02008R0889 — SL — 07.05.2017 — 013.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2008

z dne 5. septembra 2008

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.  Ta uredba določa posebna pravila za ekološko pridelavo, označevanje in nadzor proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

▼M2

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

Naslovi II, III in IV pa se smiselno uporabljajo za te proizvode, dokler se na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 ne določijo podrobna pravila za pridelavo teh proizvodov.

▼B

Člen 2

Opredelitve

Poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 834/2007, se za namen te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve:

▼M2

▼B

▼M2

▼M9

▼M17

▼M17

NASLOV II

PRAVILA ZA PRIDELAVO, KONZERVIRANJE, PREDELAVO, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE EKOLOŠKIH PROIZVODOV

▼B

POGLAVJE 1

Pridelava rastlin

Člen 3

Upravljanje tal in gnojenje

1.  Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče zadovoljiti z ukrepi, predvidenimi v členu 12(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko pri ekološki pridelavi uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje tal iz Priloge I k tej uredbi, in sicer samo v potrebnem obsegu. Izvajalci morajo hraniti dokazila o potrebah po uporabi proizvoda.

2.  Skupna količina živinskih gnojil v smislu Direktive Sveta 91/676/EGS ( 6 ) o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki se uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ne sme presegati 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke, vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke.

3.  Kmetijska gospodarstva z ekološko pridelavo lahko za razporeditev odvečnega gnoja iz ekološke pridelave, podpišejo pisne pogodbe o sodelovanju, vendar le z drugimi kmetijskimi gospodarstvi in podjetji, ki ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz odstavka 2 se izračuna na podlagi vseh enot za ekološko pridelavo, ki sodelujejo na ta način.

4.  Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti hranilnih sestavin v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo ustrezni pripravki iz mikroorganizmov.

5.  Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki na podlagi rastlin ali mikroorganizmov.

Člen 4

Prepoved hidroponske pridelave

Hidroponska pridelava je prepovedana.

Člen 5

Nadzor škodljivcev, bolezni in plevela

1.  Kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci in boleznimi z ukrepi iz člena 12(1)(a), (b), (c) in (g) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko v ekološki pridelavi uporabljajo samo proizvodi iz Priloge II te uredbe. Izvajalci morajo hraniti dokazila o potrebah po uporabi proizvoda.

2.  Pri proizvodih, ki se uporabljajo v pasteh in razpršilnikih, razen feromonskih razpršilnikov, morajo pasti in/ali razpršilniki preprečevati prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki. Po uporabi je treba pasti pobrati in varno odstraniti.

Člen 6

Posebna pravila za pridelavo gob

Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:

▼M2

POGLAVJE 1a

Pridelava morskih alg

▼M16

Člen 6a

Področje uporabe

To poglavje določa podrobna pravila za pridelavo morskih alg.

Za namene tega poglavja „morske alge“ vključujejo mnogocelične morske alge, fitoplankton in mikroalge.

▼M2

Člen 6b

Ustreznost vodnega medija in načrt za trajnostno upravljanje

1.  Dejavnosti se izvajajo na krajih, ki niso izpostavljeni nevarnosti kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, ali onesnaževali, ki bi ogrozili ekološki status proizvodov.

2.  Enote ekološke in neekološke pridelave se ustrezno ločijo. Taki ukrepi ločevanja temeljijo na naravnih razmerah, ločenih sistemih distribucije vode, razdaljah, plimovanju in lokaciji proizvodne enote ekološke pridelave (v smeri proti toku in v smeri toka). Države članice lahko določijo območja, za katera menijo, da niso ustrezna za ekološko ribogojstvo ali pridelavo morskih alg, ter predpišejo najmanjše razdalje pri ločevanju enot ekološke in neekološke pridelave.

Kadar so določene najmanjše razdalje pri ločevanju, države članice te informacije predložijo izvajalcem, drugim državam članicam in Komisiji.

3.  Za vse nove dejavnosti v zvezi z ekološko pridelavo in pridelavo več kot 20 ton proizvodov iz ribogojstva na leto se izvede okoljska presoja, ki ustreza proizvodni enoti, da se preverijo pogoji v proizvodni enoti in njenem neposrednem okolju ter možni vplivi njenega delovanja. Izvajalec predloži okoljsko presojo izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu. Vsebina okoljske presoje temelji na Prilogi IV k Direktivi Sveta 85/337/EGS ( 7 ). Če je bila enota že obravnavana v enakovredni presoji, se dovoli njena uporaba za ta namen.

4.  Izvajalec predloži načrt za trajnostno upravljanje za ribogojstvo in žetev morskih alg, ki ustreza proizvodni enoti.

Načrt se posodablja vsako leto in podrobno opisuje vplive dejavnosti na okolje, spremljanje stanja okolja, ki ga je treba izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične opreme.

5.  Izvajalci dejavnosti na področju ribogojstva in pridelave morskih alg po možnosti uporabljajo obnovljive vire energije in reciklirajo materiale ter v okviru načrta za trajnostno upravljanje pripravijo časovni razpored za zmanjšanje količine odpadkov, ki se izvaja ob začetku delovanja. Kjer je to mogoče, se uporaba odpadne toplote omeji na energijo iz obnovljivih virov.

6.  Za pridelavo morskih alg se na začetku izvede enkratna ocena biomase.

Člen 6c

Trajnostna žetev prostorastočih morskih alg

1.  V enoti ali prostorih se hranijo dokumentarne evidence, ki izvajalcu omogočajo, da ugotovi, ali so pridelovalci dobavili le prostorastoče morske alge, pridelane v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora pa omogočajo, da to preveri.

2.  Žetev se izvaja tako, da požete količine nimajo občutnega vpliva na stanje vodnega okolja. Za zagotovitev obnove morskih alg se sprejmejo ukrepi, kot so metoda žetve, najmanjše velikosti in starosti, razmnoževalni ciklusi ali velikost preostalih morskih alg.

3.  Če so morske alge pridelane na deljenem ali skupnem območju pridelave, se zagotovi dokumentarna evidenca, da je skupna pridelana količina v skladu s to uredbo.

4.  Ob upoštevanju člena 73b(2)(b) in (c) morajo te evidence vsebovati dokaz o trajnostnem upravljanju in odsotnosti dolgoročnega vpliva na območja pridelave.

Člen 6d

Gojenje morskih alg

1.  Pri gojenju morskih alg na morju se uporabljajo samo hranilne snovi, ki obstajajo v naravni obliki v okolju, ki je po možnosti v bližini kot del polikulturnega sistema, ali pa izvirajo iz ekološkega gojenja živali iz ribogojstva.

2.  V kopenskih objektih, v katerih se uporabljajo zunanji hranilni viri, so stopnje hranilnih snovi v odplaki iste ali nižje kot v pritoku, kar se lahko tudi preveri. Uporabljajo se lahko le hranilne snovi rastlinskega ali mineralnega izvora iz Priloge I.

3.  Gostota kulture ali intenzivnost dejavnosti se evidentira ter ohranja neoporečnost vodnega okolja z zagotavljanjem, da se največja količina morskih alg, ki se lahko vzdržuje brez negativnih vplivov na okolje, ne preseže.

4.  Vrvi in druga oprema, ki se uporabljajo za gojenje morskih alg, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, kadar je to mogoče.

Člen 6e

Preprečevanje obraščanja ter čiščenje opreme in objektov za pridelavo

1.  Organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo samo fizično ali ročno in se po potrebi vrnejo v morje, stran od gojilnic.

2.  Čiščenje opreme in objektov se izvaja fizično ali mehansko. Če to ne zadostuje, se lahko uporabijo samo snovi iz oddelka 2 Priloge VII.

▼B

POGLAVJE 2

Živinoreja

Člen 7

Področje uporabe

V tem poglavju so določena podrobna pravila za vzrejo naslednjih vrst: goveda, vključno z vrstama bivol in bizon, kopitarjev, prašičev, ovc, koz, perutnine (vrste iz Priloge III) in čebel.

Oddelek 1

Izvor živali

Člen 8

Izvor ekološko vzrejenih živali

1.  Pri izbiri pasem ali linij je treba upoštevati sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram, njihovo vitalnost in odpornost proti boleznim. Pasme in linije živali se izberejo tudi na tak način, da se izogne specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, ki so povezane z nekaterimi pasmami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr. stresni sindrom pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav, zapleteni porodi s carskim rezom itd. Prednost imajo avtohtone pasme in linije.

2.  Pri izbiranju čebel je treba dati prednost vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim ekotipom.

Člen 9

Izvor neekološko vzrejenih živali

1.  Na podlagi člena 14(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 je živali, ki niso bile ekološko vzrejene, dovoljeno privesti na kmetijsko gospodarstvo za vzrejne namene, samo če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih živali in pod pogoji iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2.  Ko se čreda ali jata sestavljata prvič, morajo biti neekološko vzrejeni mladiči sesalci takoj, ko nehajo sesati, rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega se na dan, ko se živali vključijo v čredo, uporabljajo naslednje omejitve:

3.  Ko se čreda ali jata obnavlja, morajo biti neekološko vzrejeni odrasli samci in samice sesalcev, ki še niso kotile, naknadno rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega za število samic sesalcev veljajo naslednje letne omejitve:

Ta določba tega odstavka se bo leta 2012 preučila, in sicer zato, da bi se postopoma ukinila.

4.  Odstotki, navedeni v odstavku 3, se lahko povečajo do 40 %, če to predhodno odobri pristojni organ, v naslednjih posebnih primerih:

5.  Enota z ekološko pridelavo za obnovitev čebelnjakov lahko 10 % čebeljih matic in rojev letno nadomesti s čebeljimi maticami in roji, ki niso vzrejeni ekološko, pod pogojem, da se namestijo v panje s satovjem ali satnicami, ki izvirajo iz enot z ekološko pridelavo.

Oddelek 2

Namestitev rejnih živali in živinorejske prakse

Člen 10

Pravila, ki veljajo za pogoje namestitve

1.  Izolacija, ogrevanje in prezračevanje zgradbe morajo zagotavljati, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov vzdržujejo v mejah, ki niso škodljive za živali. Zgradba mora omogočati obilno naravno prezračevanje in dostop dnevne svetlobe.

2.  Na območjih, kjer podnebne razmere dopuščajo živalim bivanje na prostem, vhlevitev živali ni obvezna.

3.  Gostota živali v zgradbah mora omogočati udobje in dobro počutje živali ter izpolnjevati njihove specifične potrebe glede na njihovo vrsto, kar je zlasti odvisno od vrste, pasme in starosti živali. Upoštevati mora tudi vedenjske potrebe živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine ter spola živali. Gostota mora biti taka, da živalim zagotavlja dobro počutje, tako da jim nudi dovolj prostora, na katerem lahko stojijo v naravnem položaju, se uležejo, obračajo in se negujejo, se postavijo v vse naravne lege ter izvajajo vse naravne gibe, kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi.

4.  Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za različne vrste in kategorije živali so določene v Prilogi III.

Člen 11

Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za sesalce

1.  Tla v namestitvenem prostoru morajo biti gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je določena v Prilogi III, mora biti polna, to je, da ni izdelana iz mreže ali rešetk.

2.  Površina za ležanje/počitek mora biti udobna in suha ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini morajo biti polna in ne izdelana iz mreže. Prostor za počitek mora biti suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj mora vsebovati slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom iz Priloge I.

3.  Ne glede na člen 3(3) Direktive Sveta 91/629/EGS ( 9 ) je prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej.

4.  Ne glede na člen 3(8) Direktive Sveta 91/630/EGS ( 10 ) je treba svinje rediti v skupini, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju dojenja.

5.  Pujski ne smejo biti na površinah brez nastilja ali v kletkah za pujske.

6.  Površine za prosto gibanje morajo prašičem dopuščati iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati.

Člen 12

Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za perutnino

1.  Reja perutnine v kletkah ni dovoljena.

2.  Vodna perutnina mora imeti, kadar koli to dovoljujejo vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za to vrsto, in zahteve za dobro počutje.

3.  Objekti za vso perutnino morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

4.  Naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe.

5.  Da bi preprečili intenzivno rejo perutnine, se perutnina redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa mora biti počasi rastoče linije. Če izvajalec ne redi počasi rastoče linije perutnine, mora biti najnižja starost perutnine ob zakolu:

Pristojni organ določi merila za počasi rastoče linije ali sestavi seznam počasi rastočih linij in te podatke predloži izvajalcem, drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 13

Posebne zahteve in pogoji namestitve v čebelarstvu

1.  Čebelnjaki morajo biti na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških pridelkov in/ali samoraslega rastlinstva in/ali pridelkov, obdelanih s postopki z majhnim vplivom na okolje, ki so ekvivalentni tistim iz člena 36 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 11 ) ali iz člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 12 ) in nimajo vpliva za ekološko čebelarstvo. Navedene zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja ali če so panji v obdobju mirovanja.

2.  Države članice lahko določijo regije ali območja, kjer čebelarstvo v skladu s pravili za ekološko pridelavo ni možno.

3.  Panji so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov.

4.  Vosek za izdelavo novih satnic mora izvirati iz enot z ekološko pridelavo.

5.  Brez poseganja v člen 25 se lahko v panjih uporabljajo samo naravni proizvodi, kakor so propolis, vosek in rastlinska olja.

6.  Med postopki točenja medu je prepovedana uporaba kemičnih sintetičnih repelentov.

7.  Pri točenju medu je prepovedano uporabljati satje, v katerem je čebelji zarod.

Člen 14

Dostop do površin na prostem

1.  Površine na prostem so lahko delno pokrite.

2.  Na podlagi člena 14(1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007 morajo imeti rastlinojede živali dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo.

3.  Kadar imajo rastlinojede živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske vhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta.

4.  Ne glede na odstavek 2 morajo imeti biki, starejši od enega leta, dostop do paše ali površine za gibanje na prostem.

5.  Perutnina mora imeti dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja.

6.  Površine na prostem za perutnino morajo biti v glavnem poraščene z rastlinjem, imeti morajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in morajo živalim omogočati lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov in krmilnikov.

7.  Kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na podlagi zakonodaje Skupnosti zadržuje v prostorih, mora imeti stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da so njene etološke potrebe zadovoljene.

Člen 15

Obtežba

1.  Skupna obtežba z živalmi ne sme presegati mejne vrednosti 170 kg dušika na leto in hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kakor je navedeno v členu 3(2).

2.  Za določitev ustrezne otežbe, navedene zgoraj, pristojni organi držav članic določijo število živali, ki ustrezajo zgoraj navedeni mejni vrednosti, pri čemer se za smernico vzamejo številke, določene v Prilogi IV ali ustreznih nacionalnih določbah, sprejetih na podlagi Direktive 91/676/EGS.

Člen 16

Prepoved vzreje živali brez uporabe kmetijskega zemljišča

Vzreja živali brez uporabe kmetijskega zemljišča, pri kateri izvajalec ne upravlja kmetijskega zemljišča in/ali ni sklenil pisnega sporazuma z drugim izvajalcem v skladu s členom 3(3), je prepovedana.

Člen 17

Sočasna ekološka in neekološka reja živali

1.  Neekološko rejene živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu pod pogojem, da se redijo v enotah, kjer so zgradbe in zemljišča jasno ločeni od enot, kjer pridelujejo v skladu s pravili za ekološko pridelavo, ter pod pogojem, da gre za drugo živalsko vrsto.

2.  Neekološko rejene živali so lahko vsako leto v omejenem časovnem obdobju pasejo na ekoloških pašnikih, pod pogojem, da te živali izvirajo iz sistema kmetovanja, kakor je določen v odstavku 3(b), ter pod pogojem, da ekološko rejene živali niso sočasno na tem pašniku.

3.  Ekološko rejene živali se lahko pasejo na skupni površini pod pogojem, da:

4.  V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, v tem obdobju ne sme preseči 10 % skupnega letnega vnosa krme. Te številke se izračunavajo kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

5.  Izvajalci morajo hraniti dokazila o uporabi določb iz tega člena.

Člen 18

Ravnanje z živalmi

1.  V ekološkem kmetovanju se posegi, kakor so kupiranje repa z elastičnim obročkom pri ovcah, krajšanje mesnatega dela repa, brušenje zob, krajšanje kljuna in odstranjevanje rogov, ne smejo izvajati sistematično. Nekatere od teh posegov lahko pristojni organ odobri za vsak primer posebej zaradi varnosti ali zaradi izboljšanja zdravja, počutja ali higiene živali.

Vsakršno trpljenje živali je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, tako da take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.

2.  Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih običajnih postopkov pridelave, toda samo pod pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1.

3.  Pohabljenje, kakor je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano.

4.  Natovarjanje in raztovarjanje živali se mora izvajati brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba kakršnih koli alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.

Oddelek 3

Krma

▼M8

Člen 19

Krma, pridelana na lastnih kmetijskih gospodarstvih, in drugi viri pridelave

1.  Vsaj 60 % krme za rastlinojede živali mora, razen v obdobju letnega sezonskega premika iz člena 17(4), izvirati z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa mora biti krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami z istega območja.

2.  Vsaj 20 % krme za prašiče in perutnino mora izvirati z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa mora biti krma pridelana na istem območju v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami ali pridelovalci krme.

3.  Ob koncu pridelovalne sezone je treba čebelam v panjih pustiti zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje.

Hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelani sladkorni sirupi ali ekološko pridelan sladkor.

▼B

Člen 20

Krma, ki izpolnjuje prehranske potrebe živali

1.   ►C1  Pri hranjenju mladičev sesalcev ima materino mleko prednost pred naravnim mlekom, in sicer najmanj tri mesece pri govedu (vključno z vrstama bivol in bizon) in kopitarjih, 45 dni pri ovcah in kozah ter 40 dni pri prašičih. ◄

2.  Sistemi reje rastlinojedih živali morajo v najvišji možni meri temeljiti na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih rastlinojedih živali mora biti sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za prirejo mleka se lahko dovoli znižanje na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije.

3.  Pri prašičih in perutnini je dnevnim obrokom treba dodati voluminozno krmo, svežo ali posušeno krmo ali silažo.

4.  Živali je prepovedano rediti ali krmiti v razmerah, ki lahko povzročijo anemijo.

5.  Postopki pitanja morajo biti taki, da jih je v kateri koli fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je prepovedano.

Člen 21

Krma iz obdobja preusmeritve

▼M1

1.  V povprečju lahko do 30 % krmnega obroka vsebuje krmila iz obdobja preusmeritve. Če se krma iz obdobja preusmeritve prideluje v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 100 %.

▼M2

2.  Do 20 % povprečne skupne količine krmil za živali lahko izvira s paše ali je pridobljenih s trajnih pašnikov oz. z zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi pridelki, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega kmetijskega gospodarstva in v zadnjih petih letih niso bile del ekološke proizvodne enote navedenega kmetijskega gospodarstva. Če se uporabljajo krmila iz obdobja preusmeritve in krmila, pridobljena z zemljišč v prvem letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega možnega deleža iz odstavka 1.

▼B

3.  Številke iz odstavkov 1 in 2 se izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi rastlinskega izvora.

▼M8

Člen 22

Uporaba nekaterih proizvodov in snovi v krmi

Za namene člena 14(1)(d)(iv) Uredbe (ES) št. 834/2007 se pri predelavi ekološke krme in krmljenju ekološko rejenih živali lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

▼B

Oddelek 4

Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje

Člen 23

Preprečevanje bolezni

1.  Brez poseganja v člen 24(3) je preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil ali antibiotikov prepovedana.

2.  Prepovedana je uporaba snovi za pospeševanje rasti ali prireje (vključno z antibiotiki, kokcidostatiki in drugimi umetnimi pripomočki za spodbujanje rasti) ter uporaba hormonov ali podobnih snovi za kontrolo razmnoževanja ali za druge namene (na primer za indukcijo ali sinhronizacijo estrusa).

3.  Kadar živali izvirajo iz neekoloških enot, je treba glede na lokalne razmere sprejeti posebne ukrepe, kakor so presejalni testi in karantena.

4.  Zgradbe, ograde, oprema in pripomočki morajo biti primerno očiščeni in razkuženi, da se preprečita navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin in nezaužito ali raztreseno/razlito hrano je treba odstranjevati tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci.

Za namen člena 14(1)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007 se lahko za čiščenje in razkuževanje zgradb, napeljave in pripomočkov za živali uporabljajo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi VII. Sredstva za zatiranje glodavcev (ki se uporabljajo samo v pasteh) in proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II, se lahko uporabljajo za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih, kjer se zadržujejo rejne živali.

5.  Pred vsakim novim turnusom reje perutnine je treba izprazniti objekte, v kateri so živali. V tem času je treba objekte in opremo očistiti in razkužiti. Po zaključku vsakega turnusa reje perutnine je treba izpuste pustiti prazne, da se rastlinje lahko obraste. Države članice določijo obdobje, ko morajo biti izpusti prazni. Izvajalci morajo hraniti dokazila o upoštevanju tega obdobja. Te zahteve se ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem.

Člen 24

Veterinarsko zdravljenje

1.  Če živali kljub preventivnim ukrepom za zagotavljanje zdravstvenega varstva živali, določenim v členu 14(1)(e)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba takoj začeti zdraviti in jih po potrebi osamiti v ustreznih prostorih.

▼M13

2.  Fitoterapevtski in homeopatski izdelki, elementi v sledovih ter proizvodi, navedeni v oddelku 1 Priloge V in oddelku 3 Priloge VI, imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno.

▼B

3.  Če uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ni učinkovita pri zdravljenju bolezni ali poškodbe in je zdravljenje nujno potrebno za preprečitev trpljenja ali izčrpanosti živali, se lahko na odgovornost veterinarja uporabijo kemično sintetizirana alopatska veterinarska zdravila ali antibiotiki.

4.  Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri vrste zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, se zadevne domače rejne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne smejo prodajati kot ekološki proizvodi in je treba te živali vključiti v obdobja preusmeritve, določena v členu 38(1).

Za izvajalca nadzora ali nadzorni organ je treba hraniti dokazila o pojavu takih okoliščin.

5.  Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe mora biti za ekološka predelana živila iz teh živali dvakrat tako dolgo, kot je zakonsko določeno obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES oziroma 48 ur v primerih, ko to obdobje ni določeno.

Člen 25

Posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu

1.  Za zaščito okvirjev, panjev in satja, zlasti pred škodljivci, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev (uporabljajo se lahko samo v pasteh) in ustrezni proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II.

2.  Mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na primer čiščenje pod paro ali z neposrednim plamenom, je dovoljena.

3.  Postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen le, če se na ta način obvlada okužba z Varroa destructor.

4.  Če kljub navedenim preventivnim ukrepom čebelje družine zbolijo ali se okužijo, jih je treba takoj zdraviti in jih po potrebi premestiti v čebelnjake za osamitev.

5.  V ekološkem čebelarstvu se veterinarska zdravila lahko uporabljajo, če je ustrezna uporaba v državi članici dovoljena v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti ali nacionalnimi predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti.

6.  Ob okužbi z Varroa destructor se lahko uporabijo mravljična kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra.

7.  Če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v izolirane čebelnjake in ves vosek zamenja z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključi v enoletno obdobje preusmeritve, določeno v členu 38(3).

8.  Zahteve iz odstavka 7 se ne uporabljajo za proizvode iz odstavka 6.

▼M2

POGLAVJE 2a

Gojenje živali iz ribogojstva

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 25a

Področje uporabe

To poglavje določa podrobna pravila za gojenje vrst rib, rakov, iglokožcev in školjk, ki jih zajema Priloga XIIIa.

To poglavje se smiselno uporablja za zooplankton, nižje rake, kotačnike, črve in druge vodne živali, ki se uporabljajo za krmo.

Člen 25b

Ustreznost vodnega medija in načrt za trajnostno upravljanje

1.  Za to poglavje se uporabljajo določbe člena 6b(1)–(5).

2.  V načrtu za trajnostno upravljanje se evidentirajo obrambni in preprečevalni ukrepi proti plenilcem v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS ( 13 ) in nacionalnimi predpisi.

3.  Po potrebi se sosednji izvajalci pri pripravi načrtov za upravljanje medsebojno usklajujejo, kar se lahko tudi preveri.

4.  Za gojenje živali iz ribogojstva v ribnikih, bazenih ali kanalih so gojilnice opremljene z naravnim filtrom, tj. z gojitvenimi ribniki, z biološkim ali mehanskim filtrom za zbiranje hranilnih snovi v odplaki ali pa se uporabljajo morske alge in/ali živali (školjke in alge), ki prispevajo k izboljšanju kakovosti odplake. Po potrebi se spremljanje odplake izvaja v rednih intervalih.

Člen 25c

Sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva

1.  Pristojni organ lahko dovoli, da se v drstiščih in vzgajališčih na istem kmetijskem gospodarstvu izvaja ekološko in neekološko gojenje nedoraslih organizmov, če so med sabo jasno ločeni in so vzpostavljeni ločeni odtočni sistemi distribucije vode.

2.  V primeru gojenja odraslih živali lahko pristojni organ dovoli, da so na istem kmetijskem gospodarstvu proizvodne enote za ekološko in neekološko gojenje, če se upošteva člen 6b(2) te uredbe in kadar gre za različne faze gojenja in različne faze ravnanja z živalmi iz ribogojstva.

3.  Izvajalci vodijo dokumentarno evidenco o uporabi določb iz tega člena.

Oddelek 2

Izvor živali iz ribogojstva

Člen 25d

Izvor ekološko vzrejenih živali iz ribogojstva

1.  Uporabljajo se lokalno gojene vrste, pri čemer je cilj gojenja, da se vrstam, ki so bolj prilagojene pogojem gojenja, zagotovi dobro zdravje in dobro izkoriščenost virov krme. Izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu se predloži dokumentarna evidenca o izvoru vrst in ravnanju z njimi.

2.  Izberejo se tiste vrste, katerih gojenje ne povzroča občutne škode staležu divjih organizmov.

Člen 25e

Izvor in upravljanje neekološko gojenih živali iz ribogojstva

1.  Za namene gojenja ali izboljšanja genetskega staleža in kadar ekološko gojenih živali iz ribogojstva ni na voljo, se lahko na kmetijsko gospodarstvo pripeljejo prostoživeče ali neekološko gojene živali iz ribogojstva. Te živali se v okviru ekološkega upravljanja vzdržujejo vsaj tri mesece, preden se lahko uporabijo za gojenje.

2.  Za namene nadaljnjega gojenja in kadar ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva ni na voljo, se lahko na kmetijsko gospodarstvo pripeljejo neekološko gojeni nedorasli organizmi iz ribogojstva. Vsaj zadnji dve tretjini ciklusa gojenja morata potekati v okviru ekološkega upravljanja.

▼M16

3.  Najvišji delež neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva, ki se pripeljejo na kmetijsko gospodarstvo, je 80 % od 31. decembra 2011, 50 % od 31. decembra 2014 in 0 % od 31. decembra 2016 naprej.

▼M15

4.  Za namene nadaljnjega gojenja je zbiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva omejeno na naslednje primere:

▼M2

Oddelek 3

Gojitvene prakse v ribogojstvu

Člen 25f

Splošna pravila za gojenje v ribogojstvu

1.  Gojitveno okolje živali iz ribogojstva je urejeno na način, ki v skladu s posebnimi potrebami živalim iz ribogojstva glede na njihovo vrsto omogoča, da:

▼M15

2.  Gostota živali in prakse gojenja so določene v Prilogi XIIIa, in sicer za vsako vrsto ali skupino vrst. Pri preučevanju vplivov gostote živali in praks gojenja na dobrobit gojenih rib se spremlja stanje rib (kot so: poškodbe plavuti in druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode.

▼M2

3.  Z obliko in konstrukcijo zaprtih vodnih sistemov se zagotavljajo pretok vode in fiziokemični parametri, ki varujejo zdravje in dobro počutje živali ter omogočajo zadostitev njihovih vedenjskih potreb.

4.  Oblika, lokacija in upravljanje zaprtih sistemov zmanjšujejo nevarnost pobega živali.

5.  V primeru pobega rib ali rakov je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje vpliva na lokalni ekosistem, vključno s ponovnim ulovom, kadar je to ustrezno. Vodi se dokumentarna evidenca.

Člen 25g

Posebna pravila za zaprte vodne sisteme

1.  Objekti z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za gojenje živali iz ribogojstva so prepovedani, razen drstišč in vzgajališč ali za gojenje vrst, ki se uporabljajo kot ekološko gojeni organizmi za krmo.

2.  Enote gojenja na kopnem morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

3.  Zaprti sistemi na morju:

4.  Umetno segrevanje ali hlajenje vode je dovoljeno samo v drstiščih in vzgajališčih. Voda iz naravnih vrtin se lahko uporablja za segrevanje ali hlajenje vode v vseh fazah gojenja.

Člen 25h

Upravljanje živali iz ribogojstva

1.  Ravnanje z živalmi iz ribogojstva se čim bolj omeji ter se z veliko previdnostjo izvaja z ustrezno opremo in na podlagi protokolov, ki se uporabljajo za preprečevanje stresa in fizičnih poškodb, povezanih s postopki ravnanja. S plemenskimi jatami se ravna tako, da se čim bolj omejijo fizične poškodbe in stres, ter v anesteziji, kadar je to potrebno. Dejavnosti v zvezi z razvrščanjem je čim manj in toliko, kot se zahteva, da se zagotovi dobro počutje rib.

2.  Pri uporabi umetne svetlobe veljajo naslednje omejitve:

3.  Prezračevanje je dovoljeno za zagotovitev dobrega počutja in zdravja živali, pod pogojem, da mehanske prezračevalnike po možnosti poganjajo obnovljivi viri energije.

Vse vrste uporabe se zapišejo v evidenco o ribogojstvu.

4.  Uporaba kisika je dovoljena le za uporabe, ki so povezane z zahtevami glede zdravstvenega varstva živali ter kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in sicer v naslednjih primerih:

Vodi se dokumentarna evidenca.

5.  Tehnike usmrtitve so takšne, da zagotovijo takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine. Pri določanju najboljših metod usmrtitve se upoštevajo razlike v gojenih vrstah, njihovih velikostih in območjih gojenja.

Oddelek 4

Gojenje

Člen 25i

Prepoved hormonov

Uporaba hormonov in njihovih derivatov je prepovedana.

Oddelek 5

Krma za ribe, rake in iglokožce

Člen 25j

Splošna pravila za krmo

Ureditve krmljenja se vzpostavijo ob upoštevanju naslednjih prednostnih nalog:

Člen 25k

Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz ribogojstva

1.  Krma za mesojede živali iz ribogojstva se pridobiva iz naslednjih virov:

▼M8

▼M15

▼M15 —————

▼M2

3.  Krmni obrok lahko vsebuje največ 60 % proizvodov iz ekološko pridelanih rastlin.

4.  Astaksantin, ki izvira iz organskih virov, kot je lupina rakov, se lahko uporablja v krmnih obrokih za losose in postrvi v mejah njihovih fizioloških potreb. Če organski viri niso na voljo, se lahko uporabijo naravni viri astaksantina (kot so kvasovke Phaffia).

▼M15

5.  Histidin, proizveden s fermentacijo, se lahko uporablja v krmnih obrokih za salmonidne ribe, kadar viri krme iz odstavka 1 ne zagotavljajo zadostne količine histidina za zadovoljitev prehranskih potreb rib in za preprečevanje nastanka sive mrene.

▼M2

Člen 25l

Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz ribogojstva

1.  Živali iz ribogojstva iz oddelkov 6, 7 in 9 Priloge XIIIa se krmijo s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih.

2.  Kadar naravni viri krme niso na voljo v zadostnih količinah, kot so navedene v odstavku 1, se lahko uporablja ekološka krma rastlinskega izvora, po možnosti gojena v gojilnici sami, ali morske alge. Izvajalci vodijo evidenco o nujni uporabi dodatne krme.

▼M15

3.  Pri dopolnitvi naravne krme v skladu z odstavkom 2:

▼M15

Člen 25la

Posebna pravila o krmi za ekološko gojene nedorasle organizme

Pri gojenju ličink ekološko gojenih nedoraslih organizmov se kot krma lahko uporabita konvencionalni fitoplankton in zooplankton.

▼M2

Člen 25m

Proizvodi in snovi iz člena 15(1)(d)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007

▼M8

1.  V ekološki akvakulturi se lahko uporabljajo samo krmila rudninskega izvora navedena v oddelku 1 Priloge V.

▼M2

2.  Krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki se lahko uporabljajo le, če so navedeni v Prilogi VI ter izpolnjujejo omejitve iz te priloge.

Oddelek 6

Posebna pravila za mehkužce

Člen 25n

Gojitveno območje

1.  Gojenje školjk lahko poteka v istem vodnem območju, v katerem se gojijo ekološki plavutonožci in morske alge v polikulturnem sistemu, ki ga je treba dokumentirati v načrtu za trajnostno upravljanje. Školjke lahko v polikulturi rastejo tudi skupaj s polži, kot so breženke.

2.  Ekološko gojenje školjk poteka v območjih, ki so označena s stebri, plovci ali drugimi jasnimi označevalci ter omejena z mrežastimi vrečami, kletkami ali drugimi umetnimi sredstvi.

3.  Z ekološkimi gojilnicami lupinarjev se zmanjša tveganje pri vrstah, ki jih je treba ohranjati. Če se uporabljajo mreže za zaščito pred plenilci, morajo biti oblikovane tako, da ne poškodujejo ptic, ki se potapljajo.

Člen 25o

Izvor jajčec

1.  Če ni velike škode za okolje in če lokalna zakonodaja to dovoljuje, se jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene enote, lahko uporabijo, če izvirajo iz:

Voditi je treba evidence o tem, na kakšen način, kje in kdaj so bila prostorastoča jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost jajčec do območja nabiranja.

▼M16

Vendar je najvišji delež jajčec školjk, ki nastanejo v neekološkem drstišču in se lahko uporabijo v ekoloških proizvodnih enotah, 80 % od 31. decembra 2011, 50 % od 31. decembra 2014 in 0 % od 31. decembra 2016 naprej.

▼M2

2.  Pri japonskih ostrigah, Crassostrea gigas, ima prednost stalež, ki se vzgaja selektivno, da se omeji drstenje v divjini.

Člen 25p

Upravljanje

1.  Pri gojenju se uporablja gostota živali, ki ne presega gostote, ki se uporablja za neekološko gojene lupinarje v zadevnem območju. Prilagoditve glede sortiranja, redčenja in gostote se opravijo ob upoštevanju biomase ter za zagotovitev dobrega počutja živali in visoke kakovosti proizvodov.

2.  Organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo mehansko ali ročno in se vrnejo v morje stran od gojilnic lupinarjev, če je to primerno. Lupinarji se med ciklusom gojenja enkrat obdelajo z raztopino apna, s čimer se nadzirajo organizmi, ki se obraščajo in so med sabo konkurenčni.

Člen 25q

Pravila za gojenje

1.  Gojenje klapavic na vrveh in druge metode iz oddelka 8 Priloge XIIIa se lahko izvajajo v okviru ekološkega gojenja.

2.  Pridneno gojenje mehkužcev je dovoljeno le, kadar ni bistvenega vpliva na okolje v območju nabiranja in gojenja. Dokaz o minimalnem vplivu na okolje se podpre z raziskavo in poročilom o območju izkoriščanja, ki ju mora izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu predložiti izvajalec. Poročilo se k načrtu za trajnostno upravljanje doda kot ločeno poglavje.

Člen 25r

Posebna pravila za gojenje ostrig

Dovoljeno je gojenje v vrečah na opornih stebrih. Navedene ali druge strukture za gojenje ostrig je treba postaviti tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim bolj učinkovito. Gojenje mora izpolnjevati pogoje iz oddelka 8 Poglavja XIIIa.

Oddelek 7

Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje

Člen 25s

Splošna pravila o preprečevanju bolezni

1.  Načrt za upravljanje zdravstvenega varstva živali v skladu s členom 9 Direktive 2006/88/ES podrobneje določa prakse za biološko varnost in preprečevanje bolezni, vključno s pisnim sporazumom za zdravstveno posvetovanje, ki ustreza proizvodni enoti, s kvalificiranimi službami za zdravje živali iz ribogojstva, ki obiščejo gojišče najmanj enkrat letno in najmanj enkrat na dve leti v primeru lupinarjev.

2.  Podporni sistemi, oprema in pripomočki morajo biti primerno očiščeni in razkuženi. Uporabijo se lahko le proizvodi iz oddelkov 2.1 in 2.2 Priloge VII.

3.  Glede prekinitve gojenja:

4.  Po potrebi se nezaužita krma za ribe, iztrebki in mrtve živali takoj odstranijo zaradi preprečevanja tveganja za veliko okoljsko škodo v zvezi s kakovostjo vode, zmanjševanjem tveganja za bolezni in preprečevanjem privabljanja žuželk ali glodavcev.

5.  Ultravijolična svetloba in ozon se lahko uporabljata samo v drstiščih in vzgajališčih.

▼M15

6.  Pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo prednost ribe čistilke ter sladkovodne in slanovodne raztopine in raztopine natrijevega klorida.

▼M2

Člen 25t

Veterinarsko zdravljenje

1.  Kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja živali v skladu s členom 15(1)(f)(i) Uredbe 834/2007 pojavijo zdravstvene težave, se veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem vrstnem redu:

2.  Alopatsko zdravljenje je omejeno na dva cikla zdravljenja letno z izjemo cepljenj in obveznih programov za zatiranje bolezni. Vendar pa v primeru, če ciklus gojenja traja manj kot leto, velja omejitev na eno alopatsko zdravljenje. Če se te omejitve alopatskega zdravljenja presežejo, se zadevne živali iz ribogojstva ne smejo prodajati kot ekološki proizvodi.

3.  Zdravljenje zaradi zajedavcev, ki ne vključuje obveznih nadzornih programov, ki jih izvajajo države članice, je omejeno na dvakrat letno ali enkrat letno, če traja ciklus gojenja manj kot 18 mesecev.

4.  Karenca za alopatsko veterinarsko zdravljenje in zdravljenje zaradi zajedavcev v skladu z odstavkom 3, vključno z zdravljenjem iz obveznih programov za nadzor in izkoreninjenje bolezni, traja dvakrat dlje od zakonitega obdobja karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES ali 48 ur, če to obdobje ni določeno.

5.  Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba tako uporabo prijaviti izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu, preden se živali tržijo kot ekološke. Stalež, ki se zdravi, mora biti jasno prepoznaven.

▼M17

POGLAVJE 3

Konzervirani in predelani proizvodi

Člen 26

Pravila za konzerviranje proizvodov ter za proizvodnjo predelane krme in hrane

1.  Izvajalci, ki konzervirajo proizvode ali proizvajajo predelano krmo ali hrano, na podlagi sistematičnega določanja odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.

Z uporabo teh postopkov se v vsakem trenutku zagotovi, da konzervirani ali predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo.

2.  Izvajalci upoštevajo in izvajajo postopke iz odstavka 1. Izvajalci zlasti:

3.  Če so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki proizvodi, izvajalec:

4.  Dodatki, predelovalni pripomočki in druge snovi ter sestavine, ki se uporabljajo pri predelavi krme ali hrane, in vsi postopki predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, so v skladu z načeli dobre proizvodne prakse.

▼B

Člen 27

Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane

►M7

Za namene člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 se razen proizvodov vinskega sektorja, za katere veljajo določbe iz poglavja 3a, pri predelavi ekološke hrane lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

 ◄

2.  Za namen izračuna iz člena 23(4)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 se

▼M1

▼B

3.  Pred 31. decembrom 2010 bo ponovno preučena uporaba naslednjih snovi, uvrščenih na seznam v Prilogi VIII:

Pri ponovni preučitvi iz točke (a) bodo upoštevana prizadevanja držav članic, da najdejo varno alternativo za nitrite/nitrate in za ekološke predelovalce/proizvajalce mesa vzpostavijo izobraževalne programe na področju alternativnih postopkov predelave in higiene.

▼M1

4.  Za tradicionalno okrasno barvanje lupine kuhanih jajc, ki so proizvedena z namenom, da bodo dana v promet v določenem obdobju leta, lahko pristojni organ za zgoraj navedeno obdobje dovoli uporabo naravnih barv in naravnih snovi za premaze. Dovoljenje lahko do 31. decembra 2013 zajema sintetične oblike železovih oksidov in železovih hidroksidov. Dovoljenja je treba uradno sporočiti Komisiji in državam članicam.

Člen 27a

Za namen uporabe člena 20(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 se naslednje snovi lahko uporabijo v proizvodnji, pripravkih in oblikah kvasa:

▼B

Člen 28

Uporaba nekaterih neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora pri predelavi hrane

Neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, ki so uvrščene na seznam v Prilogi IX te uredbe, se za namen člena 19(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 lahko uporabljajo pri predelavi ekološke hrane.

Člen 29

Odobritev neekološko pridelanih sestavin hrane kmetijskega izvora s strani držav članic

1.  Kadar sestavina kmetijskega izvora ni uvrščena na seznam iz Priloge IX k tej uredbi, se lahko uporablja samo pod naslednjimi pogoji:

Država članica lahko dovoljenje iz točke (b) podaljša največ trikrat, in sicer vsakič za 12 mesecev.

2.  Kadar se dodeli dovoljenje iz odstavka 1, država članica ostalim državam članicam in Komisiji nemudoma posreduje naslednje podatke:

3.  Če podatki, ki jih predloži katera koli država članica Komisiji in državi članici, ki je izdala dovoljenje, pokažejo, da so zaloge na voljo med obdobjem pomanjkanja, država članica preuči odvzem dovoljenja ali skrajša njegovo predvideno obdobje veljavnosti in obvesti Komisijo in ostale države članice o sprejetih ukrepih v 15 delovnih dneh po datumu prejema podatkov.

4.  Na zahtevo države članice ali pobudo Komisije se zadeva predloži v preučitev odboru iz člena 37 Uredbe (ES) št. 834/2007. V skladu s postopki, določenimi v odstavku 2 navedenega člena, se lahko odloči, da se odobreno dovoljenje umakne ali se spremeni njegovo obdobje veljavnosti ali se zadevna sestavina, kadar je to primerno, vključi v Prilogo IX k tej uredbi.

5.  Pri podaljšanju dovoljenja iz drugega pododstavka odstavka 1 se uporabljajo postopki iz odstavkov 2 in 3.

▼M2

Člen 29a

Posebne določbe za morske alge

1.  Če so končni proizvod sveže morske alge, se za izpiranje sveže nabranih morskih alg uporablja morska voda.

Če so končni proizvod dehidrirane morske alge, se za njihovo izpiranje lahko uporablja tudi pitna voda. Sol se lahko uporabi za preprečitev vlažnosti.

2.  Uporaba neposrednega ognja, ki je v neposrednem stiku z morskimi algami, je pri sušenju prepovedana. Če se pri procesu sušenja uporabljajo vrvi ali druga oprema, se zanje ne smejo uporabiti sredstva proti obraščanju ter snovi za čiščenje ali razkuževanje, razen če je proizvod za tako uporabo naveden v Prilogi VII.

▼M7

POGLAVJE 3a

Posebna pravila za pridelovanje vina

Člen 29b

Področje uporabe

1.  To poglavje določa posebna pravila za ekološko pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz člena 1(1)(l) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 ( 17 ).

2.  Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 ( 18 ) in (ES) št. 607/2009 ( 19 ) se uporabljata, razen če je v tem poglavju izrecno določeno drugače.

Člen 29c

Uporaba nekaterih proizvodov in snovi

1.  Za namene člena 19(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007 se proizvodi vinskega sektorja proizvajajo iz ekoloških surovin.

2.  Za namene člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 se z upoštevanjem pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007 in Uredbi (ES) št. 606/2009 ter zlasti Prilogi I A k navedeni uredbi, le proizvodi in snovi, navedeni v Prilogi VIIIa k tej uredbi, uporabljajo za proizvodnjo proizvodov vinskega sektorja, tudi med obdelavo in enološkimi postopki.

3.  Proizvodi in snovi, pridobljeni iz ekoloških surovin, ki so navedeni v Prilogi VIIIa k tej uredbi in označeni z zvezdico, se uporabijo, če so na voljo.

Člen 29d

Enološki postopki in omejitve

1.  Brez poseganja v člen 29c ter določene prepovedi in omejitve iz odstavkov 2 in 5 tega člena so dovoljeni le enološki postopki in obdelave, vključno z omejitvami iz členov 120c in 120d Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter členov 3, 5 do 9 in 11 do 14 Uredbe (ES) št. 606/2009 in njunih prilog, ki so se uporabljali pred 1. avgustom 2010.

2.  Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav:

3.  Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav je dovoljena pod naslednjimi pogoji:

4.  Komisija bo pred ►M16  1. avgustom 2018 ◄ ponovno preučila uporabo naslednjih enoloških postopkov in obdelav z namenom njihove postopne ukinitve ali dodatne omejitve:

5.  Spremembe, vključene po 1. avgustu 2010, glede enoloških postopkov in obdelav iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali Uredbe (ES) št. 606/2009 se lahko uporabljajo pri ekološki proizvodnji vin le po sprejetju ukrepov, potrebnih za izvajanje pravil o pridelavi iz člena 19(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 in, po potrebi, meril za ovrednotenje v skladu s členom 21 navedene uredbe.

▼B

POGLAVJE 4

Zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje proizvodov

Člen 30

Zbiranje proizvodov in prevoz do pripravljalnih enot

Izvajalci lahko sočasno zbirajo ekološke in neekološke proizvode, če so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave z neekološkimi proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov. Izvajalec hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, obsegom ter datumom in časom sprejema izdelkov, tako da so vedno na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.

Člen 31

Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim izvajalcem ali v druge enote

1.  Izvajalci morajo zagotoviti, da se lahko ekološki izdelki prepeljejo v druge enote, vključno s trgovci na debelo in drobno, samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča zamenjava vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri je navedeno, brez poseganja v katere koli druge oznake, ki jih zahteva zakonodaja:

Informacije iz točk (a) do (d) prvega pododstavka se lahko predložijo tudi na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nepreklicno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom izdelka. Ta spremni dokument mora vsebovati informacije o dobavitelju in/ali prevozniku.

2.  Embalaže, posod ali vozil ni treba zapreti, kadar:

Člen 32

Posebna pravila za prevoz krme v druge proizvodne/pripravljalne enote ali skladiščne prostore

Poleg izpolnjevanja določb iz člena 31 morajo izvajalci med prevozom krme v druge proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼M2

Člen 32a

Prevoz živih rib

1.  Prevoz živih rib se lahko opravi v ustreznih posodah s čisto vodo, ki izpolnjujejo fiziološke potrebe rib glede temperature in raztopljenega kisika.

2.  Pred prevozom ekološko gojenih rib in ribjih proizvodov je treba posode temeljito očistiti, razkužiti in izprati.

3.  Sprejeti je treba previdnostne ukrepe za zmanjšanje stresa. Med prevozom gostota ne sme doseči stopnje, ki škoduje vrstam.

4.  Dokazila se shranijo za namene odstavkov 1–3.

▼B

Člen 33

Prevzem proizvodov iz drugih enot in od drugih izvajalcev

Ob prevzemu ekološkega izdelka morajo izvajalci preveriti zapiralo embalaže ali posode, kjer je to potrebno, in prisotnost oznak iz člena 31.

Izvajalci morajo informacije na etiketi iz člena 31 navzkrižno preveriti glede na informacije v spremnih dokumentih. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66.

Člen 34

Posebna pravila za prevzem izdelkov iz tretjih držav

Ekološki izdelki se uvozijo iz tretjih držav v ustrezni embalaži ali posodah, zaprtih tako, da se prepreči zamenjava vsebine, in opremljenih z oznako izvoznika ter vsemi drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije s certifikatom o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav.

Ob prevzemu ekološkega izdelka, uvoženega iz tretje države, prvi prejemnik preveri zaprtje embalaže ali posode in pri izdelkih, uvoženih na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 834/2007, ujemanje vsebine pošiljke s certifikatom iz uredbe. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66 te uredbe.

Člen 35

Skladiščenje proizvodov

1.  Območja za skladiščenje proizvodov je treba upravljati na tak način, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči kakršno koli mešanje s proizvodi in/ali snovmi, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo, ali kontaminacija z njimi. Ekološki proizvodi morajo biti vedno jasno prepoznavni.

▼M2

2.  V enotah za ekološko pridelavo rastlin, morskih alg, vzrejo živali in ribogojstvo je prepovedano skladiščenje kmetijskih surovin, razen tistih, ki so dovoljene s to uredbo.

3.  Na kmetijskih gospodarstvih je dovoljeno shranjevanje alopatskih veterinarskih zdravil in antibiotikov, če jih je predpisal veterinar za zdravljenje iz člena 14(1)(e)(ii) ali člena 15(1)(f)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007, če se shranjujejo na nadzorovanem mestu in če se vpišejo v evidence rejnih živali iz člena 76 te uredbe ali, če je ustrezno, v evidence o ribogojstvu iz člena 79b te uredbe.

▼B

4.  Če se izvajalci ukvarjajo z neekološkimi in ekološkimi proizvodi, pri čemer ekološke proizvode shranjujejo v skladiščnih prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, morajo:

POGLAVJE 5

Pravila za preusmeritev

Člen 36

Rastline in proizvodi rastlinskega izvora

1.  Da lahko rastline in proizvodi rastlinskega izvora veljajo za ekološke, je bilo treba na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travišča ali trajnih krmnih rastlin, vsaj dve leti, preden se začnejo uporabljati kot ekološko pridelana krma, ali v primeru trajnih kultur, ki niso travišče, vsaj tri leta pred prvo žetvijo ekoloških izdelkov, uporabljati pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 12 Uredbe (ES) št. 834/2007 in poglavja 1 te uredbe ter po potrebi pravila pridelave za izjemne primere iz poglavja 6 te uredbe.

2.  Pristojni organ se lahko odloči, da kot del obdobja preusmeritve retroaktivno prizna katero koli predhodno obdobje, v katerem:

Obdobje iz točke (b) prvega pododstavka lahko retroaktivno velja za del obdobja preusmeritve le, če se pristojnemu organu predložijo zadostni dokazi, na podlagi katerih se ta prepriča, da so bili pogoji izpolnjeni vsaj tri leta.

3.  Pristojni organ se lahko v nekaterih primerih, ko je bilo zemljišče kontaminirano s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, odloči, da podaljša obdobje preusmeritve iz odstavka 1.

4.  Če gre za zemljišča, ki so že preusmerjena ali postopek preusmeritve v ekološko kmetovanje še traja in se obdelujejo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, lahko država članica v naslednjih dveh primerih skrajša obdobje preusmeritve iz odstavka 1:

V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

Zadevna država članica mora druge države članice in Komisijo obvestiti o svoji odločitvi o uvedbi obveznih ukrepov.

▼M2

Člen 36a

Morske alge

1.  Obdobje preusmeritve za nabiranje morskih alg traja šest mesecev.

2.  Obdobje preusmeritve za enoto gojenja morskih alg traja dlje kot šest mesecev ali en celoten ciklus gojenja.

▼B

Člen 37

Posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo

1.  Pravila za preusmeritev iz člena 36 te uredbe se uporabljajo za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali.

2.  Ne glede na določbe iz odstavka 1 se lahko obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto. Lahko se skrajša na šest mesecev, kadar se zadevno zemljišče v zadnjem letu ni obdelovalo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

Člen 38

Živali in proizvodi živalskega izvora

1.  Če se na kmetijsko gospodarstvo v skladu s členom 14(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007, členom 9 in/ali členom 42 te uredbe privedejo živali, ki niso bile ekološko vzrejene, in če naj bi se proizvodi živalskega izvora prodajali kot ekološki, je treba pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 14 Uredbe (ES) št. 834/2007 ter poglavja 2 naslova II in, kjer je primerno, člena 42 te uredbe uporabljati vsaj:

2.  Če na začetku obdobja preusmeritve v skladu s členom 14(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007 na kmetijskem gospodarstvu bivajo neekološko vzrejene živali, veljajo njihovi proizvodi za ekološke, če zajema preusmeritev celotno proizvodno enoto, vključno z živalmi, pašniki in/ali vsemi zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali. Skupno obdobje preusmeritve za obstoječe živali in njihove mladiče, pašnike in/ali vsa zemljišča, ki se uporabljajo za krmo živali, se lahko skrajša na 24 mesecev, če se živali krmijo predvsem s proizvodi iz proizvodne enote.

3.  Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z oznako, ki se sklicuje na ekološke postopke pridelave, če so se pravila za ekološko pridelavo uporabljala vsaj eno leto.

4.  Ob uporabi člena 9(5) te uredbe se obdobje preusmeritve za čebelnjake ne uporablja.

5.  V obdobju preusmeritve je treba čebelji vosek nadomestiti z ekološkim čebeljim voskom.

▼M2

Člen 38a

Gojenje živali iz ribogojstva

1.  Za naslednje vrste obratov v ribogojstvu veljajo naslednja obdobja preusmeritve za proizvodne enote ribogojstva, vključno z obstoječimi živali iz ribogojstva:

2.  Pristojni organ se lahko odloči, da kot del obdobja preusmeritve retroaktivno prizna katero koli predhodno dokumentirano obdobje, v katerem objekti niso bili obdelani s proizvodi, ki niso dovoljeni pri ekološki pridelavi, ali izpostavljeni tem proizvodom.

▼B

POGLAVJE 6

Pravila pridelave za izjemne primere

Oddelek 1

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s podnebnimi, geografskimi ali strukturnimi težavami na podlagi člena 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 39

Privezovanje živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko pristojni organi dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov v skladu s členom 14(2) in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.

Člen 40

Vzporedna pridelava

1.  Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec na istem območju vodi ekološke in neekološke pridelovalne enote:

2.  Pristojni organ lahko kmetijskim gospodarstvom, ki izvajajo kmetijske raziskave ali formalno izobraževanje, odobri ekološko in neekološko rejo živali iste vrste, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Člen 41

Vodenje čebelarskih enot za opraševanje

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec zaradi opraševanj na istem kmetijskem gospodarstvu vodi ekološke in neekološke čebelarske enote, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve pravil za ekološko pridelavo, razen določb glede izbire lokacije za čebelnjake. V tem primeru se izdelek ne sme prodajati kot ekološki proizvod.

Izvajalci morajo hraniti dokazila o uporabi te določbe.

Oddelek 2

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana z nerazpoložljivostjo ekoloških kmetijskih surovin na podlagi člena 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 42

Uporaba neekološko vzrejenih živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 in na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa, se uporabljata naslednji določbi:

▼M8

Člen 43

Uporaba neekološke beljakovinske krme rastlinskega in živalskega izvora za rejne živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, je dovoljena uporaba omejenega deleža neekološke beljakovinske krme za prašiče in perutnino, če kmetje ne morejo dobiti beljakovinske krme izključno iz ekološke pridelave.

▼M14

Najvišji odstotek neekološke beljakovinske krme za te vrste živali, dovoljene za obdobje 12 mesecev, je 5 % za koledarska leta 2015, 2016 in 2017.

▼M8

Te številke se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

Izvajalec mora hraniti dokazila o potrebi za uporabo te določbe.

▼B

Člen 44

Uporaba neekološkega čebeljega voska

Če gre za nove obrate ali v obdobju preusmeritve, se lahko neekološki čebelji vosek uporablja samo,

Člen 45

Uporaba semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki niso pridelani s postopkom ekološke pridelave

1.  Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007,

2.  Neekološka semena in semenski krompir se lahko uporabljajo pod pogojem, da niso obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so dovoljena za obdelavo semen na podlagi člena 5(1), razen če v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES ( 20 ) pristojni organ države članice predpiše kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte dane vrste na območju, kjer se semena ali semenski krompir uporabljajo.

3.  Vrste, pri katerih se ugotovi, da je ekološko pridelano seme ali semenski krompir na voljo v zadostnih količinah in za ustrezno število sort v vseh delih Skupnosti, se navedejo v Prilogi X.

Vrste, navedene v Prilogi X, niso upravičene do dovoljenja na podlagi odstavka 1(b), razen če tako dovoljenje upravičuje eden od namenov iz odstavka 5(d).

4.  Države članice lahko za izdajo dovoljenj iz odstavka 1(b) pooblastijo drugo javno upravo pod svojim nadzorom ali nadzorne organe ali izvajalce nadzora iz člena 27 Uredbe (ES) št. 834/2007.

5.  Dovoljenje za uporabo semena ali semenskega krompirja, ki ni pridelano s postopkom ekološke pridelave, se lahko izda le v naslednjih primerih:

6.  Dovoljenje se izda pred setvijo posevka.

7.  Dovoljenje se izda le posameznim uporabnikom za eno rastno dobo naenkrat, organ ali izvajalec, odgovoren za dovoljenja, pa mora zabeležiti količino odobrenega semena ali semenskega krompirja.

8.  Z odstopanjem od odstavka 7 lahko pristojni organ države članice vsem uporabnikom izda splošno dovoljenje:

Dovoljenja iz prvega pododstavka morajo biti v podatkovni zbirki iz člena 48 jasno označena.

9.  Dovoljenje se lahko izda samo v obdobju, za katero je podatkovna zbirka posodobljena v skladu s členom 49(3).

Oddelek 3

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s posebnimi težavami z upravljanjem ekološke vzreje živali na podlagi člena 22(2)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 46

Posebne težave, povezane z upravljanjem ekološke vzreje živali

Zadnja faza pitanja odraslega goveda za prirejo mesa lahko poteka v zaprtih prostorih, pod pogojem, da takšno obdobje ni daljše od ene petine življenjske dobe živali, v vsakem primeru pa najdlje tri mesece.

▼M1

Oddelek 3a

Pravila pridelave za izjemne primere glede na uporabo posebnih proizvodov in snovi v predelavi v skladu s členom 22(2)(e) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 46a

Dodatek ekstrakta neekološkega kvasa

Pod pogoji iz člena 22(2)(e) Uredbe 834/2007 se dovoli dodatek do 5 % ekstrakta ali avtolizata neekološkega kvasa k substratu (izračunano kot suha snov) za pridelavo ekološkega kvasa, kadar izvajalci ne morejo dobiti ekstrakta ali avtolizata kvasa iz ekološke pridelave.

Razpoložljivost ekstrakta ali avtolizata ekološkega kvasa je treba do 31. decembra 2013 ponovno preučiti zaradi ukinitve te določbe.

▼B

Oddelek 4

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s katastrofalnimi razmerami iz člena 22(2)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 47

Katastrofalne razmere

Pristojni organ lahko začasno odobri:

▼M16

▼B

▼M7

▼M16

▼M7

Pod pogojem, da to odobri pristojni organ, morajo posamezni izvajalci hraniti dokazila o uporabi navedenih izjem. Države članice morajo obvestiti druge države članice in Komisijo o izjemah, ki so jih odobrile na podlagi točk (c) in (e) prvega odstavka.

▼B

POGLAVJE 7

Podatkovna zbirka semen

Člen 48

Podatkovna zbirka

1.  Vsaka država članica mora zagotoviti vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke sort, za katere je na njenem ozemlju na voljo seme ali semenski krompir, pridelan s postopkom ekološke pridelave.

2.  Podatkovno zbirko upravlja pristojni organ države članice ali organ ali izvajalec, ki ju država članica imenuje v ta namen, v nadaljevanju „upravljavec podatkovne zbirke“. Države članice lahko tudi imenujejo organ ali zasebnega izvajalca v drugi državi.

3.  Vsaka država članica mora Komisijo in druge države članice obvestiti o organu ali zasebnem izvajalcu, ki ga imenuje za upravljanje podatkovne zbirke.

Člen 49

Vpis v podatkovno zbirko

1.  Sorte, za katere je na voljo seme ali semenski krompir, pridelan s postopkom ekološke pridelave, se na zahtevo dobavitelja vpišejo v podatkovno zbirko iz člena 48.

2.  Vsaka sorta, ki ni vpisana v podatkovni zbirki, velja za nedosegljivo glede na člen 45(5).

3.  Vsaka država članica se odloči, v katerem delu leta je treba podatkovno zbirko redno posodabljati za vsako vrsto ali skupino vrst, gojenih na njenem ozemlju. Podatkovna zbirka mora vsebovati podatke o tej odločitvi.

Člen 50

Pogoji za vpis

1.  Za vpis mora dobavitelj:

2.  Upravljavec podatkovne zbirke lahko z odobritvijo pristojnega organa države članice zavrne prošnjo dobavitelja za vpis ali izbriše že sprejet vpis, če dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Člen 51

Podatki za vpis

1.  Podatkovna zbirka iz člena 48 mora za vsako vpisano sorto in vsakega dobavitelja vsebovati najmanj naslednje podatke:

2.  Dobavitelj takoj obvesti upravljavca podatkovne zbirke, če katera koli vpisana sorta ni več na voljo. Spremembe se zapišejo v podatkovno zbirko.

3.  Poleg podatkov, določenih v odstavku 1, mora podatkovna zbirka vsebovati seznam vrst, navedenih v Prilogi X.

Člen 52

Dostop do podatkov

1.  Podatki v podatkovni zbirki iz člena 48 so uporabnikom semena in semenskega krompirja ter javnosti brezplačno dosegljivi na svetovnem spletu. Države članice se lahko odločijo, da uporabniki, ki so na podlagi člena 28(1)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007 o izvajanju dejavnosti obvestili pristojne organe države članice, kjer izvajajo dejavnosti, od upravljavca podatkovne zbirke na zahtevo dobijo izvleček podatkov za eno ali več skupin vrst iz podatkovne zbirke.

2.  Države članice zagotovijo, da so vsi uporabniki iz odstavka 1 najmanj enkrat letno obveščeni o sistemu in o tem, kako pridobiti podatke iz podatkovne zbirke.

Člen 53

Taksa za vpis

Za vsak vpis se lahko zaračuna taksa, ki predstavlja stroške vnosa in vzdrževanja podatkov v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ države članice odobri višino takse, ki jo lahko zahteva upravljavec podatkovne zbirke.

Člen 54

Letno poročilo

1.  Organi ali izvajalci, imenovani za izdajo dovoljenj v skladu s členom 45, vpišejo vsa dovoljenja in te podatke objavijo v poročilu za pristojni organ države članice in upravljavca podatkovne zbirke.

Poročilo za vsako vrsto, za katero se izda dovoljenje v skladu s členom 45(5), zajema naslednje podatke:

2.  Za dovoljenja v skladu s členom 45(8) mora poročilo zajemati podatke iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena in podatke o obdobju, za katerega velja dovoljenje.

Člen 55

Zbirno poročilo

Pristojni organ države članice vsako leto do 31. marca zbere poročila ter Komisiji in ostalim državam članicam pošlje zbirno poročilo, ki zajema vsa dovoljenja države članice iz prejšnjega koledarskega leta. Poročilo mora zajemati podatke iz člena 54. Podatki se objavijo v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ lahko dodeli nalogo zbiranja poročil upravljavcu podatkovne zbirke.

Člen 56

Podatki na zahtevo

Na zahtevo države članice ali Komisije se drugim državam članicam ali Komisiji dajo na voljo podrobni podatki o izdanih dovoljenjih v posameznih primerih.

NASLOV III

OZNAČEVANJE

POGLAVJE 1

▼M3

Logotip ekološke proizvodnje Evropske unije

Člen 57

Ekološki logotip EU

V skladu s členom 25(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 logotip ekološke proizvodnje Evropske unije (v nadaljevanju: ekološki logotip EU) sledi modelu, opredeljenemu v delu A Priloge XI k tej uredbi.

▼M4

Za namene označevanja se ekološki logotip EU uporablja samo, če je zadevni proizvod proizveden v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 834/2007, Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 ( 24 ) in te uredbe, uporabljajo pa ga nosilci dejavnosti, ki izpolnjujejo zahteve sistema nadzora iz členov 27, 28, 29, 32 in 33 Uredbe (ES) št. 834/2007.

▼B

Člen 58

Pogoji za uporabo šifre in kraja izvora

1.  Navedba šifre nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 24(1)(a) Uredbe (ES) 834/2007:

▼M3

▼B

2.  Navedba kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je izdelek sestavljen, kakor je navedeno v členu 24(1)(c) Uredbe (ES) 834/2007 je nameščena neposredno pod šifro iz odstavka 1.

POGLAVJE 2

Posebne zahteve za označevanje krme

▼M8

Člen 59

Področje uporabe in uporaba blagovnih znamk ter prodajnih oznak

To poglavje se ne uporablja za hrano za hišne živali in krmo za kožuharje.

Blagovne znamke in prodajne oznake, ki vsebujejo oznako iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko uporabljajo samo, če so vse sestavine rastlinskega ali živalskega izvora pridobljene po postopkih ekološke pridelave in če je najmanj 95 % suhe snovi izdelka iz takšnih sestavin.

Člen 60

Oznake na predelani krmi

1.  Izrazi iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 in ekološki logotip EU se lahko uporabijo za predelano krmo, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

2.  Če so izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 je v primeru proizvodov, ki vsebujejo različne količine posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave, in/ali posamičnih krmil iz proizvodov v preusmeritvi k ekološkemu kmetovanju in/ali proizvodov iz člena 22 te uredbe dovoljena naslednja navedba:

„lahko se uporablja pri ekološki pridelavi v skladu z Uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008“.

▼B

Člen 61

Pogoji za uporabo oznak na predelani krmi

1.  Oznaka iz člena 60:

2.  Oznaka iz člena 60 je lahko opremljena tudi z navedbo zahteve po uporabi krme v skladu s členoma 21 in 22.

POGLAVJE 3

Druge posebne zahteve za označevanje

Člen 62

Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi

Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi imajo lahko oznako „proizvod iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo“, če:

NASLOV IV

NADZOR

POGLAVJE 1

Minimalne zahteve za nadzor

Člen 63

Nadzorni sistem in obveznosti izvajalca

1.  Ko se nadzorni sistem izvaja prvič, mora izvajalec pripraviti in shraniti:

▼M6

▼B

Kjer je primerno, so lahko opis in ukrepi iz prvega pododstavka del sistema kakovosti, ki ga je vzpostavil izvajalec.

2.  Opis in ukrepi iz odstavka 1 morajo biti vključeni v izjavo, ki jo podpiše odgovorni izvajalec. Izjava pa mora vsebovati še obveznost izvajalca, da bo:

▼M9

▼B

Izjavo iz prvega pododstavka mora preveriti in potrditi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda poročilo o ugotovljenih morebitnih pomanjkljivostih in neskladnostih s pravili za ekološko pridelavo. Izvajalec mora to poročilo podpisati in sprejeti potrebne korektivne ukrepe.

3.  Za uporabo člena 28(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 mora izvajalec pristojnemu organu posredovati naslednje podatke:

Člen 64

Sprememba nadzornega sistema

Odgovorni izvajalec mora nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvestiti o vseh spremembah opisa ali ukrepov iz člena 63 in začetnega nadzornega sistema, določenega s členi 70, 74, 80, 82, 86 in 88.

Člen 65

Nadzorni obiski

1.  Nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora vsaj enkrat na leto opraviti fizični pregled vseh izvajalcev.

▼M9

2.  Nadzorni organ ali izvajalec nadzora odvzame in analizira vzorce, da bi ugotovil prisotnost proizvodov, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, za preverjanje postopkov pridelave, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo, ali za odkrivanje morebitne kontaminacije s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo. Število vzorcev, ki jih vsako leto odvzame in analizira nadzorni organ ali izvajalec nadzora, je enako vsaj 5 % števila izvajalcev pod njegovim nadzorom. Izbor izvajalcev, pri katerih se vzorci odvzamejo, temelji na podlagi splošne ocene tveganja neizpolnjevanja pravil za ekološko pridelavo. V tej splošni oceni se upoštevajo vse stopnje pridelave, priprave in distribucije.

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora odvzame in analizira vzorce vedno, ko obstaja sum, da se uporabljajo proizvodi ali tehnike, ki niso dovoljeni za ekološko pridelavo. V takšnih primerih se najmanjše število vzorcev za odvzem in analizo ne uporabi.

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko odvzame in analizira vzorce tudi v kakršnem koli drugem primeru, da bi ugotovil prisotnost proizvodov, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, za preverjanje postopkov pridelave, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo, ali za odkrivanje morebitne kontaminacije s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

▼B

3.  Po vsakem obisku se pripravi nadzorno poročilo, ki ga podpiše tudi izvajalec enote ali njegov zastopnik.

4.  Nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvaja tudi naključne nadzorne obiske, ki so večinoma nenapovedani in za katere se odloči na podlagi splošne ocene o tveganju neizpolnjevanja pravil za ekološko pridelavo, pri čemer upošteva vsaj rezultate prejšnjih nadzornih obiskov, količino zadevnih proizvodov in tveganje zamenjave proizvodov.

Člen 66

Dokumentarna evidenca

1.  V enoti ali prostorih je treba voditi evidence blaga in finančne evidence, da lahko izvajalec ugotovi ter nadzorni organ ali izvajalec nadzora preveri:

2.  Dokumentarna evidenca mora vsebovati tudi rezultate preverjanja pri prevzemu ekoloških proizvodov in vse druge informacije, ki jih za ustrezni nadzor zahteva nadzorni organ ali izvajalec nadzora. Podatki v evidenci morajo biti dokumentirani z ustreznimi dokazili. Evidenca mora prikazati usklajenost med uporabljenimi surovinami in proizvodi.

3.  Kadar izvajalec upravlja več pridelovalnih enot na istem območju, se morajo tudi za enote, na katerih se pridelujejo neekološki proizvodi, skupaj s skladiščnimi prostori za kmetijske surovine, upoštevati minimalne zahteve za nadzor.

Člen 67

Dostop do objektov

1.  Izvajalec mora:

2.  Poleg zahtev iz odstavka 1 morajo uvozniki in prvi prejemniki predložiti tudi podatke o uvoženih pošiljkah iz člena 84.

▼M6

Člen 68

Dokazila

1.  Za namen uporabe člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 nadzorni organi in izvajalci nadzora uporabljajo vzorec dokazila, določen v Prilogi XII k tej uredbi.

▼M9

V primeru elektronske izdaje potrdil iz člena 29(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 podpis v polju št. 8 dokazila ni potreben, če se verodostojnost dokazila potrdi z elektronsko metodo, zaščiteno proti ponarejanju.

▼M6

2.  Kadar izvajalec, ki je podvržen nadzoru nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz odstavka 1, v časovnem okviru, ki ga ti določijo, zahteva dopolnilna dokazila, ti izvajalcu izstavijo dopolnilna dokazila, ki potrjujejo specifične značilnosti uporabljenega postopka pridelave, z uporabo vzorca iz Priloge XIIa.

Prošnje za dopolnilna dokazila se vnesejo v drugo okno obrazca iz Priloge XIIa in na ustrezno mesto v Prilogi XIIb.

▼B

Člen 69

Izjava prodajalca

Za namen uporabe člena 9(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 se za izjavo prodajalca, da dobavljeni izdelki niso bili pridelani iz ali z GSO, lahko uporablja vzorec iz Priloge XIII k tej uredbi.

POGLAVJE 2

Posebne zahteve za nadzor rastlin in proizvodov rastlinskega izvora iz kmetijske pridelave ali nabiranja

Člen 70

Nadzorni sistem

1.  Popolni opis enote iz člena 63(1)(a):

2.  Pri nabiranju prostorastočih rastlin morajo praktični ukrepi iz člena 63(1)(b) vključevati jamstva tretjih oseb, ki jih izvajalec lahko predloži, da tako zagotovi upoštevanje določb člena 12(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

Člen 71

Obvestila

Izvajalec mora vsako leto pred datumom, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvestiti o svojem načrtu proizvodnje rastlinskih pridelkov, z razčlenitvijo po zemljiščih.

Člen 72

Evidence pridelave rastlin

Evidence pridelave rastlin se morajo voditi v obliki registra in morajo biti vseskozi dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Poleg podatkov iz člena 71 morajo take evidence vsebovati vsaj naslednje podatke:

Člen 73

Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec

Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot na istem območju, mora tudi na enotah, kjer prideluje neekološke pridelke, vključno s skladiščnimi prostori za kmetijske surovine, izpolnjevati splošne in posebne zahteve za nadzor, določene v poglavju 1 in v tem poglavju.

▼M2

POGLAVJE 2a

Posebne zahteve za nadzor morskih alg

Člen 73a

Nadzorni sistem za morske alge

Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za morske alge, mora popoln opis lokacije iz člena 63(1)(a) vključevati:

Člen 73b

Evidence pridelave morskih alg

1.  Evidence pridelave morskih alg se morajo voditi v obliki registra izvajalca in morajo biti vedno dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Zagotavljati morajo najmanj naslednje informacije:

2.  V zvezi z nabiranjem prostorastočih morskih alg mora register vsebovati tudi:

▼B

POGLAVJE 3

Zahteve za nadzor živali in proizvodov živalskega izvora, prirejenih v živinoreji

Člen 74

Nadzorni sistem

1.  Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za vzrejo živali, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati:

2.  Praktični ukrepi iz člena 63(1)(b) morajo vključevati:

Člen 75

Identifikacija rejnih živali

Rejne živali je treba stalno identificirati s postopki, prilagojenimi vsaki vrsti, posamično pri velikih sesalcih, ter posamično ali skupinsko pri perutnini in malih sesalcih.

Člen 76

Evidence rejnih živali

Evidence rejnih živali se morajo voditi v obliki registra in morajo biti ves čas dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Take evidence morajo zagotavljati popoln opis sistema upravljanja črede ali jate in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

Člen 77

Nadzorni ukrepi za veterinarska zdravila za živali

Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba podatke iz člena 76(e) prijaviti nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali ali proizvodi živalskega izvora tržijo kot ekološko pridelani. Istovetnost zdravljenih živali je treba jasno opredeliti: posamično, če gre za velike živali; posamično, po skupinah ali po panjih, če gre za perutnino, male živali in čebele.

Člen 78

Posebni nadzorni ukrepi v čebelarstvu

1.  Čebelar nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predloži zemljevid v ustreznem merilu, ki prikazuje lokacijo panjev. Kadar območja v skladu s členom 13(2) niso opredeljena, mora čebelar nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predložiti ustrezno dokumentacijo in dokaze, po potrebi pa tudi ustrezne analize, da območja, ki so dostopna njegovim kolonijam, izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

2.  Kar zadeva hranjenje, se v register čebelnjaka vpišejo naslednji podatki: vrsta proizvoda, datumi, količine in panji, v katerih se proizvod uporabi.

3.  Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba natančno zabeležiti vrsto zdravila, vključno z navedbo aktivne farmakološke učinkovine, z vsemi podrobnostmi diagnoze, odmerjanja, načina dajanja zdravila, trajanja zdravljenja in zakonsko določene karence, ter podatke predložiti nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se proizvodi tržijo kot ekološko pridelani.

4.  Območje, kjer stoji čebelnjak, mora biti registrirano, označeni pa morajo biti tudi panji. O premikanju čebelnjakov je treba obvestiti nadzorni organ ali izvajalca nadzora v dogovorjenem roku.

5.  Posebna skrb se posveti ustreznemu pridobivanju, predelavi in shranjevanju čebelarskih proizvodov. Zabeležijo se vsi ukrepi, izvedeni zaradi izpolnjevanja teh zahtev.

6.  V register čebelnjaka je treba zabeležiti odstranitev delov panjev, kjer se hrani med, ter postopke točenja medu.

Člen 79

Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec

Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot, kakor je določeno v členih 17(1), 40 in 41, se tudi za enote, kjer poteka neekološka vzreja živali ali neekološka pridelava proizvodov živalskega izvora, uporablja nadzorni sistem iz poglavja 1 in tega poglavja.

▼M2

POGLAVJE 3a

Posebne zahteve za nadzor gojenja živali iz ribogojstva

Člen 79a

Nadzorni sistem za gojenje živali iz ribogojstva

Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za gojenje živali iz ribogojstva, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati:

Člen 79b

Evidenca gojenja živali iz ribogojstva

Izvajalec mora v obliki registra, ki ga je treba posodabljati in mora biti vedno dostopen nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva, zagotoviti naslednje informacije:

Člen 79c

Posebni nadzorni obiski za školjke

Pri gojenju školjk se nadzorni obiski opravijo pred in med največjo proizvodnjo biomase.

Člen 79d

Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec

Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot, kot je določeno v členu 25c, se tudi za enote, kjer poteka neekološka vzreja živali iz ribogojstva, uporablja nadzorni sistem iz poglavja 1 in tega poglavja.

▼B

POGLAVJE 4

►M2  Zahteve za nadzor enot za pripravo proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, proizvodov iz morskih alg in živali iz ribogojstva ter živil iz teh proizvodov ◄

Člen 80

Nadzorni sistem

Pri enotah, vključenih v pripravo proizvodov za svoj račun ali za račun tretjih oseb, in vključno zlasti z enotami, vključenimi v pakiranje in/ali ponovno pakiranje takih proizvodov, ali enotami, vključenimi v označevanje in/ali ponovno označevanje takih proizvodov, morajo biti v popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) navedeni objekti, ki se uporabljajo za prevzem, predelavo, pakiranje, označevanje in shranjevanje kmetijskih proizvodov pred dejavnostmi in po dejavnostih, ki jih zadevajo, kakor tudi postopki za prevoz teh proizvodov.

POGLAVJE 5

►M2  Zahteve za nadzor uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav ◄

Člen 81

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse izvajalce, ki sodelujejo kot uvozniki in/ali prvi prejemniki pri uvozu in/ali prevzemu, za svoj račun ali za račun drugega izvajalca, ekoloških proizvodov.

Člen 82

Nadzorni sistem

1.  Pri uvoznikih mora popolni opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati uvoznikove prostore in njegove uvozne dejavnosti, označevati točke vstopa proizvodov v Skupnost in vse druge objekte, ki jih namerava uvoznik uporabiti za shranjevanje uvoženih proizvodov pred dostavo prvemu prejemniku.

Poleg tega mora izjava iz člena 63(2) vključevati tudi izjavo uvoznika, da bo zagotovil kontrolni pregled vseh objektov, ki jih bo uporabljal za shranjevanje proizvodov, pregled pa bo izvedel nadzorni organ ali izvajalec nadzora ali, če so ti prostori v drugi državi članici ali regiji, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, odobren za izvajanje nadzora v tisti državi članici ali regiji.

2.  Pri prvih prejemnikih morajo biti v popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) navedeni objekti, ki se uporabljajo za prevzem in shranjevanje.

3.  Če sta uvoznik in prvi prejemnik ista pravna oseba in poslujeta v isti enoti, se lahko poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) združijo v eno poročilo.

Člen 83

Dokumentarna evidenca

Če uvoznik in prvi prejemnik ne poslujeta v isti enoti, morata oba voditi evidenco blaga in finančne izkaze.

Na zahtevo nadzornega organa ali izvajalca nadzora je treba predložiti vse podrobnosti glede prevoza od izvoznika v tretji državi do prvega prejemnika in od prostorov ali skladišč prvega prejemnika do prejemnikov v Skupnosti.

Člen 84

Podatki o uvoženih pošiljkah

Uvoznik nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvesti o vseh pošiljkah, ki jih bo uvozil v Skupnost, pri čemer navede:

Na zahtevo uvoznikovega nadzornega organa ali izvajalca nadzora mora uvoznik podatke iz prvega odstavka posredovati nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora prvega prejemnika.

▼M17

Uvoznik posreduje informacije iz prvega in drugega odstavka in pri tem uporabi elektronski sistem TRACES (Trade Control and Expert System), vzpostavljen z Odločbo Komisije 2003/24/ES ( 27 ).

▼B

Člen 85

Nadzorni obiski

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora pregleda dokumentarne evidence iz člena 83 te uredbe in potrdilo iz člena 33(1)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali dokazila iz člena 32(1)(c) navedene uredbe.

Kadar uvoznik izvaja uvozne dejavnosti z različnimi enotami ali prostori, mora za vsakega od teh objektov na zahtevo dati na voljo poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) te uredbe.

POGLAVJE 6

Zahteve za nadzor enot, ki so vključene v pridelavo, pripravo ali uvoz ekoloških proizvodov in so izvedbo svojih dejavnosti v celoti ali delno prenesle na tretje osebe

Člen 86

Nadzorni sistem

Kar zadeva dejavnosti, ki jih pogodbeno izvajajo tretje osebe, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati naslednje:

POGLAVJE 7

Zahteve za nadzor enot, v katerih se pripravlja krma

Člen 87

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse enote, ki se ukvarjajo s pripravo proizvodov iz člena 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 na svoj ali tuj račun.

Člen 88

Nadzorni sistem

1.  V popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) morajo biti navedeni:

2.  Ukrepi iz člena 63(1)(b), ki jih morajo izvajati izvajalci, da zagotovijo skladnost s pravili za ekološko pridelavo, morajo zajemati ukrepe iz člena 26.

3.  Nadzorni organ ali izvajalec nadzora uporabi te ukrepe za splošno oceno tveganj, povezanih s posameznimi pripravljalnimi enotami, in za pripravo nadzornega načrta. Ta načrt mora določati najmanjše število naključnih vzorcev glede na potencialno tveganje.

Člen 89

Dokumentarna evidenca

Za namene ustreznega nadzora postopkov mora dokumentarna evidenca iz člena 66 vključevati podatke o izvoru, vrsti in količini posamičnih krmil, dodatkih, prodaji in končnih izdelkih.

Člen 90

Nadzorni obiski

Nadzorni obisk iz člena 65 vključuje popoln fizični pregled vseh prostorov. Poleg tega mora nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajati namenske obiske na osnovi splošne ocene potencialnih tveganj neskladnosti s pravili za ekološko pridelavo.

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora biti posebno pozoren na kritične nadzorne točke, nakazane za izvajalca, s ciljem ugotoviti, ali se nadzor in preverjanje dejavnosti izvajata pravilno.

Vsi prostori, ki jih uporablja izvajalec za opravljanje svojih dejavnosti, se lahko kontrolno pregledajo tako pogosto, kot to zahtevajo navzoča tveganja.

POGLAVJE 8

Kršitve in izmenjava informacij

Člen 91

Ukrepi v primeru suma kršitev in nepravilnosti

1.  Kadar izvajalec meni ali sumi, da izdelek, ki ga je pridelal, pripravil, uvozil ali mu ga je dobavil drugi izvajalec ni v skladu s pravili za ekološko pridelavo, sproži postopek za odstranitev vseh sklicev na postopek ekološke pridelave s tega izdelka ali za ločitev in identifikacijo izdelka. Izdelek lahko da v predelavo ali pakiranje ali v promet šele, ko ni več dvoma, razen če se izdelek daje v promet brez oznak, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave. Če ima izvajalec take dvome glede izdelka, takoj obvesti nadzorni organ ali izvajalca nadzora. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko zahteva, da se izdelek ne sme dati v promet z oznakami, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, dokler se na podlagi informacij, prejetih od izvajalca ali iz drugih virov, ne prepriča, da sum ne obstaja več.

2.  Kadar nadzorni organ ali izvajalec nadzora utemeljeno sumi, da namerava izvajalec dati v promet proizvod, ki ni v skladu s pravili za ekološko pridelavo, a ima oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, lahko zahteva, da izvajalec začasno, za obdobje, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, izdelka s tako oznako ne sme dajati v promet. Preden nadzorni organ ali izvajalec nadzora sprejme tako odločitev, izvajalcu omogoči, da poda svoje pripombe. Izvajalec je poleg tega obvezan, da z izdelka umakne vsa sklicevanja na postopek ekološke pridelave, če je nadzorni organ ali izvajalec nadzora prepričan, da proizvod ne izpolnjuje zahtev za ekološko pridelavo.

Če pa se sum v omenjenem obdobju ne potrdi, se odločitev iz prvega pododstavka prekliče najpozneje ob koncu tega obdobja. Izvajalec pri razreševanju suma v celoti sodeluje z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora.

3.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in sankcije za preprečevanje nezakonite uporabe oznak iz naslova IV Uredbe (ES) št. 834/2007 ter naslova III in/ali Priloge XI k tej uredbi.

▼M9

Člen 92

Izmenjava informacij med nadzornimi organi, izvajalci nadzora in pristojnimi organi

1.  Kadar kontrolni pregled izvajalca in/ali njegovih podizvajalcev opravljajo različni nadzorni organi ali izvajalci nadzora, si nadzorni organi ali izvajalci nadzora izmenjajo ustrezne informacije o operacijah pod svojim nadzorom.

2.  Kadar izvajalec in/ali podizvajalci zamenjajo svoj nadzorni organ ali izvajalca nadzora, zadevni nadzorni organi ali izvajalci nadzora o spremembi nemudoma obvestijo pristojni organ.

Prejšnji nadzorni organ ali izvajalec nadzora izroči ustrezne dele nadzorne dokumentacije zadevnega izvajalca in poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) naslednjemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.

Novi nadzorni organ ali izvajalec nadzora zagotovi, da je izvajalec popravil ali popravlja neskladnosti iz poročila prejšnjega nadzornega organa ali izvajalca nadzora.

3.  Kadar se izvajalec umakne iz nadzornega sistema, nadzorni organ ali izvajalec nadzora navedenega izvajalca nemudoma obvesti pristojni organ.

4.  Kadar nadzorni organ ali izvajalec nadzora odkrije nepravilnosti ali kršitve glede ekološkega statusa proizvodov, nemudoma obvesti pristojni organ države članice, ki ga je država članica imenovala ali odobrila v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 834/2007.

Navedeni pristojni organ lahko na lastno pobudo zahteva tudi kakršne koli druge informacije o nepravilnostih ali kršitvah.

Navedene organe ali izvajalce nadzora prav tako obvesti v primeru, če odkrije nepravilnosti ali kršitve v zvezi s proizvodi, ki jih nadzirajo drugi nadzorni organi ali izvajalci nadzora.

5.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in uvedejo dokumentirane postopke, ki omogočijo izmenjavo informacij med vsemi nadzornimi organi, ki so jih imenovale, in/ali vsemi izvajalci nadzora, ki so jih odobrile v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno s postopki za izmenjavo informacij, ki se uporabljajo za preverjanje dokazil iz člena 29(1) navedene uredbe.

6.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in uvedejo dokumentirane postopke ter tako zagotovijo, da se informacije o rezultatih pregledov in obiskov iz člena 65 te uredbe sporočijo plačilni agenciji v skladu s potrebami te plačilne agencije, kot je določeno v členu 33(1) Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 ( 28 ).

Člen 92a

Izmenjava informacij med različnimi državami članicami in Komisijo

1.  Kadar država članica odkrije nepravilnosti ali kršitve v zvezi z uporabo te uredbe pri določenem proizvodu, ki prihaja iz druge države članice in na katerem so navedbe iz naslova IV Uredbe (ES) št. 834/2007 ter naslova III in/ali Priloge XI k tej uredbi, nemudoma obvesti državo članico, ki je imenovala nadzorni organi ali odobrila izvajalca nadzora, druge države članice in Komisijo prek računalniškega sistema iz člena 94(1) te uredbe.

2.  Kadar država članica odkrije nepravilnosti ali kršitve, kar se tiče skladnosti proizvoda, uvoženega v skladu s členom 33(2) in (3) Uredbe (ES) št. 834/2007, z zahtevami iz navedene uredbe ali Uredbe (ES) št. 1235/2008, nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo prek računalniškega sistema iz člena 94(1) te uredbe.

3.  Kadar država članica odkrije nepravilnosti ali kršitve, kar se tiče skladnosti proizvoda, uvoženega v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 1235/2008, z zahtevami iz navedene uredbe in Uredbe (ES) št. 834/2007, nemudoma obvesti državo članico, ki je izdala dovoljenje, druge države članice in Komisijo prek računalniškega sistema iz člena 94(1) te uredbe. Če se odkrije nepravilnost ali kršitev v zvezi s proizvodom, za katerega je država članica sama izdala dovoljenje iz člena 19 Uredbe (ES) št. 1235/2008, se drugim državam članicam in Komisiji pošlje obvestilo.

4.  Država članica, ki prejme obvestilo v zvezi z neskladnimi proizvodi v skladu z odstavkom 1 in 3, ali država članica, ki je izdala dovoljenje iz člena 19 Uredbe (ES) št. 1235/2008 za proizvod, v zvezi s katerim je bila odkrita nepravilnost ali kršitev, razišče vzroke nepravilnosti ali kršitev. Nemudoma sprejme ustrezne ukrepe.

O rezultatih raziskave in ukrepih, ki jih je sprejela, obvesti državo članico, ki je obvestilo poslala, druge države članice in Komisijo, in sicer tako, da odgovori na prvotno obvestilo prek računalniškega sistema iz člena 94(1). Odgovor se pošlje v 30 koledarskih dneh od datuma prvotnega obvestila.

5.  Država članica, ki je poslala prvotno obvestilo, lahko državo članico, ki je poslala odgovor, po potrebi zaprosi za dodatne informacije. V vsakem primeru država članica, ki je poslala prvotno obvestilo, vnese potrebne navedbe in posodobitve v računalniški sistem iz člena 94(1), potem ko prejme odgovor ali dodatne informacije od obveščene države članice.

Člen 92b

Objava informacij

Države članice dajo javnosti na primeren način – tudi prek objave na svetovnem spletu – na voljo posodobljene sezname iz člena 28(5) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki vsebujejo posodobljena dokazila o posameznih izvajalcih, kot določa člen 29(1) navedene uredbe, z uporabo vzorca iz Priloge XII k tej uredbi. Države članice ustrezno upoštevajo zahteve o varstvu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 ).

▼M9

POGLAVJE 9

Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi

Člen 92c

Nadzorne dejavnosti, ki se tičejo izvajalcev nadzora

1.  Pristojni organi, ki prenesejo naloge nadzora na izvajalce nadzora v skladu s členom 27(4)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, osredotočijo svoje nadzorne dejavnosti na oceno operativne učinkovitosti teh izvajalcev nadzora, pri tem pa upoštevajo rezultate dela nacionalnega akreditacijskega organa iz člena 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 30 ).

Te nadzorne dejavnosti vključujejo oceno notranjih postopkov izvajalcev nadzora, ki se uporabljajo za preglede, upravljanje in proučitev nadzorne dokumentacije glede na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ter preverjanje ukrepanja v primeru neskladnosti in ukrepanja v primeru ugovorov in pritožb.

2.  Pristojni organi zahtevajo, da izvajalci nadzora predložijo dokumentacijo o svojem postopku analize tveganja.

Postopek analize tveganja je zasnovan tako, da:

3.  Pristojni organi, ki prenesejo naloge nadzora na izvajalce nadzora, preverijo, da ima osebje izvajalca nadzora dovolj znanja in je seznanjeno tudi z elementi tveganja, ki vplivajo na ekološki status proizvodov, da je kvalificirano, usposobljeno in ima izkušnje z ekološko pridelavo na splošno, zlasti pa z ustreznimi pravili Unije, ter da veljajo ustrezna pravila glede menjave inšpektorjev.

4.  Pristojni organi imajo dokumentirane postopke za prenos nalog na izvajalce nadzora v skladu s členom 27(5) Uredbe (ES) št. 834/2007 in za nadzor v skladu s tem členom, kjer so podrobno opredeljene informacije, ki jih morajo predložiti izvajalci nadzora.

Člen 92d

Katalog ukrepov v primeru nepravilnosti in kršitev

Pristojni organi sprejmejo katalog z seznamom, ki vsebuje vsaj kršitve in nepravilnosti glede ekološkega statusa proizvodov, skupaj z ustreznimi ukrepi, ki jih izvajalci nadzora izvedejo v primeru, ko pri izvajalcih pod svojim nadzorom ugotovijo kršitve ali nepravilnosti, ter ga predložijo izvajalcem nadzora, na katere so prenesli naloge nadzora.

Pristojni organi lahko na lastno pobudo v katalog vnesejo druge ustrezne informacije.

Člen 92e

Letni pregled izvajalcev nadzora

Pristojni organi organizirajo letni pregled izvajalcev nadzora, na katere so prenesli naloge nadzora v skladu s členom 27(4)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007. Pri letnem pregledu pristojni organ upošteva rezultate dela nacionalnega akreditacijskega organa iz člena 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008. Med letnim pregledom pristojni organ preveri zlasti:

Člen 92f

Ekološki podatki v večletnem nacionalnem načrtu nadzora in letnem poročilu

Države članice zagotovijo, da je v njihov večletni nacionalni načrti nadzora iz člena 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 vključen nadzor pregledov ekološke pridelave v skladu s to uredbo in da letno poročilo iz člena 44 Uredbe (ES) št. 882/2004 vsebuje posebne podatke v zvezi z navedenim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: ekološki podatki). Ekološki podatki vključujejo teme iz Priloge XIIIb k tej uredbi.

Osnova za ekološke podatke so informacije v zvezi s pregledi, ki jih izvajajo izvajalci nadzora in/ali nadzorni organi, ter revizije, ki jih izvajajo pristojni organi.

Podatki se za leto 2014 predložijo od leta 2015 dalje v obliki predloge iz Priloge XIIIc k tej uredbi.

Države članice lahko vnesejo ekološke podatke v obliki ekološkega poglavja svojega nacionalnega načrta nadzora in svojega letnega poročila.

▼B

NASLOV V

POSREDOVANJE INFORMACIJ KOMISIJI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Posredovanje informacij Komisiji

Člen 93

Statistični podatki

1.  Države članice z uporabo računalniškega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij, ki ga zagotovi Komisija (GD Eurostat), Komisiji vsako leto do 1. julija posredujejo letne statistične podatke o ekološki pridelavi iz člena 36 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.

2.  Statistični podatki iz odstavka 1 morajo vključevati zlasti naslednje podatke:

▼M2

▼B

3.  Statistične podatke iz odstavkov 1 in 2 morajo države članice posredovati prek enotne vstopne točke, ki jo zagotovi Komisija (GD Eurostat).

4.  Določbe o značilnostih statističnih podatkov in metapodatkov se opredelijo v Statističnem programu Skupnosti na podlagi vzorcev ali vprašalnikov, dostopnih v sistemu iz odstavka 1.

Člen 94

Drugi podatki

1.  Države članice preko računalniškega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij ter ga vzpostavi Komisija (Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja), Komisiji posredujejo naslednje podatke, ki niso statistični:

▼M17

▼B

▼M7

▼M17

▼B

2.  Za posredovanje, vnos in posodabljanje podatkov v sistemu iz odstavka 1 je odgovoren pristojni organ iz člena 35 Uredbe (ES) št. 834/2007, in sicer to izvaja sam ali za to imenuje drug organ.

3.  Določbe glede lastnosti podatkov in metapodatkov se določijo na podlagi vzorcev ali vprašalnikov, dostopnih preko sistema iz odstavka 1.

POGLAVJE 2

Prehodne in končne določbe

Člen 95

Prehodni ukrepi

1.  V prehodnem obdobju, ki se izteče 31. decembra 2010, se živali lahko privežejo v zgradbah, ki so že obstajale pred 24. avgustom 2000, pod pogojem, da imajo možnost rednega gibanja in da vzreja poteka skladno z zahtevami o dobrem počutju živali, vključno z udobno nastlanimi površinami in individualno obravnavo, ter pod pogojem, da pristojni organ odobri ta ukrep. Pristojni organ lahko še naprej dovoli ta ukrep na zahtevo posameznih izvajalcev za uporabo v omejenem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2013, pod dodatnim pogojem, da se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

2.  Pristojni organ lahko za prehodno obdobje, ki se izteče 31. decembra 2010, živinorejskim kmetijskim gospodarstvom na podlagi odstopanja iz odstavka 8.5.1 dela B Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2092/91 odobri izjeme glede pogojev nastanitve in gostote živali. Izvajalci, ki se jim odobri to podaljšanje, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora do konca prehodnega obdobja predložijo načrt, ki vsebuje opis ukrepov za zagotovitev skladnosti z določbami pravil za ekološko pridelavo. Pristojni organ lahko še naprej dovoli ta ukrep na zahtevo posameznih izvajalcev za uporabo v omejenem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2013, pod dodatnim pogojem, da se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

3.  V prehodnem obdobju do 31. decembra 2010 lahko zadnja stopnja pitanja ovc in prašičev za proizvodnjo mesa, kot je določena v točki 8.3.4 Priloge I.B k Uredbi (EGS) št. 2092/91, poteka v prostorih, če se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

4.  V prehodnem obdobju do 31. decembra 2011 se lahko pujski kastrirajo brez uporabe anestetikov in/ali analgetikov.

5.  Do vključitve podrobnih pravil za predelavo hrane za hišne živali se uporabljajo zadevni nacionalni predpisi ali, če jih ni, standardi, ki so jih sprejele ali priznale države članice.

▼M2

6.  Za namene člena 12(1)(j) Uredbe (ES) št. 834/2007 in do vključitve posebnih snovi v skladu s členom 16(1)(f) navedene uredbe se lahko uporabljajo samo proizvodi, ki jih odobri pristojni organ.

▼B

7.  Za dovoljenja za neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki jih odobrijo države članice na podlagi Uredbe (EGS) št. 207/93, lahko velja, da so bila odobrena v skladu s to uredbo. Vendar dovoljenja, odobrena v skladu s členom 3(6) prejšnje uredbe, potečejo 31. decembra 2009.

8.  V prehodnem obdobju do 1. julija 2010 lahko izvajalci pri označevanju uporabljajo določbe iz Uredbe (EGS) št. 2092/91 za:

▼M3

9.  Zaloge proizvodov, ki so bili proizvedeni, zapakirani in označeni pred 1. julijem 2010 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko še naprej dajejo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, dokler niso zaloge izčrpane.

10.  Embalažni material, skladen z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko do 1. julija 2012 še naprej uporablja za proizvode, ki se dajo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če proizvod sicer izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 834/2007.

▼M7

10a.  Za proizvode vinskega sektorja se prehodno obdobje iz odstavka 8 konča 31. julija 2012.

Zaloge vina, proizvedenega do 31. julija 2012 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko še naprej dajejo na trg do porabe zalog ob upoštevanju naslednjih zahtev glede označevanja:

▼M2

11.  Tistim enotam za ribogojstvo in pridelavo morskih alg, ki so ustanovljene in katerih proizvodnja poteka v skladu z nacionalno sprejetimi pravili za ekološko proizvodnjo pred začetkom veljavnosti te uredbe, lahko pristojni za prehodno obdobje, ki se izteče ►M11  1. januarja 2015 ◄ , dovoli, da ohranijo ekološki status med prilagajanjem na pravila te uredbe, če ni neupravičenega onesnaževanja voda s snovmi, ki pri ekološki proizvodnji niso dovoljene. Izvajalci, ki imajo koristi od tega ukrepa, pristojni organ obvestijo o zadevnih objektih, ribnikih, kletkah ali serijah morskih alg.

▼B

Člen 96

Razveljavitev

Uredbe (EGS) št. 207/93, (ES) št. 223/2003 in (ES) št. 1452/2003 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe in Uredbo (EGS) št. 2092/91 veljajo za sklicevanja na to uredbo in se berejo na podlagi tabele ujemanja iz Priloge XIV.

Člen 97

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. januarja 2009.

Odstavek 2(a) člena 27 in člen 58 se začneta uporabljati 1. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

▼M2

Gnojila, dodatki za izboljšanje tal in hranilne snovi iz člena 3(1) in člena 6d(2)

▼B

Opombe:

▼M16

PRILOGA II

Pesticidi – proizvodi iz člena 5(1)

Vse snovi, navedene v tej prilogi, morajo izpolnjevati vsaj pogoje uporabe, kakor so opredeljeni v Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 ( 31 ). Strožji pogoji uporabe v ekološki pridelavi so navedeni v drugem stolpcu v vsaki tabeli.

1.    Snovi rastlinskega ali živalskega izvora

2.    Mikroorganizmi ali snovi, ki jih mikroorganizmi proizvajajo

3.    Snovi, ki niso tiste iz oddelkov 1 in 2

▼B

PRILOGA III

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve različnih vrst živali in prireje iz člena 10(4)

1.   Govedo, kopitarji, ovce, koze in prašiči

2.   Perutnina

PRILOGA IV

Največje število živali na hektar iz člena 15(2)

▼M8

PRILOGA V

Posamična krmila iz člena 22(d), člena 24(2) in člena 25m(1)

▼M13

1.   POSAMIČNA KRMILA RUDNINSKEGA IZVORA

▼M8

2.   DRUGA POSAMIČNA KRMILA

(Stranski) proizvodi fermentacije iz mikroorganizmov, katerih celice so bile inaktivirane ali uničene

▼M16

PRILOGA VI

Krmni dodatki za prehrano živali iz člena 22(g), člena 24(2) in člena 25m(2)

Krmne dodatke iz te priloge je treba odobriti v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 ( 32 ).

1.   TEHNOLOŠKI DODATKI

(a)    Konzervansi

(b)    Antioksidanti

(c)    Emulgatorji, stabilizatorji, sredstva za zgoščevanje in sredstva za želiranje

(d)    Vezalci in sredstva proti strjevanju

(e)    Silirni dodatki

2.   SENZORIČNI DODATKI

3.   HRANILNI DODATKI

(a)    Vitamini, provitamini in kemijsko natančno definirane snovi s podobnimi učinki

(b)    Sestavine elementov v sledovih

4.   ZOOTEHNIČNI DODATKI

▼M2

PRILOGA VII

Proizvodi za čiščenje in razkuževanje

▼M15

▼B

PRILOGA VIII

▼M1

Nekateri proizvodi in snovi za uporabo pri pridelavi predelane ekološke hrane, kvasa in proizvodov iz kvasa v skladu s členom 27(1)(a) in členom 27a(a)

▼M16 —————

▼B

ODDELEK A – ADITIVI ZA ŽIVILA, VKLJUČNO Z NOSILCI

Za namen izračuna iz člena 23(4)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 veljajo aditivi za živila, označeni z zvezdico v stolpcu za šifro, za sestavine kmetijskega izvora.

ODDELEK B – PRIPOMOČKI ZA PREDELAVO IN DRUGI PROIZVODI, KI SE LAHKO UPORABLJAJO ZA PREDELAVO SESTAVIN KMETIJSKEGA POREKLA IZ EKOLOŠKE PRI DELAVE

▼M16 —————

▼B

▼M1

ODDELEK C –   PREDELOVALNI PRIPOMOČKI ZA PRIDELAVO KVASA IN PROIZVODOV IZ KVASA

▼M7

PRILOGA VIIIa

▼B

PRILOGA IX

Sestavine kmetijskega izvora, ki niso bile ekološko pridelane, iz člena 28

1.   NEPREDELANI PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI, PRIDOBLJENI IZ NJIH S POSTOPKI

1.1   Užitno sadje, oreščki in semena:

1.2   Užitne začimbnice in zelišča:

1.3   Drugo:

Alge, vključno z morskimi algami, ki so dovoljene za pripravo neekoloških živil.

2.   PROIZVODI RASTLINSKEGA IZVORA

2.1   Maščobe in olja, rafinirana ali nerafinirana, ki niso kemično obdelana in se pridobivajo iz rastlin, razen:

2.2   Naslednji sladkorji, škrob in drugi proizvodi iz žita in gomoljevk:

2.3   Drugo:

3.   PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

Vodni organizmi, ki ne izvirajo iz ribogojstva in so dovoljeni za pripravo neekoloških živil:

PRILOGA X

Vrste, pri katerih je ekološko pridelanega semena ali semenskega krompirja na voljo v zadostnih količinah in za ustrezno število sort v vseh delih Skupnosti iz člena 45(3)

▼M3

PRILOGA XI

Logotip Skupnosti iz člena 57

A.    Ekološki logotip EU, naveden v členu 57

▼M4 —————

▼M3

B.    Šifre iz člena 58

Splošni format šifer je naslednji:

AB-CDE-999

Pri čemer je:

Komisija s katerimi koli ustreznimi tehničnimi sredstvi, vključno z objavo na internetu, zagotovi, da so šifre dostopne javnosti.

▼M2

PRILOGA XII

Vzorec dokazila za izvajalce na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 iz ►M6  člen 68(1) ◄ te uredbe

▼M6

PRILOGA XIIa

Vzorec dopolnilnih dokazil za izvajalce na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 iz člena 68(2) te uredbe

PRILOGA XIIb

Vnos, ki ga navaja drugi pododstavek člena 68(2):

▼M10

▼M6

▼B

PRILOGA XIII

Vzorec izjave prodajalca iz člena 69

▼M2

PRILOGA XIIIa

Oddelek 1

Ekološko gojenje salmonidov v sladki vodi:

Potočna postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss) – severno ameriška potočna postrv (Salvelinus fontinalis) – losos (Salmo salar) – zlatovčica (Salvelinus alpinus) – lipan (Thymallus thymallus) – ameriška jezerska zlatovčica (Salvelinus namaycush) – donavski losos (Hucho hucho)