik |
X |
X |
|
|
krompirjev škrob |
X |
X |
Za filtriranje. Samo če je pridobljen z ekološko pridelavo. |
|
natrijev karbonat |
X |
X |
Za uravnavanje vrednosti pH. |
|
rastlinska olja |
X |
X |
Maziva, sredstva za ločevanje in protipenilci. Samo če so pridobljeni iz ekološke pridelave.“ |
PRILOGA VIIIa
Proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo ali dodajo ekološkim proizvodom vinskega sektorja iz člena 29c
|
Vrsta obdelave v skladu s Prilogo I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 |
Ime proizvoda ali snovi |
Posebni pogoji, omejitve v okviru omejitev in pogojev iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 in Uredbe (ES) št. 606/2009 |
|
Točka 1: uporaba za prezračevanje ali dovajanje kisika |
— zrak — plinasti kisik |
|
|
Točka 3: centrifugiranje in filtracija |
— perlit — celuloza — diatomejska zemlja |
Uporablja se samo kot inertno filtracijsko sredstvo. |
|
Točka 4: uporaba za ustvarjanje inertne atmosfere in zaščito proizvoda pred zrakom |
— dušik — ogljikov dioksid — argon |
|
|
Točke 5, 15 in 21: uporaba |
kvasovke (1), celične stene kvasovk |
|
|
Točka 6: uporaba |
— diamonijev fosfat — tiamin hidroklorid — avtolizati kvasovk |
|
|
Točka 7: uporaba |
— žveplov dioksid — kalijev bisulfit ali kalijev metabisulfit |
(a) Največja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 100 miligramov na liter za rdeče vino iz točke 1(a) dela A Priloge I B k Uredbi (ES) št. 606/2009 in z vsebnostjo preostalega sladkorja manj kot 2 grama na liter. (b) Največja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 miligramov na liter za belo vino in vino rosé iz točke 1(b) dela A Priloge I B k Uredbi (ES) št. 606/2009 in z vsebnostjo preostalega sladkorja manj kot 2 grama na liter. (c) Za vsa ostala vina se največja vsebnost žveplovega dioksida, ki se je v skladu s Prilogo I B k Uredbi (ES) št. 606/2009 uporabljala 1. avgusta 2010, zmanjša za 30 miligramov na liter. |
|
Točka 9: uporaba |
— oglje za enološko uporabo |
|
|
Točka 10: pojasnilo |
— užitna želatina (2) — rastlinske beljakovine iz pšenice ali graha (2) — želatina iz ribjih mehurjev (2) — albumin iz jajčnih beljakov (2) — tanini (2) — krompirjeve beljakovine (2) — beljakovinski izvlečki iz kvasovk (2) — kazein — hitosan, pridobljen iz Aspergillus niger — kalijev kazeinat — silicijev dioksid — bentonit — pektolitični encimi |
|
|
Točka 12: uporaba za dokisanje |
— mlečna kislina — L(+) vinska kislina |
|
|
Točka 13: uporaba za razkisanje |
— L(+) vinska kislina — kalcijev karbonat — nevtralni kalijev tartrat — kalijev bikarbonat |
|
|
Točka 14: dodatek |
— smola alepskega bora |
|
|
Točka 17: uporaba |
— mlečnokislinske bakterije |
|
|
Točka 19: dodatek |
— L-askorbinska kislina |
|
|
Točka 22: uporaba za prepihovanje |
— dušik |
|
|
Točka 23: dodatek |
— ogljikov dioksid |
|
|
Točka 24: dodatek za stabilizacijo vina |
— citronska kislina |
|
|
Točka 25: dodatek |
— tanini (2) |
|
|
Točka 27: dodatek |
— metavinska kislina |
|
|
Točka 28: uporaba |
— arabski gumi (2) |
|
|
Točka 30: uporaba |
— kalijev bitartrat |
|
|
Točka 31: uporaba |
— bakrov citrat |
|
|
Točka 35: uporaba |
— manoproteini kvasovk |
|
|
Točka 38: uporaba |
— trske iz hrastovega lesa |
|
|
Točka 39: uporaba |
— kalijev alginat |
|
|
Točka 44: uporaba |
— hitosan, pridobljen iz Aspergillus niger |
|
|
Točka 51: uporaba |
— neaktivirane kvasovke |
|
|
Vrsta obdelave v skladu s točko A(2)(b) Priloge III k Uredbi (ES) št. 606/2009. |
— kalcijev sulfat |
Samo za „vino generoso“ ali „vino generoso de licor“. |
|
(1)
Za posamezne seve kvasovk: če so na voljo, iz ekoloških surovin.
(2)
Pridobljeni iz ekoloških surovin, če so na voljo. |
||
PRILOGA IX
Sestavine kmetijskega izvora, ki niso bile ekološko pridelane, iz člena 28
1. NEPREDELANI PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI, PRIDOBLJENI IZ NJIH S POSTOPKI
1.1 Užitno sadje, oreščki in semena:
|
— želod |
Quercus spp. |
|
— oreški kola |
Cola acuminata |
|
— kosmulja |
Ribes uva-crispa |
|
— marakuja (pasijonka) |
Passiflora edulis |
|
— maline (sušene) |
Rubus idaeus |
|
— rdeči ribez (sušen) |
Ribes rubrum |
1.2 Užitne začimbnice in zelišča:
|
— poper (perujski) |
Schinus molle L. |
|
— seme hrena |
Armoracia rusticana |
|
— langvas |
Alpinia officinarum |
|
— žafranika |
Carthamus tinctorius |
|
— zel vodne kreše |
Nasturtium officinale |
1.3 Drugo:
Alge, vključno z morskimi algami, ki so dovoljene za pripravo neekoloških živil.
2. PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA
2.1 Maščobe in olja, rafinirana ali nerafinirana, ki niso kemično obdelana in se pridobivajo iz rastlin, razen:
|
— kakavovca |
Theobroma cacao |
|
— kokosa |
Cocos nucifera |
|
— oljk |
Olea europaea |
|
— sončnic |
Helianthus annuus |
|
— palm |
Elaeis guineensis |
|
— oljne repice |
Brassica napus, rapa |
|
— žafranike |
Carthamus tinctorius |
|
— sezama |
Sesamum indicum |
|
— soje |
Glycine max |
2.2 Naslednji sladkorji, škrob in drugi proizvodi iz žita in gomoljevk:
2.3 Drugo:
3. PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA
Vodni organizmi, ki ne izvirajo iz ribogojstva in so dovoljeni za pripravo neekoloških živil:
PRILOGA X
Vrste, pri katerih je ekološko pridelanega semena ali semenskega krompirja na voljo v zadostnih količinah in za ustrezno število sort v vseh delih Skupnosti iz člena 45(3)
PRILOGA XI
Logotip Skupnosti iz člena 57
A. Ekološki logotip EU, naveden v členu 57
1. Ekološki logotip EU je skladen z naslednjim modelom:
2. Referenčna barva v barvah Pantone je Pantone zelena št. 376 in Zelena [50 % cianova + 100 % rumena], kadar se uporablja štiribarvni tisk.
3. Ekološki logotip EU se lahko uporablja tudi v črno-beli različici, kot je prikazana, in sicer le v primerih, ko uporaba barvnega logotipa ni praktično izvedljiva.
4. Če je barva ozadja na embalaži ali etiketi temna, se lahko znaki uporabijo v negativu z uporabo barve ozadja na embalaži ali etiketi.
5. Če je znak barvni na barvnem ozadju, zaradi česar je težko viden, se lahko uporabi zunanji razmejevalni rob okrog znaka, da se izboljša kontrast z barvnim ozadjem.
6. V določenih posebnih primerih, ko so navedbe na embalaži enobarvne, se lahko ekološki logotip EU uporablja v isti barvi.
7. Ekološki logotip EU mora biti visok najmanj 9 mm in širok najmanj 13,5 mm; razmerje med višino in širino mora vedno biti 1:1,5. Izjemoma se lahko najmanjša velikost zmanjša na višino 6 mm pri zelo majhnih embalažah.
8. Ekološki logotip EU se lahko združuje z grafičnimi ali besedilnimi elementi, ki se nanašajo na ekološko kmetovanje, pod pogojem, da ne preoblikujejo ali spreminjajo niti narave ekološkega logotipa EU niti nobene od navedb iz člena 58. Kadar se ekološki logotip EU uporablja v povezavi z nacionalnimi ali zasebnimi logotipi v zeleni barvi, drugačni od referenčne barve iz točke 2, je lahko logotip EU v tej nereferenčni barvi.
▼M4 —————
B. Šifre iz člena 58
Splošni format šifer je naslednji:
AB-CDE-999
Pri čemer je:
„AB“ je oznaka ISO, kot določa člen 58(1)(a), države, v kateri se izvaja nadzor;
„CDE“ je tričrkovni izraz, kot ga bo določila Komisija ali vsaka država članica, na primer „bio“, „öko“, „org“ ali „eko“, ki vzpostavlja povezavo z ekološko metodo pridelave, določeno v členu 58(1)(b), ter
„999“ je referenčna številka z največ tremi števkami, ki jo, kot določa člen 58(1)(c):
pristojni organ vsake države članice pripiše nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki je pooblaščen za izvajanje nadzornih nalog v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 834/2007;
Komisija pripiše:
nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz člena 3(2)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 ( 37 ), ki so na seznamu v Prilogi I k navedeni uredbi;
nadzornim organom ali izvajalcem nadzora iz tretjih držav, navedenim v členu 7(2)(f) Uredbe (ES) št. 1235/2008 in na seznamu v Prilogi III k navedeni uredbi;
nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz člena 10(2)(a) Uredbe (ES) št. 1235/2008, ki so na seznamu v Prilogi IV k navedeni uredbi;
pristojni organ vsake države članice na predlog Komisije pripiše nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki je bil pred 31. decembrom 2012 pooblaščen za izdajanje potrdil o kontrolnem pregledu v skladu s četrtim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (ES) št. 1235/2008 (uvozna dovoljenja).
Komisija s katerimi koli ustreznimi tehničnimi sredstvi, vključno z objavo na internetu, zagotovi, da so šifre dostopne javnosti.
PRILOGA XII
Vzorec dokazila za izvajalce na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 iz ►M6 člen 68(1) ◄ te uredbe
PRILOGA XIIa
Vzorec dopolnilnih dokazil za izvajalce na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 iz člena 68(2) te uredbe
PRILOGA XIIb
Vnos, ki ga navaja drugi pododstavek člena 68(2):
|
— |
V bolgarščini : Животински продукти, произведени без използване на антибиотици |
|
— |
V španščini : Productos animales producidos sin utilizar antibióticos |
|
— |
V češčini : Živočišné produkty vyprodukované bez použití antibiotik |
|
— |
V danščini : Animalske produkter, der er produceret uden brug af antibiotika |
|
— |
V nemščini : Ohne Anwendung von Antibiotika erzeugte tierische Erzeugnisse |
|
— |
v estonščini : Loomsed tooted, mille tootmisel ei ole kasutatud antibiootikume |
|
— |
V grščini : Ζωικά προϊόντα που παράγονται χωρίς τη χρήση αντιβιοτικών |
|
— |
V angleščini : Animal products produced without the use of antibiotics |
|
— |
V francoščini : produits animaux obtenus sans recourir aux antibiotiques |
|
— |
V hrvaščini : Proizvodi životinjskog podrijetla dobiveni bez uporabe antibiotika |
|
— |
V italijanščini : Prodotti animali ottenuti senza l'uso di antibiotici |
|
— |
V latvijščini : Dzīvnieku izcelsmes produkti, kuru ražošanā nav izmantotas antibiotikas |
|
— |
V litovščini : nenaudojant antibiotikų pagaminti gyvūniniai produktai |
|
— |
V madžarščini : Antibiotikumok alkalmazása nélkül előállított állati eredetű termékek |
|
— |
V malteščini : Il-prodotti tal-annimali prodotti mingħajr l-użu tal-antibijotiċi |
|
— |
V nizozemščini : Zonder het gebruik van antibiotica geproduceerde dierlijke producten |
|
— |
V poljščini : Produkty zwierzęce wytwarzane bez użycia antybiotyków |
|
— |
V portugalščini : Produtos de origem animal produzidos sem utilização de antibióticos |
|
— |
V romunščini : Produse de origine animală obținute a se recurge la antibiotice |
|
— |
V slovaščini : Výrobky živočíšneho pôvodu vyrobené bez použitia antibiotík |
|
— |
V slovenščini : Živalski proizvodi, proizvedeni brez uporabe antibiotikov |
|
— |
V finščini : Eläintuotteet, joiden tuotannossa ei ole käytetty antibiootteja |
|
— |
V švedščini : Animaliska produkter som produceras utan antibiotika |
PRILOGA XIII
Vzorec izjave prodajalca iz člena 69
|
Izjava prodajalca na podlagi člena 9(3) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 |
|
|
Ime in naslov prodajalca: |
|
|
Identifikacijska oznaka (npr. številka serije ali zaloge): |
Ime proizvoda: |
|
Sestavni deli: (Navedite vse sestavne dele, ki jih proizvod vsebuje/ki so bili nazadnje uporabljeni v postopku pridelave.) ……………. ……………. ……………. ……………. ……………. |
|
|
Izjavljam, da ta proizvod ni bil pridelan „iz“ ali z „GSO“, kakor so ti pojmi uporabljeni v členih 2 in 9 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007. Nimam podatkov, zaradi katerih bi lahko sklepal, da ta izjava ni točna. Zato izjavljam, da zgoraj navedeni proizvod izpolnjuje določbe člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o prepovedi uporabe GSO. Obvezujem se, da bom, če bo ta izjava preklicana ali spremenjena ali če bom dobil/-a kakršne koli podatke, ki bi ovrgli njeno točnost, takoj obvestil/-a kupca in njegov izvajalca nadzora/nadzorni organ. Nadzorni organ ali izvajalca nadzora, kakor je opredeljen v členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007, ki nadzoruje našega kupca, pooblaščam da preveri točnost te izjave in po potrebi vzame vzorce za analizo. Strinjam se tudi, da lahko to nalogo opravi neodvisna ustanova, ki jo v pisni obliki imenuje nadzorni organ. Spodaj podpisani prevzemam odgovornost za točnost te izjave. |
|
|
Država, kraj, datum in podpis prodajalca: |
Žig prodajalca (če je primerno): |
PRILOGA XIIIa
Oddelek 1
Ekološko gojenje salmonidov v sladki vodi:
Potočna postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss) – severno ameriška potočna postrv (Salvelinus fontinalis) – losos (Salmo salar) – zlatovčica (Salvelinus alpinus) – lipan (Thymallus thymallus) – ameriška jezerska zlatovčica (Salvelinus namaycush) – donavski losos (Hucho hucho)
|
Sistem gojenja |
Sistemi ribogojnic za nadaljnje gojenje se morajo vzdrževati na podlagi odprtih sistemov. Hitrost pretoka mora staležu zagotavljati najmanj 60 % nasičenost s kisikom, tako da se stalež dobro počuti in da se odpravijo odplake ribogojstva. |
|
Največja gostota staleža (kg rib na kubični meter vode) |
Salmonidne vrste, ki niso navedene, pod 15 kg/m3 Losos 20 kg/m3 Postrv in šarenka/ameriška postrv 25 kg/m3 ►M15 Jezerska zlatovčica 25 kg/m3. ◄ |
Oddelek 2
Ekološko gojenje salmonidov v morski vodi:
Losos (Salmo salar), postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss)
|
Največja gostota staleža |
10 kg/m3 v mrežnih ogradah |
Oddelek 3
Ekološko gojenje trsk (Gadus morhua) in drugih vrst Gadidae, brancinov (Dicentrarchus labrax), šparov (Sparus aurata), grb (Argyrosomus regius), velikih rombov (Psetta maxima [= Scopthalmus maximux]), pagarjev (Pagrus pagrus [= Sparus pagrus]), rdeča grba (Sciaenops ocellatus) in drugih šparov ter morskih zajcev (Siganus spp)
|
Sistem gojenja |
V zaprtih sistemih odprtih voda (mrežne ograde/kletke) z najmanjšo hitrostjo morskega toka za zagotovitev najboljšega počutja rib ali v odprtih sistemih na kopnem. |
|
Največja gostota staleža |
Za ribe, razen za velike rombe: 15kg/m3 Za velike rombe: 25 kg/m2 |
Oddelek 4
Ekološko gojenje brancinov, šparov, grb, cipljev (Liza, Mugil) in jegulj (Anguilla spp) v kopenskih ribnikih na območju plimovanja in obalnih lagunah
|
Zaprt sistem |
Tradicionalni solni bazeni, preurejeni v enote za ribogojstvo, in podobni kopenski ribniki na območju plimovanja |
|
Sistem gojenja |
Obnavljanje vode mora biti zadostno, da se zagotovi dobro počutje vrst. Najmanj 50 % nasipov mora imeti rastlinski pokrov. Potrebni so ribniki, ki se čistijo po principu mokrišč. |
|
Največja gostota staleža |
4 kg/m3 |
Oddelek 5
Ekološko gojenje jesetrov v sladki vodi
Zadevne vrste: družina Acipenser
|
Sistem gojenja |
Vodni pretok v vsaki gojitveni enoti mora biti dovolj močan, da zagotavlja dobro počutje živali Količina odpadne vode mora biti enaka količini sveže vode. |
|
Največja gostota staleža |
30 kg/m3 |
Oddelek 6
Ekološko gojenje rib v celinskih vodah
Zadevne vrste: družina krapov (Cyprinidae) in druge sorodne vrste v smislu polikulture, vključno z ostrižem, ščuko, atlantskim ostrigarjem, ozimico in jesetrom.
|
Sistem gojenja |
V ribnikih, ki se redno v celoti izsušujejo, in v jezerih. Jezera morajo biti namenjena izključno za ekološko gojenje, vključno z gojenjem posevkov na suhih območjih. Zajezitveno območje, namenjeno ribogojstvu, mora imeti dotok sveže vode in biti take velikosti, da zagotavlja optimalno počutje rib. Po odlovu se ribe hranijo v čisti vodi. Uporaba organskih in mineralnih gnojil v ribnikih in jezerih se izvaja v skladu s Prilogo I k Uredbi 889/2008, pri čemer se uporabi največ 20 kg dušika/ha. Zdravljenje, ki vključuje sintetične kemikalije za nadzor nad hidrofiti in rastlinskim pokrovom, prisotnim v vodi za gojenje, je prepovedano. Območja naravne vegetacije se ohranjajo okrog enot celinskih voda kot varovalni pas za zunanja kopenska območja, ki niso vključena v dejavnost gojenja v skladu s pravili ekološkega ribogojstva. Odrasla „polikultura“ se uporablja pod pogojem, da se merila, določena v teh specifikacijah za druge vrste jezerskih rib, ustrezno upoštevajo. |
|
Količina vzgojenih rib |
Skupna količina vzgojenih vrst je omejena na 1 500 kg rib na hektar letno. |
Oddelek 7
Ekološko gojenje škampov Penaeidae in sladkovodnih kozic (Macrobrachium sp.)
|
Vzpostavitev gojitvenih enot |
Lokacija mora biti v nerodovitnih glinenih območjih, da se čim bolj zmanjša vpliv grajenja ribnika na okolje. Ribniki se gradijo z naravno glino, ki se nahaja na lokaciji. Uničenje mangrov je prepovedano. |
|
Čas preusmeritve |
Šest mesecev za posamezen ribnik, kot ustreza običajni življenjski dobi gojenih škampov. |
|
Izvor plemenske jate |
Najmanj polovica plemenske jate mora biti po treh letih sestavljena iz udomačenih živali/jate. Preostalo so patogene prosto živeče plemenske jate, ki izvirajo iz trajnostnega ribištva. Obvezno presejanje je treba izvesti pri prvi in drugi generaciji, preden se vnesejo v gojilnico. |
|
Odstranitev tipalke z očesom |
Je prepovedano |
|
Največja gostota staleža in omejitve gojenja |
Število: največ 22 mladih živali/m2 Največja trenutna biomasa: 240 g/m2 |
Oddelek 7a
Ekološko gojenje rakov
Zadevne vrste: Astacus astacus, Pacifastacus leniusculus.
|
Največja gostota staleža: |
Za manjše rake (< 20 mm): 100 živali/m2. Za rake srednje velikosti (20–50 mm): 30 živali/m2. Za odrasle rake (> 50 mm): 10 živali na m2, če so zagotovljena ustrezna skrivališča. |
Oddelek 8
Mehkužci in iglokožci
|
Sistemi gojenja |
Parangali, splavi, pridneno gojenje, mrežaste vreče, kletke, plošče, mreže in drugi zaprti sistemi. Pri gojenju školjk na splavih je lahko na kvadratni meter površine le ena vrv, ki je spuščena v vodo. Dolžina teh vrvi ne sme presegati 20 metrov. Med ciklusom gojenja se ne sme redčiti vrvi, lahko pa se razdelijo, če se s tem ne poveča začetna gostota staleža. |
Oddelek 9
Tropske sladkovodne ribe: mlečnica (Chanos chanos), pisani ostriži (Oreochromis sp.), vitki somi (Pangasius sp.)
|
Sistemi gojenja |
Ribniki in mrežne kletke |
|
Največja gostota staleža |
Pangasius: 10 kg/m3 Oreochromis: 20 kg/m3 |
Oddelek 10
Druge vrste živali iz ribogojstva: jih ni.
PRILOGA XIIIb
Teme, ki jih pristojni nacionalni organi vključijo v ekološke podatke iz člena 92f
1. Informacije o pristojnem organu za ekološko pridelavo:
2. Opis nadzornega sistema za ekološko pridelavo:
3. Informacije o izvajalcih nadzora/nadzornih organih:
PRILOGA XIIIc
Predloge za ekološke podatke iz člena 92f
|
Poročilo o uradnih pregledih v ekološkem sektorju |
Država: Leto: |
1. Informacije o pregledih izvajalcev
|
Številka oznake izvajalca nadzora ali nadzornega organa |
Število registriranih izvajalcev na izvajalca nadzora ali nadzorni organ |
Število registriranih izvajalcev |
Število letnih pregledov |
Število dodatnih obiskov, ki temeljijo na tveganjih |
Skupno število pregledov/obiskov |
||||||||||||||||||||
|
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
||
|
MS-BIO-01 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-02 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(*1)
Kmetijski pridelovalci so samo kmetijski pridelovalci, pridelovalci, ki so tudi predelovalci, pridelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani pridelovalci, drugje neuvrščeni (d. n.).
(*2)
Predelovalci so samo predelovalci, predelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani predelovalci (d. n.).
(*3)
Drugi izvajalci so trgovci (na debelo in na drobno) in drugi izvajalci (d. n.). |
|||||||||||||||||||||||||
|
Številka oznake izvajalca nadzora ali nadzornega organa ali ime pristojnega organa |
Število registriranih izvajalcev |
Število analiziranih vzorcev |
Število vzorcev, ki kažejo na kršitev Uredbe (ES) št. 834/2007 in Uredbe (ES) št. 1235/2008 |
|||||||||||||||
|
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
|
|
MS-BIO-01 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-02 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(*1)
Kmetijski pridelovalci so samo kmetijski pridelovalci, pridelovalci, ki so tudi predelovalci, pridelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani pridelovalci, drugje neuvrščeni (d. n.).
(*2)
Predelovalci so samo predelovalci, predelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani predelovalci (d. n.).
(*3)
Drugi izvajalci so trgovci (na debelo in na drobno) in drugi izvajalci (d. n.). |
||||||||||||||||||
|
Številka oznake izvajalca nadzora ali nadzornega organa |
Število registriranih izvajalcev |
Število ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev (1) |
Število ukrepov, izvedenih na pošiljko ali proizvodno serijo (2) |
Število ukrepov, izvedenih na izvajalca (3) |
||||||||||||||||||||
|
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
|
|
MS-BIO-01 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-02 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(*1)
Kmetijski pridelovalci so samo kmetijski pridelovalci, pridelovalci, ki so tudi predelovalci, pridelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani pridelovalci, drugje neuvrščeni (d. n.).
(*2)
Predelovalci so samo predelovalci, predelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani predelovalci (d. n.).
(*3)
Drugi izvajalci so trgovci (na debelo in na drobno) in drugi izvajalci (d. n.).
(1)
Vključene so samo nepravilnosti in kršitve, ki vplivajo na ekološki status proizvodov in/ali ki so bile podlaga za izvedbo ukrepa.
(2)
Če se odkrije nepravilnost pri izpolnjevanju zahtev, ki jih predpisuje ta uredba, nadzorni organ ali izvajalec nadzora zagotovi, da označevanje in oglaševanje celotne serije ali proizvodne serije, pri kateri se je pojavila nepravilnost, ne vsebuje sklicevanja na ekološko pridelavo, če je tak ukrep sorazmeren glede na pomembnost zahteve, ki ni bila izpolnjena, na naravo in posebne okoliščine nepravilnosti (kot je navedeno v prvem pododstavku člena 30(1) Uredbe (ES) št. 834/2007).
(3)
Če se odkrije huda kršitev ali kršitev z dolgoročnim učinkom, nadzorni organ ali izvajalec nadzora zadevnemu izvajalcu prepove trženje proizvodov, ki se pri označevanju in oglaševanju sklicujejo na postopek ekološke pridelave, za obdobje, ki se ga določi skupaj s pristojnim organom države članice (kot je navedeno v drugem pododstavku člena 30(1) Uredbe (ES) št. 834/2007). |
||||||||||||||||||||||||
2. Informacije o nadzoru in revizijah
|
Številka oznake izvajalca nadzora ali nadzornega organa |
Število registriranih izvajalcev na izvajalca nadzora ali nadzorni organ |
Število registriranih izvajalcev |
Pregled dokumentov in revizija v pisarni (1) (število preverjenih dokumentacij izvajalcev) |
Število revizij s pregledom (2) |
Število opazovalnih revizij (3) |
||||||||||||||||||||
|
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
Kmetijski pridelovalci (*1) |
Proizvodne enote živali iz ribogojstva |
Predelovalci (*2) |
Uvozniki |
Izvozniki |
Drugi izvajalci (*3) |
||
|
MS-BIO-01 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-02 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MS-BIO-… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(*1)
Kmetijski pridelovalci so samo kmetijski pridelovalci, pridelovalci, ki so tudi predelovalci, pridelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani pridelovalci, drugje neuvrščeni (d. n.).
(*2)
Predelovalci so samo predelovalci, predelovalci, ki so tudi uvozniki, in drugi mešani predelovalci (d. n.).
(*3)
Drugi izvajalci so trgovci (na debelo in na drobno) in drugi izvajalci (d. n.).
(1)
Pregled ustreznih splošnih dokumentov, ki opisujejo strukturo, delovanje in vodenje kakovosti izvajalcev nadzora. Revizija v pisarni izvajalca nadzora, vključno s preverjanjem dokumentacije izvajalcev in preverjanjem ukrepanja v primeru neskladnosti in pritožb, skupaj z najmanjšo pogostostjo pregledov, uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, nenapovedanimi obiski in obiski za spremljanje stanja, politiko vzorčenja in izmenjavo informacij z drugimi izvajalci nadzora in nadzornimi organi.
(2)
Revizija s pregledom: pregled izvajalca, ki ga izvede pristojni organ, da bi preveril, če so uporabljeni postopki skladni z operativnimi postopki izvajalca nadzora, in njegovo učinkovitost.
(3)
Revizija s pregledom: pristojni organ opazuje pregled, ki ga opravlja inšpektor izvajalca nadzora. |
|||||||||||||||||||||||||
3. Zaključki v zvezi z nadzornim sistemom za ekološko pridelavo
|
Številka oznake izvajalca nadzora ali nadzornega organa |
Odvzem dovoljenja |
Ukrepi, sprejeti za zagotovitev učinkovitega delovanja nadzornega sistema za ekološko pridelavo (izvrševanje) |
||
|
Da/ne |
Od (datum) |
Do (datum) |
||
|
MS-BIO-01 |
|
|
|
|
|
MS-BIO-02 |
|
|
|
|
|
MS-BIO-… |
|
|
|
|
Rezultat delovanja nadzornega sistema za ekološko pridelavo na splošno:
PRILOGA XIV
Korelacijska tabela iz člena 96
|
Uredba (EGS) št. 2092/91 |
(1) Uredba (EGS) št. 207/93 (2) Uredba (ES) št. 223/2003 (3) Uredba (ES) št. 1452/2003 |
Ta uredba |
|
— |
|
člen 1 |
|
— |
|
člen 2(a) |
|
člen 4(15) |
|
člen 2(b) |
|
Priloga II, C (prva alinea) |
|
člen 2(c) |
|
Priloga II, C (druga alinea) |
|
člen 2(d) |
|
— |
|
člen 2(e) |
|
— |
|
člen 2(f) |
|
— |
|
člen 2(g) |
|
— |
|
člen 2(h) |
|
člen 4(24) |
|
člen 2(i) |
|
— |
|
člen 3(1) |
|
Priloga I.B, 7.1 in 7.2 |
|
člen 3(2) |
|
Priloga I.B, 7.4 |
|
člen 3(3) |
|
Priloga I.A, 2.4 |
|
člen 3(4) |
|
Priloga I.A, 2.3 |
|
člen 3(5) |
|
— |
|
člen 4 |
|
člen 6(1), Priloga I.A, 3 |
|
člen 5 |
|
Priloga I.A, 5 |
|
člen 6 |
|
Priloga I.B in C (naslovi) |
|
člen 7 |
|
Priloga I.B, 3.1 |
|
člen 8(1) |
|
Priloga I.C, 3.1 |
|
člen 8(2) |
|
Priloga I.B, 3.4, 3.8, 3.9, 3.10, 3.11 |
|
člen 9(1) do (4) |
|
Priloga I.C, 3.6 |
|
člen 9(5) |
|
Priloga I.B, 8.1.1 |
|
člen 10(1) |
|
Priloga I.B, 8.2.1 |
|
člen 10(2) |
|
Priloga I.B, 8.2.2 |
|
člen 10(3) |
|
Priloga I.B, 8.2.3 |
|
člen 10(4) |
|
Priloga I.B, 8.3.5 |
|
člen 11(1) |
|
Priloga I.B, 8.3.6 |
|
člen 11(2) |
|
Priloga I.B, 8.3.7 |
|
člen 11(3) |
|
Priloga I.B, 8.3.8 |
|
člen 11(4), (5) |
|
Priloga I.B, 6.1.9, 8.4.1 do 8.4.5 |
|
člen 12(1) do (4) |
|
Priloga I.B, 6.1.9 |
|
člen 12(5) |
|
Priloga I.C, 4, 8.1 do 8.5 |
|
člen 13 |
|
Priloga I.B, 8.1.2 |
|
člen 14 |
|
Priloga I.B, 7.1, 7.2 |
|
člen 15 |
|
Priloga I.B, 1.2 |
|
člen 16 |
|
Priloga I.B, 1.6 |
|
člen 17(1) |
|
Priloga I.B, 1.7 |
|
člen 17(2) |
|
Priloga I.B, 1.8 |
|
člen 17(3) |
|
Priloga I.B, 4.10 |
|
člen 17(4) |
|
Priloga I.B, 6.1.2 |
|
člen 18(1) |
|
Priloga I.B, 6.1.3 |
|
člen 18(2) |
|
Priloga I.C, 7.2 |
|
člen 18(3) |
|
Priloga I.B, 6.2.1 |
|
člen 18(4) |
|
Priloga I.B, 4.3 |
|
člen 19(1) |
|
Priloga I.C, 5.1, 5.2 |
|
člen 19(2) do (4) |
|
Priloga I.B, 4.1, 4.5, 4.7 in 4.11 |
|
člen 20 |
|
Priloga I.B, 4.4 |
|
člen 21 |
|
člen 7 |
|
člen 22 |
|
Priloga I.B, 3.13, 5.4, 8.2.5 in 8.4.6 |
|
člen 23 |
|
Priloga I.B, 5.3, 5.4, 5.7 in 5.8 |
|
člen 24 |
|
Priloga I.C, 6 |
|
člen 25 |
|
Priloga III, E.3 in B |
|
člen 26 |
|
člen 5(3) in Priloga VI, dela A in B |
|
člen 27 |
|
člen 5(3) |
|
člen 28 |
|
člen 5(3) |
(1): člen 3 |
člen 29 |
|
Priloga III, B.3 |
|
člen 30 |
|
Priloga III.7 |
|
člen 31 |
|
Priloga III, E.5 |
|
člen 32 |
|
Priloga III.7a |
|
člen 33 |
|
Priloga III, C.6 |
|
člen 34 |
|
Priloga III.8 in A.2.5 |
|
člen 35 |
|
Priloga I.A, 1.1 do 1.4 |
|
člen 36 |
|
Priloga I.B, 2.1.2 |
|
člen 37 |
|
Priloga I.B, 2.1.1, 2.2.1,2.3 in Priloga I.C, 2.1, 2.3 |
|
člen 38 |
|
Priloga I.B, 6.1.6 |
|
člen 39 |
|
Priloga III, A1.3 in b |
|
člen 40 |
|
Priloga I.C, 1.,3 |
|
člen 41 |
|
Priloga I.B, 3.4 (prva alinea) in 3.6(b) |
|
člen 42 |
|
Priloga I.B, 4.8 |
|
člen 43 |
|
Priloga I.C, 8.3 |
|
člen 44 |
|
člen 6(3) |
|
člen 45 |
|
|
(3): člen 1(1), (2) |
člen 45(1), (2) |
|
|
(3): člen 3(a) |
člen 45(1) |
|
|
(3): člen 4 |
člen 45(3) |
|
|
(3): člen 5(1) |
člen 45(4) |
|
|
(3): člen 5(2) |
člen 45(5) |
|
|
(3): člen 5(3) |
člen 45(6) |
|
|
(3): člen 5(4) |
člen 45(7) |
|
|
(3): člen 5(5) |
člen 45(8) |
|
Priloga I.B, 8.3.4 |
|
člen 46 |
|
Priloga I.B, 3.6(a) |
|
člen 47(1) |
|
Priloga I.B, 4.9 |
|
člen 47(2) |
|
Priloga I.C, 3.5 |
|
člen 47(3) |
|
|
(3): člen 6 |
člen 48 |
|
|
(3): člen 7 |
člen 49 |
|
|
(3): člen 8(1) |
člen 50(1) |
|
|
(3): člen 8(2) |
člen 50(2) |
|
|
(3): člen 9(1) |
člen 51(1) |
|
|
(3): člen 9(2), (3) |
člen 51(2) |
|
|
|
člen 51(3) |
|
|
(3): člen 10 |
člen 52 |
|
|
(3): člen 11 |
člen 53 |
|
|
(3): člen 12(1) |
člen 54(1) |
|
|
(3): člen 12(2) |
člen 54(2) |
|
|
(3): člen 13 |
člen 55 |
|
|
(3): člen 14 |
člen 56 |
|
|
|
člen 57 |
|
|
|
člen 58 |
|
|
(2): člen 1 in člen 5 |
člen 59 |
|
|
(2): člena 5 in 3 |
člen 60 |
|
|
(2): člen 4 |
člen 61 |
|
člen 5(5) |
|
člen 62 |
|
Priloga III.3 |
|
člen 63 |
|
Priloga III.4 |
|
člen 64 |
|
Priloga III.5 |
|
člen 65 |
|
Priloga III.6 |
|
člen 66 |
|
Priloga III.10 |
|
člen 67 |
|
— |
|
člen 68 |
|
— |
|
člen 69 |
|
Priloga III, A.1. |
|
člen 70 |
|
Priloga III, A.1.2. |
|
člen 71 |
|
— |
|
člen 72 |
|
Priloga III, A.1.3 |
|
člen 73 |
|
Priloga III, A.2.1 |
|
člen 74 |
|
Priloga III, A.2.2 |
|
člen 75 |
|
Priloga III, A.2.3 |
|
člen 76 |
|
Priloga I.B, 5.6 |
|
člen 77 |
|
Priloga I.C, 5.5, 6.7, 7.7, 7.8 |
|
člen 78 |
|
Priloga III, A.2.4 |
|
člen 79 |
|
Priloga III, B.1 |
|
člen 80 |
|
Priloga III, C |
|
člen 81 |
|
Priloga III, C.1 |
|
člen 82 |
|
Priloga III, C.2 |
|
člen 83 |
|
Priloga III, C.3 |
|
člen 84 |
|
Priloga III, C.5 |
|
člen 85 |
|
Priloga III, D |
|
člen 86 |
|
Priloga III, E |
|
člen 87 |
|
Priloga III, E.1 |
|
člen 88 |
|
Priloga III, E.2 |
|
člen 89 |
|
Priloga III, E.4 |
|
člen 90 |
|
Priloga III, 9 |
|
člen 91 |
|
Priloga III, 11 |
|
člen 92 |
|
|
|
člen 93 |
|
— |
|
člen 94 |
|
Priloga I.B, 6.1.5 |
|
člen 95(1) |
|
Priloga I.B, 8.5.1 |
|
člen 95(2) |
|
— |
|
člen 95(3)–(8) |
|
— |
|
člen 95 |
|
— |
|
člen 96 |
|
— |
|
člen 97 |
|
Priloga II, del A |
|
Priloga I |
|
Priloga II, del B |
|
Priloga II |
|
Priloga VIII |
|
Priloga III |
|
Priloga VII |
|
Priloga IV |
|
Priloga II, del C |
|
Priloga V |
|
Priloga II, del D |
|
Priloga VI |
|
Priloga II, del E |
|
Priloga VII |
|
Priloga VI, dela A in B |
|
Priloga VIII |
|
Priloga VI, del C |
|
Priloga IX |
|
— |
|
Priloga X |
|
— |
|
Priloga XI |
( 1 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 1.
( 2 ) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
( 3 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
( 4 ) UL L 168, 28.6.2007, str. 1.
( 5 ) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
( 6 ) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.
( 7 ) UL L 175, 5.7.1985, str. 40.
( 8 ) UL L 368, 23.12.2006, str. 15.
( 9 ) UL L 340, 11.12.1991, str. 28.
( 10 ) UL L 340, 11.12.1991, str. 33.
( 11 ) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
( 12 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.
( 13 ) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
( 14 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
( 15 ) UL L 184, 15.7.1988, str. 61.
( 16 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 13.
( 17 ) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
( 18 ) Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).
( 19 ) Direktiva Komisije 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke in o spremembi Direktive 1999/21/ES (UL L 401, 30.12.2006, str. 1).
( 20 ) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
( 21 ) UL L 193, 24.7.2009, str. 1.
( 22 ) UL L 193, 24.7.2009, str. 60.
( 23 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
( 24 ) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
( 25 ) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.
( 26 ) UL L 193, 20.7.2002, str. 33.
( 27 ) UL L 334, 12.12.2008, str. 25.
( 28 ) UL L 86, 6.4.1979, str. 30.
( 29 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 35.
( 30 ) Odločba Komisije 2003/24/ES z dne 30. decembra 2002 o razvoju celovitega računalniškega veterinarskega sistema (UL L 8, 14.1.2003, str. 44).
( 31 ) UL L 25, 28.1.2011, str. 8.
( 32 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
( 33 ) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
( 34 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).
( 35 ) Uredba (EU) št. 528/2012 evropskega parlamenta in sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
( 36 ) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).
( 37 ) UL L 334, 12.12.2008, str. 25.