2008R0110 — SL — 07.02.2014 — 005.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 110/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. januarja 2008 (UL L 039, 13.2.2008, p.16) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
UREDBA (ES) št. 1334/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2008 |
L 354 |
34 |
31.12.2008 |
|
|
L 53 |
1 |
25.2.2012 |
||
|
L 289 |
48 |
31.10.2013 |
||
|
L 33 |
1 |
4.2.2014 |
||
|
L 33 |
3 |
4.2.2014 |
||
spremenjena z:
|
L 112 |
10 |
24.4.2012 |
UREDBA (ES) št. 110/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač ( 3 ) in Uredba Komisije (EGS) št. 1014/90 z dne 24. aprila 1990 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač ( 4 ) sta dokazali, da uspešno urejata področje žganih pijač. Vendar pa je treba glede na zadnje izkušnje pojasniti pravila, ki veljajo za opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščito geografskih označb nekaterih žganih pijač ob upoštevanju tradicionalnih metod proizvodnje. Uredbo (EGS) št. 1576/89 je zato treba razveljaviti in nadomestiti. |
|
(2) |
Področje žganih pijač je pomembno za potrošnike, proizvajalce in kmetijski sektor v Skupnosti. Ukrepi, ki veljajo za področje žganih pijač, morajo prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. S tem bi morali ukrepi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Skupnosti dosegle na skupnem in svetovnem trgu z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, kakor tudi povečanega povpraševanja po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba je upoštevati tudi tehnološke inovacije v kategorijah, kjer te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, ne da bi to vplivalo na tradicionalni značaj zadevne žgane pijače. |
|
(3) |
Proizvodnja žganih pijač predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijske proizvode Skupnosti. Regulativni okvir mora poudariti to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem. |
|
(4) |
Za zagotovitev bolj sistematičnega pristopa v okviru zakonodaje, ki ureja žgane pijače, bi morala ta uredba postaviti jasno opredeljena merila za proizvodnjo, opis, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač. |
|
(5) |
V korist potrošnikov mora Uredba veljati za vse žgane pijače, ki se tržijo v Skupnosti, če so proizvedene v Skupnosti ali v tretjih državah. S ciljem izvažanja visoko kakovostnih žganih pijač in za ohranitev in izboljšanje slovesa žganih pijač Skupnosti na svetovnih trgih se mora ta uredba uporabljati tudi za takšne pijače, ki so proizvedene v Skupnosti za izvoz. Ta uredba velja tudi pri uporabi etanola in/ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in pri uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil. V izjemnih primerih, kjer to zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, bi morala ta uredba dovoliti odstopanje od določb iz prilog I in II k tej uredbi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. |
|
(6) |
Na splošno se določbe te uredbe še naprej osredotočajo na opredelitve žganih pijač, ki jih je treba razvrstiti v kategorije. Te opredelitve morajo še naprej upoštevati tradicionalne postopke za doseganje kakovosti, vendar pa morajo biti posodobljene ali dopolnjene na mestih, kjer so bile prejšnje opredelitve pomanjkljive ali nezadostne ali kjer bi se te opredelitve lahko izboljšale, dopolnile ali predelale glede na tehnološki razvoj. |
|
(7) |
Upoštevati bi bilo treba pričakovanja potrošnikov glede surovin, ki se uporabljajo za vodko, zlasti v državah članicah, ki so tradicionalne proizvajalke vodke, in predvideti določbo za zagotavljanje ustreznih informacij o surovinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji vodke iz surovin kmetijskega porekla, ki niso žitarice in/ali krompir. |
|
(8) |
Poleg tega bi moral biti etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih in drugih alkoholnih pijač, izključno kmetijskega porekla, da izpolni pričakovanja potrošnikov in da je v skladu s tradicionalnimi postopki. S tem bi bilo treba zagotoviti tudi možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov. |
|
(9) |
Glede na pomen in zapletenost področja žganih pijač je primerno določiti posebne ukrepe o opisu in predstavitvi žganih pijač, ki presegajo horizontalna pravila, določena v Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil ( 5 ). Ti posebni ukrepi morajo preprečevati zlorabo izraza „žgane pijače“ in imen žganih pijač za proizvode, ki ne ustrezajo opredelitvam iz te uredbe. |
|
(10) |
Čeprav je pomembno zagotoviti, da na splošno čas zorenja ali staranja navaja le najmlajšo alkoholno sestavino, pa bi morala ta uredba omogočiti odstopanje zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja, ki jih urejajo države članice. |
|
(11) |
V skladu s Pogodbo, ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti na tem področju, morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi, v zvezi s proizvodnjo, opisom, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem lastnem ozemlju. |
|
(12) |
Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izvornih surovinah za njihovo proizvodnjo ( 6 ) velja za žgane pijače. Zato je treba v tej uredbi določiti samo pravila, ki še niso določena v tej direktivi. |
|
(13) |
Pomembno je ustrezno upoštevati določbe iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“) in zlasti člena 22 in 23 Sporazuma ter Splošni sporazum o tarifah in trgovini, ki je sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, odobrenega s Sklepom Sveta 94/800/ES ( 7 ). |
|
(14) |
Glede na to, da Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ( 8 ) ne velja za žgane pijače, morajo biti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač določena v tej uredbi. Registrirane morajo biti geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu. |
|
(15) |
V tej uredbi je treba v skladu s sporazumom TRIPS določiti nediskriminatorni postopek za registracijo, skladnost, spremembo in morebiten izbris geografskih označb tretjih držav in EU, ob priznavanju posebnega statusa uveljavljenih geografskih označb. |
|
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 9 ). |
|
(17) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev odstopanj od določenih delov te uredbe, če tako zahteva zakonodaja države uvoznice; določitev najvišje vsebnosti sladil za zaokrožitev okusa; sprejemanje odločitev o zahtevkih za registracijo, izbris ali preklic geografskih označb kakor tudi sprememb tehničnih dokumentov; spreminjati seznam tehničnih pojmov in zahtev, določitve razvrstitve alkoholnih pijač v kategorije in seznam vpisanih geografskih označb kakor tudi odstopiti od postopka vpisa geografskih označb in za spremembo tehničnih dokumentov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe s črtanjem posameznih določb ali z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
|
(18) |
Prehod s pravil iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 na tiste v tej uredbi lahko pripelje do težav, ki jih ta uredba ne obravnava. Potrebne ukrepe za ta prehod in ukrepe za reševanje praktičnih težav, ki so značilne za področje žganih pijač, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. |
|
(19) |
Za olajšanje prehoda od pravil iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 bi morala biti v prvem letu uporabe nove uredbe dovoljena proizvodnja žganih pijač v skladu s prejšnjo uredbo. Treba bi bilo predvideti tudi trženje obstoječih zalog, dokler niso izčrpane – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA, OPREDELITEV IN RAZVRSTITEV ŽGANIH PIJAČ
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač.
2. Ta uredba se uporablja za vse žgane pijače, ki se tržijo v Skupnosti, ne glede na to, ali so proizvedene v Skupnosti ali tretjih državah, ter tiste, ki so proizvedene v Skupnosti za izvoz. Ta uredba velja tudi pri uporabi etanola in/ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in pri uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.
3. V izjemnih primerih, kjer to zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) dovoli odstopanje od določb iz prilog I in II.
Člen 2
Opredelitev žgane pijače
1. V tej uredbi pomeni „žgana pijača“ alkoholno pijačo:
(a) namenjeno za uživanje ljudi;
(b) ki ima posebne senzorične lastnosti;
(c) z najnižjo vsebnostjo alkohola 15 vol. %;
(d) ki je proizvedena:
(i) bodisi neposredno:
— z destilacijo naravno fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali brez njih in/ali
— z maceracijo ali podobno obdelavo rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla in/ali destilatih kmetijskega porekla in/ali žganih pijačah, kakor je opredeljeno v tej uredbi, in/ali
— z dodajanjem arom, sladkorjev ali drugih sladil v smislu Priloge I(3) in/ali drugih kmetijskih proizvodov in/ali živil etanolu kmetijskega porekla in/ali destilatu kmetijskega porekla in/ali žganim pijačam, kakor je opredeljeno v tej uredbi;
(ii) ali z mešanjem žgane pijače z eno ali več:
— drugimi žganimi pijačami in/ali
— etanolom kmetijskega porekla ali destilati kmetijskega porekla in/ali
— drugimi alkoholnimi pijačami in/ali
— pijačami.
2. Za žgane pijače pa se ne štejejo pijače, ki spadajo pod oznake KN 2203, 2204, 2205, 2206 in 2207.
3. Najnižja vsebnost alkohola iz odstavka 1(c) ne posega v opredelitev proizvoda kategorije 41 iz Priloge II.
4. Za namene te uredbe so tehnične definicije in zahteve določene v Prilogi I.
Člen 3
Poreklo etanola
1. Etanol, ki se uporablja za proizvodnjo žganih pijač in vseh njihovih sestavnih delov, je lahko samo kmetijskega porekla, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Pogodbi.
2. Etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač, ustreza opredelitvi iz Priloge I(1) te uredbe.
3. Etanol, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi žganih pijač, je etanol kmetijskega porekla.
4. Alkoholne pijače ne smejo vsebovati alkohola sintetičnega porekla niti drugih alkoholov nekmetijskega porekla, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Pogodbi.
Člen 4
Kategorije žganih pijač
Žgane pijače se razvrstijo v kategorije v skladu z opredelitvami iz Priloge II.
Člen 5
Splošna pravila v zvezi s kategorijami žganih pijač
1. Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij od 1 do 14 v Prilogi II, za žgane pijače, ki so opredeljene v navedeni prilogi, velja naslednje:
(a) proizvedene so z alkoholnim vretjem in destilacijo in so izključno pridobljene iz surovin, predvidenih v ustrezni opredelitvi zadevne žgane pijače;
(b) nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5);
(c) ne vsebujejo dodanih aromatičnih snovi;
(d) vsebujejo samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve;
(e) sladkajo se samo, da se zaokroži končni okus proizvoda v skladu s Prilogo I(3). Mejne vrednosti za proizvode, ki se uporabljajo za zaokrožanje, naštete v Prilogi I(3)(a) do (f), se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Pri tem se upošteva tudi posebna zakonodaja držav članic.
2. Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij od 15 do 46 v Prilogi II, za žgane pijače, ki so opredeljene v navedeni prilogi, velja naslednje:
(a) lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi;
(b) lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5) te uredbe;
(c) lahko vsebujejo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ( 10 ), in aromatične pripravke, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe;
(d) lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10) te uredbe;
(e) lahko so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3), ob upoštevanju posamezne zakonodaje držav članic.
3. Brez poseganja v pravila, določena v Prilogi II, velja za druge žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev kategorij 1 do 46, naslednje:
(a) lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi, in/ali živila, primernega za prehrano ljudi;
(b) lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5);
(c) lahko vsebujejo eno ali več arom, kot so opredeljene v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 1334/2008;
(d) lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10);
(e) so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3).
Člen 6
Zakonodaja držav članic
1. Države članice lahko ob uporabi politike kakovosti za žgane pijače, ki se proizvajajo na njihovem lastnem ozemlju, in zlasti za geografske označbe, registrirane v Prilogi III, ali za oblikovanje novih geografskih označb, določijo strožja pravila od tistih iz Priloge II o proizvodnji, opisu, predstavitvi in označevanju, če so združljiva z zakonodajo Skupnosti.
2. Države članice ne prepovejo ali omejijo uvoza, prodaje ali porabe žganih pijač, ki so v skladu s to uredbo.
POGLAVJE II
OPIS, PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE ŽGANIH PIJAČ
Člen 7
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe so pojmi „opis“, „predstavitev“ in „označevanje“, opredeljeni v Prilogi I(14), (15) in (16).
Člen 8
Prodajno poimenovanje
V skladu s členom 5 Direktive 2000/13/ES za ime, pod katerim se prodaja proizvod („prodajno ime“), veljajo določbe iz tega poglavja.
Člen 9
Posebna pravila v zvezi s prodajnim poimenovanjem
1. Žgane pijače, ki ustrezajo specifikacijam za proizvode, opredeljene v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, nosijo v opisu, predstavitvi in označevanju prodajno poimenovanje, ki je tam določeno.
2. Žgane pijače, ki ustrezajo opredelitvi iz člena 2, vendar ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v kategorije od 1 do 46 iz Priloge II, nosijo v opisu, predstavitvi in označevanju prodajno poimenovanje „žgana pijača“. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena se to prodajno poimenovanje ne sme nadomestiti ali spremeniti.
3. Če žgana pijača ustreza opredelitvi več kot ene kategorije žgane pijače v Prilogi II, se lahko prodaja pod enim ali več imeni, naštetimi za te kategorije v Prilogi II.
4. Brez poseganja v odstavek 9 tega člena in člen 10(1) se imena, navedena v odstavku 1 tega člena, ne smejo uporabljati za kakršno koli opisovanje ali predstavitev katere koli pijače, ki ni žgana pijača, katere ime je našteto v Prilogi II in registrirano v Prilogi III.
5. Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo ali nadomestijo z geografskimi označbami, registriranimi v Prilogi III in v skladu s poglavjem III oziroma se v skladu z nacionalnimi določbami lahko dopolnijo z drugimi geografskimi označbami pod pogojem, da to ne zavaja potrošnikov.
6. Geografske označbe, registrirane v Prilogi III, se lahko dopolnijo samo:
(a) z izrazi, ki so že v uporabi dne 20. februarja 2008, za uveljavljene geografske označbe v smislu člena 20 ali
(b) v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo, določeno v členu 17(1).
7. Alkoholna pijača, ki ne ustreza eni od opredelitev, navedenih pod kategorijami od 1 do 46 Priloge II se ne sme opisovati, predstavljati ali označevati z besedami ali izrazi, kot so „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali s kakimi drugimi podobnimi oznakami pri katerem koli od prodajnih poimenovanj, predvidenih v tej uredbi, in/ali geografskih označb, registriranih v Prilogi III.
8. Trgovsko ime, blagovna znamka ali izmišljeno ime ne sme nadomestiti prodajnega poimenovanja žgane pijače.
9. Imena, navedena v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, se lahko vključijo na seznam sestavin za živila pod pogojem, da se seznam uporablja v skladu z Direktivo 2000/13/ES.
Člen 10
Posebna pravila v zvezi z uporabo prodajnih poimenovanj in geografskih označb
1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES je uporaba izrazov, naštetih v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, ali geografskih označb, registriranih v Prilogi III, v sestavljenih izrazih prepovedana, oziroma je prepovedano namigovanje na katerega od njih pri predstavitvi živila, razen če alkohol izvira izključno iz žgane(-ih) pijače(-), ki se omenja(-jo).
2. Uporaba sestavljenih izrazov iz odstavka 1 je prepovedana tudi, če je bila žgana pijača razredčena tako, da se delež alkohola zmanjša pod najmanjši delež, določen v opredelitvi za to žgano pijačo.
3. Z odstopanjem od odstavka 1, določbe te uredbe ne vplivajo na možnost uporabe izrazov „amer“ ali „bitter“ za proizvode, ki niso predmet te uredbe.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 in da bi se upoštevale uveljavljene metode proizvodnje, se sestavljeni izrazi, našteti v kategoriji 32(d) Priloge II, lahko uporabijo za predstavitev likerjev, proizvedenih v Skupnosti pod pogoji, določenimi v navedeni kategoriji.
Člen 11
Opis, predstavitev in označevanje mešanic
1. Če je bil žgani pijači, našteti v kategorijah od 1 do 14 Priloge II, dodan razredčen ali nerazredčen alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5), ta žgana pijača nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“. V nobeni obliki ne sme nositi imena, ki je rezervirano za kategorije od 1 do 14.
2. Če se žgana pijača v kategorijah od 1 do 46 Priloge II meša z:
(a) eno ali več žganimi pijačami in/ali
(b) enim ali več destilati kmetijskega porekla
nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“. To prodajno poimenovanje se jasno in vidno označi na vidnem mestu na označbi in se ne sme nadomestiti ali spremeniti.
3. Odstavek 2 se ne uporablja za opis, predstavitev in označevanje mešanice, navedene v tem odstavku, če ustreza eni od opredelitev, določenih v kategorijah od 1 do 46 Priloge II.
4. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES lahko opis, predstavitev ali označevanje žganih pijač, pridobljenih iz mešanic, navedenih v odstavku 2 tega člena, vsebuje enega ali več izrazov, naštetih v Prilogi II, le, če ti izrazi niso del prodajnega poimenovanja, temveč so zgolj navedeni v istem vidnem polju na seznamu vseh alkoholnih sestavin, ki jih vsebuje mešanica, pred katerim je naveden izraz „mešana žgana pijača“.
Izraz „mešana žgana pijača“ se označi z enotnimi znaki iste pisave in barve kot tisti, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje. Znaki niso večji od polovice velikosti znakov, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje.
5. Pri označevanju in predstavitvi mešanic, navedenih v odstavku 2 in za katere velja zahteva po navajanju alkoholnih sestavin iz odstavka 4, se delež posamezne alkoholne sestavine izrazi kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.
Člen 12
Posebna pravila glede opisa, predstavitve in označevanja žganih pijač
1. Kjer opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače navaja surovino, uporabljeno za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla, je treba vsak uporabljen alkohol kmetijskega porekla navesti v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
2. Opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko dopolni z izrazom „tipizirano“ samo, če je bila žgana pijača narejena s postopkom tipiziranja, kakor je opredeljen v Prilogi I(7).
3. Brez poseganja v kakršno koli odstopanje, sprejeto v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3), je lahko čas zorenja ali staranja določen v opisu, predstavitvi ali označevanju žgane pijače samo, ko se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino in pod pogojem, da se je žgana pijača starala pod uradnim nadzorom ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva.
Člen 13
Prepoved uporabe zapork ali folij na osnovi svinca
Žgane pijače se lahko ponujajo za prodajo ali dajejo v promet samo v posodah, ki niso opremljene z zapiralnimi mehanizmi z uporabo zapork ali folije na osnovi svinca.
Člen 14
Uporaba jezika pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač
1. Navedbe, predvidene s to uredbo, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije, da lahko končni potrošnik brez težav razume vsak podatek, razen če se informacije potrošniku zagotovijo z drugimi sredstvi.
2. Izrazi v poševnem tisku v Prilogi II in geografske označbe, registrirane v Prilogi III, se ne prevajajo na označbi niti v predstavitvi žgane pijače.
3. Za žgane pijače s poreklom iz tretjih držav je dovoljena uporaba uradnega jezika tretje države, v kateri je bila žgana pijača proizvedena, če so navedbe, predvidene s to uredbo, poleg tega navedene še v katerem od uradnih jezikov Skupnosti, da jih lahko končni potrošnik brez težav razume.
4. Brez poseganja v odstavek 2, če so žgane pijače proizvedene v Skupnosti in namenjene za izvoz, se navedbe, določene v tej uredbi, lahko ponovijo v jeziku, ki ni uradni jezik Evropske unije.
POGLAVJE III
GEOGRAFSKE OZNAČBE
Člen 15
Geografske označbe
1. V tej uredbi je geografska označba označba, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, če se določena kakovost, sloves ali druga značilnost te žgane pijače pripisuje predvsem njenemu geografskemu poreklu.
2. Geografske označbe iz odstavka 1 so registrirane v Prilogi III.
3. Geografske označbe, registrirane v Prilogi III, ne smejo postati generične.
Imena, ki so postala generična, se ne smejo registrirati v Prilogi III.
Ime, ki je postalo generično, pomeni ime žgane pijače, ki je, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno proizveden ali tržen, postalo splošno ime žgane pijače v Skupnosti.
4. Žgane pijače z geografsko označbo, registrirano v Prilogi III, so skladne z vsemi specifikacijami tehnične dokumentacije iz člena 17(1).
Člen 16
Zaščita geografskih označb
Brez poseganja v člen 10 se geografske označbe, registrirane v Prilogi III, zaščitijo pred:
(a) vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo za proizvode, ki niso zajeti v registraciji, če so ti proizvodi primerljivi z žganimi pijačami, registriranimi pod tisto geografsko označbo, ali če uporaba izkorišča ugled registrirane geografske označbe;
(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, četudi je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali mu je dodan izraz, kot je „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali kateri koli podoben izraz;
(c) kakršno koli drugo napačno ali zavajajočo navedbo glede izvora, porekla, narave ali bistvenih kakovosti pri opisu, predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko daje lažen vtis o poreklu;
(d) vsako drugo prakso, ki lahko zavaja potrošnika glede pravega porekla proizvoda.
Člen 17
Registracija geografskih označb
1. Zahteve za registracijo geografskih označb v Prilogi III se predložijo Komisiji v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali skupaj s prevodom v enega od uradnih jezikov Skupnosti. Takšne zahteve so ustrezno utemeljene in vključujejo tehnično dokumentacijo, ki določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača.
2. Za geografske označbe v Skupnosti zahtevo iz odstavka 1 predloži država članica porekla žgane pijače.
3. Za geografske označbe v tretji državi se zahteva iz odstavka 1 neposredno ali prek organov zadevne tretje države pošlje Komisiji in vključuje dokaz, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.
4. Tehnična dokumentacija, navedena v odstavku 1, vključuje vsaj naslednje glavne specifikacije:
(a) ime in kategorijo žgane pijače, vključno z geografsko označbo;
(b) opis žgane pijače, vključno z glavnimi fizikalnimi, kemičnimi in/ali senzoričnimi lastnostmi proizvoda in posebne značilnosti žgane pijače v primerjavi z ustrezno kategorijo;
(c) opredelitev zadevnega geografskega območja;
(d) opis metode pridobivanja žgane pijače oziroma opis pristnih in nespremenljivih lokalnih metod;
(e) podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom;
(f) po potrebi kakršne koli zahteve Skupnosti in/ali nacionalnih in/ali regionalnih določb;
(g) ime in kontaktni naslov vlagatelja;
(h) katero koli dopolnilo h geografski označbi in/ali katero koli posebno pravilo o označevanju v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo.
5. Komisija v roku dvanajstih mesecev od datuma predložitve zahteve iz odstavka 1 preveri, če je zahteva skladna z določbami te uredbe.
6. Če Komisija ugotovi, da je zahteva iz odstavka 1 skladna z določbami te uredbe, se glavne specifikacije tehnične dokumentacije iz odstavka 4 objavijo v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
7. V šestih mesecih od datuma objave tehnične dokumentacije lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravno utemeljen interes, ugovarja registraciji geografske označbe v Prilogi III z utemeljitvijo, da pogoji, navedeni v tej uredbi, niso izpolnjeni. Ugovor, ki mora biti ustrezno utemeljen, se predloži Komisiji v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali skupaj s prevodom v enem od uradnih jezikov Evropske unije.
8. Komisija sprejme odločitev o registraciji geografske označbe v Prilogi III v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3), ob upoštevanju kakršnih koli ugovorov v skladu z odstavkom 7 tega člena. Ta odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
Člen 18
Izbris geografske označbe
Kadar ni več zagotovljena skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije, se Komisija odloči za preklic registracije v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Ta odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
Člen 19
Enakozvočne geografske označbe
Enakozvočna geografska označba, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, se registrira ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe in dejanske nevarnosti zamenjave, zlasti:
— enakozvočno ime, ki potrošnika zavaja v smislu, da proizvodi izhajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, tudi če je ime točno, kar zadeva besedilo za dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla zadevne žgane pijače,
— pri uporabi registrirane enakozvočne geografske označbe velja pogoj, da mora v praksi obstajati jasno razlikovanje med enakozvočnico, registrirano pozneje, in imenom, ki je že vpisano v register, ob upoštevanju potrebe po enaki obravnavi zadevnih proizvajalcev in da se ne zavaja potrošnikov.
Člen 20
Uveljavljene geografske označbe
1. Za vsako geografsko označbo, ki je v Prilogi III registrirana 20. februarja 2008, predložijo države članice v skladu s členom 17(1) tehnično dokumentacijo Komisiji najpozneje do 20. februarja 2015.
2. Države članice zagotovijo, da je ta tehnična dokumentacija dostopna javnosti.
3. Če do 20. februarja 2015 Komisiji ni predložena nobena tehnična dokumentacija, Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) iz Priloge III odstrani geografsko označbo.
4. Rok iz prvega odstavka za predložitev tehnične dokumentacije se uporabi tudi za hrvaške geografske označbe, naštete v Prilogi III.
Člen 21
Sprememba tehnične dokumentacije
Postopek iz člena 17 se smiselno uporablja, kjer naj bi se spremenila tehnična dokumentacija iz člena 17(1) in 20(1).
Člen 22
Preverjanje skladnosti s specifikacijami iz tehnične dokumentacije
1. V zvezi z geografskimi označbami v Skupnosti preveri skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije pred dajanjem proizvoda v promet:
— en ali več pristojnih organov iz člena 24(1) in/ali
— en ali več nadzornih organov v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali ( 11 ), ki deluje kot organ za potrjevanje proizvodov.
Ne glede na nacionalno zakonodajo stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijami iz tehnične dokumentacije krijejo gospodarski subjekti, ki so predmet teh kontrol.
2. V zvezi z geografskimi označbami v tretji državi preveri skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije pred dajanjem proizvoda v promet:
— en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, in/ali
— en ali več organov za potrjevanje proizvodov.
3. Organi za potrjevanje proizvodov iz odstavkov 1 in 2 izpolnjujejo evropski standard EN 45011 ali priročnik ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki delujejo kot sistemi za potrjevanje proizvodov), od 1. maja 2010 pa morajo biti potrjeni v skladu z njimi.
4. Če se organi ali telesa iz odstavkov 1 in 2 odločijo pregledati skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije, zagotovijo ustrezno objektivnost in nepristranskost ter imajo na razpolago usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje njihovih funkcij.
Člen 23
Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami
1. Registracija blagovne znamke, ki vsebuje geografsko označbo iz Priloge III ali je sestavljena iz nje, se zavrne ali razveljavi, če bi njena uporaba povzročila katero od situacij, navedenih v členu 16.
2. Ob ustreznem upoštevanju prava Skupnosti se lahko v eni od situacij iz člena 16 blagovna znamka, ki je prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti, bodisi pred dnem zaščite geografske označbe v državi porekla bodisi pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja kljub registraciji geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev njene registracije, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami ( 12 ) ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti ( 13 ).
3. Geografska označba se ne registrira, kadar lahko registracija zaradi ugleda blagovne znamke, slovesa in trajanja rabe te znamke v Skupnosti potrošnika zavede glede resnične identitete proizvoda.
POGLAVJE IV
SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Nadzor in zaščita žganih pijač
1. Države članice so odgovorne za nadzor žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe in še zlasti določijo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi, ki jih določa ta uredba v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.
2. Države članice in Komisija se medsebojno obveščajo o podatkih, potrebnih za uporabo te uredbe.
3. Komisija ob posvetovanju z državami članicami zagotovi enotno uporabo te uredbe in po potrebi sprejme ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2).
Člen 25
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za žgane pijače.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Člen 26
Spremembe prilog
Priloge se spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).
Člen 27
Izvedbene določbe
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2).
Člen 28
Prehodni in ostali posebni ukrepi
1. V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) se po potrebi sprejmejo ukrepi za spremembo te uredbe:
(a) za olajšanje do 20. februarja 2011 prehoda z določb iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 na določbe, vzpostavljene s to uredbo;
(b) za odstopanje od členov 17 in 22 v ustrezno utemeljenih primerih;
(c) za oblikovanje simbola Skupnosti za geografske označbe za sektor žganih pijač.
2. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2) se po potrebi sprejmejo ukrepi za razrešitev posebnih praktičnih težav, na primer tako, da se v nekaterih primerih pri označevanju obvezno določi kraj proizvodnje in se s tem izogne zavajanju potrošnika ter ohrani in razvije referenčne metode Skupnosti za analizo žganih pijač.
3. Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe se lahko še naprej proizvajajo v skladu z Uredbo (EGS) št. 1576/89 do 20. maja 2009. Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, vendar so proizvedene v skladu z Uredbo (EGS) št. 1576/89 pred 20. februarjem 2008 ali do 20. maja 2009, se lahko še naprej tržijo, dokler niso zaloge izčrpane.
Člen 29
Razveljavitev
1. Uredba (EGS) št. 1576/89 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
2. Uredbe Komisije (EGS) št. 2009/92 ( 14 ), (ES) št. 1267/94 ( 15 ) in (ES) št. 2870/2000 ( 16 ) se še naprej uporabljajo.
Člen 30
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 20. maja 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
TEHNIČNE OPREDELITVE IN ZAHTEVE
Tehnične opredelitve in zahteve iz člena 2(4) in člena 7 so naslednje:
1. Etanol kmetijskega porekla
Etanol kmetijskega porekla ima naslednje lastnosti:
(a) senzorične lastnosti: ni drugega zaznavnega okusa razen okusa surovine;
(b) najnižji volumenski delež alkohola: 96,0 vol. %;
(c) mejna vrednost ostankov:
(i) skupna kislost, izražena v gramih ocetne kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5;
(ii) estri, izraženi v gramih etilnega acetata na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,3;
(iii) aldehidi, izraženi v gramih acetaldehida na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5;
(iv) višji alkoholi, izraženi v gramih metil-2-propanola-1 na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,5;
(v) metanol, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 30;
(vi) suhi ekstrakt, izražen v gramih na hektoliter 100 vol. % alkohola: 1,5;
(vii) hlapljive baze, ki vsebujejo dušik, izražene v gramih dušika na hektoliter 100 vol. % alkohola: 0,1;
(viii) furfural: pod mejo zaznavnosti.
2. Destilat kmetijskega porekla
Destilat kmetijskega porekla pomeni alkoholno tekočino, pridobljeno z destilacijo po alkoholnem vretju kmetijskega proizvoda ali proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ali žgane pijače, ampak je ohranila aromo in okus uporabljene surovine oz. uporabljenih surovin.
Kjer je navedeno sklicevanje na uporabljeno surovino, mora biti destilat pridobljen izključno iz navedene surovine.
3. Sladkanje
Sladkanje pomeni uporabo enega ali več naslednjih proizvodov pri pripravi žganih pijač:
(a) polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor, invertni sladkorni sirup, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi ( 17 );
(b) rektificirani zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, sveži grozdni mošt;
(c) karameliziran sladkor, ki je proizvod, pridobljen izključno z nadziranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;
(d) med, kakor je opredeljen v Direktivi Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu ( 18 );
(e) rožičev sirup;
(f) kateri koli drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot navedeni proizvodi.
4. Mešanje
Mešanje pomeni združevanje dveh ali več različnih pijač za pripravo nove pijače.
5. Dodajanje alkohola
Dodajanje alkohola pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači.
6. Dodajanje vode
Pri pripravi žganih pijač je dovoljeno dodajanje vode pod pogojem, da je kakovost vode v skladu z Direktivo Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod ( 19 ) in Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ( 20 ) in da dodana voda ne spremeni narave proizvoda.
Ta voda je lahko destilirana, demineralizirana, nadomeščena ali zmehčana.
7. Tipiziranje
Tipiziranje pomeni združevanje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:
(a) postopka priprave;
(b) uporabljenih metod za destilacijo;
(c) časa zorenja ali staranja;
(d) geografskega območja proizvodnje.
Tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo kot prvotna žgana pijača pred tipizacijo.
8. Zorenje ali staranje
Zorenje ali staranje pomeni dopuščanje naravnega razvoja nekaterih reakcij v ustreznih posodah, pri čemer zadevna žgana pijača pridobi nove senzorične lastnosti.
9. Aromatiziranje
Aromatiziranje pomeni uporabo ene ali več arom, opredeljenih v členu 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 1334/2008, pri pripravi žgane pijače.
10. Obarvanje
Obarvanje pomeni uporabo enega ali več barvil pri pripravi žgane pijače, opredeljenih v Direktivi 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih ( 21 ).
11. Volumenski delež alkohola
Volumenski delež alkohola pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga vsebuje zadeven proizvod pri 20 oC, in skupnim volumnom takega proizvoda pri enaki temperaturi.
12. Vsebnost hlapljivih snovi
Vsebnost hlapljivih snovi pomeni količino vseh hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, pridobljeni izključno z destilacijo, ki je rezultat zgolj destilacije ali redestilacije uporabljenih surovin.
13. Kraj proizvodnje
Kraj proizvodnje pomeni kraj ali območje, kjer je potekala faza postopka proizvodnje končnega proizvoda, v katerem je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti.
14. Opis
Opis pomeni izraze, uporabljene na označbi (labeling se prevaja v označbo skladno s pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil) predstavitvi in embalaži, na dokumentih, ki spremljajo prevoz pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri njenem oglaševanju.
15. Predstavitev
Predstavitev pomeni izraze, uporabljene na etiketah in embalaži, vključno pri oglaševanju in pospeševanju prodaje, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico in sistemom zapiranja.
16. Označevanje
Označevanje pomeni vse opise in druge opombe, znake, vzorce ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za pijačo in se pojavljajo na isti posodi, vključno s sistemom zapiranja ali etiketo, pritrjeno na posodo, ter ovojem, ki prekriva grlo steklenice.
17. Embalaža
Embalaža pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz in/ali prodajo enega ali več posod.
PRILOGA II
ŽGANE PIJAČE
Kategorije žganih pijač
1. Rum
(a) Rum je:
(i) žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo iz melase ali sirupa, dobljena pri proizvodnji trsnega sladkorja ali iz soka sladkornega trsa in destilirana do največ 96 vol. %, tako da ima destilat opazne posebne senzorične lastnosti ruma; ali
(ii) žgana pijača, proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo soka sladkornega trsa, ki ima aromo, značilno za rum, in vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola. To žganje se lahko trži z besedo „kmetijski“, ki upravičuje prodajno poimenovanje „rum“, kateremu je dodana katera koli od geografskih označb francoskih čezmorskih departmajev in avtonomne regije Madeire, kot so registrirane v Prilogi III.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Rum se ne aromatizira.
(e) Rum lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Beseda „traditionnel“ lahko dopolni geografske označbe, omenjene v kategoriji 1 Priloge III, če je rum proizveden z destilacijo do največ 90 vol. %, po alkoholnem vretju surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje. Ta rum mora imeti najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola ter ne sme biti sladkan. Uporaba besede „traditionnel“ ne prepreči uporabe izrazov „iz proizvodnje sladkorja“ ali „kmetijsko“, ki sta lahko dodana prodajnemu poimenovanju „rum“ in geografskim označbam.
Ta določba ne vpliva na uporabo besede „traditionnel“ za vse proizvode, ki jih ta določba ne pokriva, glede na njihova posebna merila.
2. Whisky ali Whiskey
(a) Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z:
(i) destilacijo drozge žitnega slada z ali brez celih zrn drugih žit, ki so bila
— sladkana s sladno diastazo, z drugimi naravnimi encimi ali brez njih,
— fermentirana z delovanjem kvasa;
(ii) enim ali več destilati do največ 94,8 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin;
(iii) zorenjem končnega destilata najmanj tri leta v lesenih sodih s prostornino največ 700 litrov.
Končni destilat, kateremu se lahko doda le voda in navaden karamelni sladkor (za obarvanje), obdrži svojo barvo, aromo in okus, ki so dobljeni iz postopka proizvodnje iz točk (i), (ii) in (iii).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.
3. Žitno žganje
(a) Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima senzorične lastnosti iz uporabljenih surovin.
(b) Z izjemo „Korn“ je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Žitno žganje se ne aromatizira.
(e) Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Da bi lahko žitno žganje nosilo prodajno poimenovanje „žitni brandy“, mora biti pridobljeno z destilacijo do največ 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in mora imeti senzorične lastnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.
4. Žganje iz vina
(a) Žganje iz vina je žgana pijača:
(i) proizvedena izključno iz vinskega destilata, ki je pridobljen iz vina ali vina, obogatenega z destilacijo ali redestilacijo vinskega destilata do največ 86 vol. % alkohola;
(ii) ki vsebuje najmanj 125 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii) katere največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 vol. %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e) Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot „žganje iz vina“ pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5.
5. Brandy ali Weinbrand
(a) Brandy ali Weinbrand je žgana pijača:
(i) proizvedena iz žganja iz vina ne glede na to, ali mu je dodan vinski destilat ali ne, destiliran do največ 94,8 vol. % alkohola, pod pogojem, da navedeni destilat ne preseže 50 % vsebnosti alkohola v končnem proizvodu;
(ii) ki se je najmanj eno leto starala v hrastovih posodah ali najmanj šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino do največ 1 000 litrov;
(iii) ki vsebuje najmanj 125 gramov ali več hlapljivih snovi na hektoliter, 100 vol. % alkohola, in je dobljena izključno z destilacijo ali redestilacijo uporabljanih surovin;
(iv) katere največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e) Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
6. Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec
(a) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i) je proizvedena izključno iz fermentiranih grozdnih tropin in destilirana neposredno z vodno paro ali po tem, ko je dodana voda;
(ii) 100 kg uporabljenih grozdnih tropin se lahko doda največ 25 kg droži;
(iii) količina alkohola, dobljenega iz droži, ne presega 35 % skupne količine alkohola v končnem proizvodu;
(iv) destilacija se izvaja v prisotnosti tropin do največ 86 vol. % alkohola;
(v) dovoljena je redestilacija pri enaki vsebnosti alkohola;
(vi) vsebuje najmanj 140 gramov ali več hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in ima največjo vsebnost metanola 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali grozdnem tropinovcu je 37,5 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.
(e) Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
7. Žganje iz sadnih tropin
(a) Žganje iz sadnih tropin je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
(i) pridobljena je izključno s fermentacijo in destilacijo iz sadnih tropin, razen iz grozdnih tropin, do največ 86 vol. % alkohola;
(ii) vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii) največja vsebnost metanola na hektoliter 100 vol. % alkohola je 1 500 gramov;
(iv) pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola 7 gramov;
(v) dovoljena je redestilacija pri enaki vsebnosti alkohola v smislu točke (i).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira.
(e) Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Prodajno poimenovanje je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „žganje iz tropin“ . Če so uporabljene tropine različnih vrst sadja, je poimenovanje za trg „žganje iz sadnih tropin“.
8. Žganje iz rozin ali raisin brandy
(a) Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte „Corinth Black“ ali „Moscatel iz Aleksandrije“, destiliranih do največ 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali raisin brandy je 37,5 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira.
(e) Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
9. Žganje iz sadja
(a) Žganje iz sadja je žgana pijača:
(i) proizvedena izključno z alkoholnim vretjem in destilacijo mesnatega sadja ali mošta takega sadja, jagodičja ali rastlin, s koščicami ali brez;
(ii) destilirana do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus destiliranih surovin;
(iii) ki vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iv) pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline na hektoliter 100 vol. % alkohola 7 gramov.
(b) Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
Vendar pa je za naslednja žganja iz sadja največja vsebnost metanola:
(i) 1 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, pridobljenega iz naslednjega sadja:
— sliv (Prunus domestica L.),
— mirabel (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
— češpelj (Prunus domestica L.),
— jabolk (Malus domestica Borkh.),
— hrušk (Pyrus communis L.), z izjemo viljamovk (Pyrus communis L. cv „Williams“),
— malin (Rubus idaeus L.),
— robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),
— marelic (Prunus armeniaca L.),
— breskev (Prunus persica (L.) Batsch);
(ii) 1 350 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, pridobljenega iz naslednjega sadja ali jagodičja:
— viljamovk (Pyrus communis L. cv „Williams“),
— rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),
— črnega ribeza (Ribes nigrum L.),
— jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),
— bezgovih jagod (Sambucus nigra L.).
— kutin (Cydonia oblonga Mill.),
— brinovih jagod (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.).
(c) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %.
(d) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(e) Žganje iz sadja se ne aromatizira.
(f) Prodajno poimenovanje za žganje iz sadja je „žganje“, pred katerim je navedeno ime sadja, jagodičja ali rastlin, kakor na primer: češnjevo žganje ali kirsch, slivovo žganje ali slivovka, mirabela, breskovo, jabolčno, hruškovo, marelično, figovo, limonino ali grozdno žganje ali drugo sadno žganje.
Lahko se imenujejo tudi wasser z imenom sadja.
Ime sadja lahko nadomesti „žganje“, pred katerim je ime sadja samo pri naslednjem sadju ali jagodičju:
— mirabelah (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
— slivah (Prunus domestica L.),
— češpljah (Prunus domestica L.),
— sadovih jagodičnicah (Arbutus unedo L.),
— jabolkih „zlati delišes“.
Če obstaja tveganje, da končni potrošnik ne bi razumel katerega od teh prodajnih poimenovanj, mora označba vsebovati besedo „žganje“ po možnosti dopolnjeno z razlago.
(g) Ime Williams se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno samo iz hrušk sorte „Williams“.
(h) Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ oziroma „žganje iz rastlin“. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
10. Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca
(a) Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca sta žgani pijači:
(i) proizvedeni izključno z destilacijo jabolčnika ali hruškovca do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus sadja;
(ii) ki vsebujeta najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iii) katerih največja vsebnost metanola je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je 37,5 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira.
(e) Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca lahko vsebujeta samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
11. Medeno žganje
(a) Medeno žganje je žgana pijača:
(i) proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo medene drozge;
(ii) destilirana do največ 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat senzorične lastnosti uporabljenih surovin.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Medeno žganje se ne aromatizira.
(e) Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Medeno žganje se lahko sladka samo z medom.
12. Hefebrand ali žgana pijača iz droži
(a) Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do največ 86 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žgani pijači iz droži je 38 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Hefebrand ali žgana pijača iz droži se ne aromatizira.
(e) Hefebrand ali žgana pijača iz droži lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
(f) Prodajno poimenovanje za Hefebrand ali žgano pijačo iz droži se dopolni z imenom uporabljene surovine.
13. Bierbrand ali eau de vie de bière
(a) Bierbrand ali eau de vie de bière je žgana pijača, pridobljena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, tako da ima pridobljeni destilat senzorične lastnosti piva.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Bierbrand ali eau de vie de bière je 38 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Bierbrand ali eau de vie de bière se ne aromatizira.
(e) Bierbrand ali eau de vie de bière lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
14. Topinambur ali žgana pijača iz laške repe
(a) Topinambur ali žgana pijača iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo laške repe (Helianthus tuberosus L.) do največ 86 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %.
(c) Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).
(d) Topinambur ali žgana pijača iz laške repe se ne aromatizira.
(e) Topinambur ali žgana pijača iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.
15. Vodka
(a) Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom, iz:
(i) krompirja in/ali žit ali
(ii) drugih kmetijskih surovin,
destiliranih in/ali rektificiranih, tako da so selektivno zmanjšane senzorične lastnosti uporabljenih surovin in stranskih proizvodov, ki nastanejo pri fermentaciji.
Temu procesu lahko sledi redestilacija in/ali enakovredna obdelava, vključno z obdelavo z aktivnim ogljem, zato da pijača pridobi posebne senzorične lastnosti.
Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla mora biti taka, kot je določeno v Prilogi I, razen da za vsebnost metanola, ki ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.
(c) Edina aroma, ki se jo sme dodati, so naravne aromatične sestavine, prisotne v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne senzorične lastnosti.
(d) Opis, predstavitev ali etiketiranje vodke, ki ni proizvedena izključno iz surovin(-e) iz odstavka (a)(i), nosi navedbo „proizvedeno iz...“, ki se dopolni z imenom surovin(-e), uporabljenih(-e) za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Označevanje mora biti v skladu s členom 13(2) Direktive 2000/13/ES.
16. Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo
(a) Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača:
(i) proizvedena z maceracijo sadja ali jagodičja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja in/ali destilata iz enakega sadja na 100 kg fermentiranega sadja ali jagodičevja, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %.
(ii) pridobljena iz naslednjega sadja ali jagodičja:
— robidnic (Rubus fruticosus auct. aggr.),
— jagod (Fragaria spp.),
— borovnic (Vaccinium myrtillus L.),
— malin (Rubus idaeus L.),
— rdečega ribeza (Ribes rubrum L.),
— trnulj (Prunus spinosa L.),
— jagod jerebike (Sorbus aucuparia L.),
— plodov jerebike (Sorbus domestica L.),
— slezovih jagod (Ilex cassine L.),
— jagod breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz),
— bezgovih jagod (Sambucus nigra L.).
— šipka (Rosa canina L.),
— črnega ribeza (Ribes nigrum L.),
— banan (Musa spp.),
— pasijonke (Passiflora edulis Sims),
— rdečih sliv mombin (Spondias dulcis Sol. ex Parkinson),
— rumenih sliv mombin (Spondias mombin L.).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %.
(c) Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira.
(d) Pri označevanju in predstavljanju žganja (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, mora biti besedilo „pridobljeno z maceracijo in destilacijo“ v opisu, predstavitvi ali na oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje“ (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pri steklenicah pa na sprednji etiketi.
17. Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)
(a) Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz kategorije 16(a)(ii) ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je 37,5 %.
(c) Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) se ne aromatizira.
18. Encijan
(a) Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %.
(c) Encijan se ne aromatizira.
19. Žgane pijače z aromo brinja
(a) Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla in/ali žitnega žganja in/ali žitnega destilata z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z aromo brinja je 30 %.
(c) Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008 in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, in/ali aromatične rastline ali deli aromatičnih rastlin, vendar morajo biti organoleptične lastnosti brina zaznavne, tudi če so včasih oslabljene.
(d) Žgane pijače z aromo brinja lahko nosijo prodajna poimenovanja Wacholder ali genebra.
20. Gin
(a) Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %.
(c) Za pripravo gina se uporabijo le aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, tako da prevladuje okus po brinu.
(d) Izrazu „gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.
21. Destiliran gin
(a) Destiliran gin je:
(i) žgana pijača z aromo brinja, ki se pridobiva izključno z redestilacijo senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla primerne kakovosti z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol. % alkohola v destilarnah, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, ob navzočnosti brinovih jagod (Juniperus communis L.) in drugih kmetijskih rastlin pod pogojem, da prevladuje okus po brinju, ali
(ii) mešanica destilata in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v kategoriji 20(c), se prav tako lahko uporabijo za aromatiziranje destiliranega gina.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %.
(c) Gin, pridobljen z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega porekla, se ne sme označiti kot destiliran gin.
(d) Izrazu „destiliran gin“ se lahko doda izraz „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda.
22. London gin
(a) London gin je vrsta destiliranega gina:
(i) ki se pridobiva izključno iz etanola kmetijskega porekla z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, aromatizira pa se izključno z redestilacijo v tradicionalnih destilarnah etanola ob navzočnosti vseh uporabljenih naravnih rastlinskih snovi;
(ii) katerega destilat vsebuje vsaj 70 vol. % alkohola;
(iii) kadar se doda kakršen koli nadaljnji etanol kmetijskega porekla, mora biti skladen z lastnostmi iz Priloge I(1), vendar z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;
(iv) ki ne vsebuje dodanih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladkorjev na liter končnega proizvoda, ali barvil;
(v) ki ne vsebuje nobenih drugih dodanih sestavin razen vode.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %.
(c) Izraz „London gin“ je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.
23. Žgane pijače z aromo kumine
(a) Žgane pijače z aromo kumine so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom kumine je 30 %.
(c) Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar mora prevladovati okus po kumini.
24. Akvavit ali aquavit
(a) Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine in/ali semen kopra, aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %.
(c) Dodatno se smejo uporabiti druge naravne aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar pa mora aroma teh pijač izhajati predvsem iz destilatov kumine (Carum carvi L.) in/ali semena kopra (Anethum graveolens L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana.
(d) Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov.
25. Žgane pijače z aromo janeža
(a) Žgane pijače z aromo janeža so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali katere koli druge rastline, ki vsebuje isto glavno sestavino, z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:
(i) maceracija in/ali destilacija;
(ii) redestilacija alkohola ob navzočnosti semen ali drugih delov zgoraj navedenih rastlin;
(iii) dodajanje naravnih destiliranih ekstraktov rastlin z aromo janeža.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom janeža je 15 %.
(c) Za pripravo žganih pijač z okusom janeža se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
(d) Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.
26. Pastis
(a) Pastis je žgana pijača z okusom janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte golostebelnega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti navzoča barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša in največja vsebnost mora znašati 0,05 in 0,5 grama na liter.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %.
(c) Za pripravo pastisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
(d) Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor, in ima najmanjšo in največjo vrednost anetola 1,5 in 2 grama na liter.
27. Pastis de Marseille
(a) Pastis de Marseille je pastis z vsebnostjo anetola 2 grama na liter.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %.
(c) Za pripravo pastisa de Marseille se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
28. Anis
(a) Anis je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) in/ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) in/ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %.
(c) Za pripravo anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
29. Destiliran anis
(a) Destiliran anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz kategorije 28(a), oziroma mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja pri geografskih označbah, če tak alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %.
(c) Za pripravo destiliranega anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
30. Grenke žgane pijače ali bitter
(a) Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in/ali aromatičnimi pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v grenkih žganih pijačah ali pijačah bitter je 15 %.
(c) Grenke žgane pijače ali bitter se lahko prodajajo pod imenoma „amer“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez njega.
31. Aromatizirana vodka
(a) Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin dodano prevladujočo aromo.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %.
(c) Aromatizirana vodka je lahko sladkana, mešana, aromatizirana, starana ali obarvana.
(d) Aromatizirana vodka se lahko prodaja tudi z imenom katere koli prevladujoče arome z besedo „vodka“.
32. Liker
(a) Liker je žgana pijača:
(i) ki vsebuje najmanjšo količino sladkorja, izraženo kot invertni sladkor:
— 70 gramov na liter za češnjeve likerje, kjer etanol izhaja izključno iz češnjevega žganja,
— 80 gramov na liter za encijanove ali podobne likerje, v katerih je edina aromatična sestavina encijan ali podobne rastline,
— 100 gramov na liter za vse druge primere;
(ii) proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, sladkana in vsebuje dodane proizvode kmetijskega porekla ali živila, kakršni so smetana, mleko ali drugi mlečni izdelki, sadje, vino ali aromatizirano vino, kakor je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov ( 22 ).
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %.
(c) Pri pripravi likerja se lahko uporabljajo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe. Vendar se pri pripravi naslednjih likerjev uporabljajo le naravne aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe:
(i) Sadni likerji:
— črni ribez,
— češnje,
— maline,
— murve,
— borovnice,
— agrumi,
— robidnice,
— arktične robidnice,
— brusnice,
— mahovnice,
— morska krhlika,
— ananas;
(ii) Rastlinski likerji:
— meta,
— encijan,
— janež,
— pelin,
— zdravilne rastline.
(d) Pri predstavitvi likerjev, proizvedenih v Skupnosti z uporabo etanola kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:
— slivov brandy,
— pomarančni brandy,
— marelični brandy,
— češnjev brandy,
— solbaerrom, imenovan tudi rum iz črnega ribeza.
Pri označevanju in predstavitvi teh likerjev mora biti sestavljeni izraz napisan na označbi v eni vrstici, z enotnimi črkami iste pisave in barve, beseda „liker“ pa mora biti v neposredni bližini, napisana z enako velikostjo črk, kot je ta pisava. Če alkohol ne izhaja iz navedene žgane pijače, mora biti njegovo poreklo prikazano na označbi v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz in beseda „liker“, bodisi z navedbo vrste kmetijskega alkohola ali z besedama „kmetijski alkohol“, pred katerima piše „izdelano iz“ ali „izdelano z uporabo“.
33. Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine)
(a) Žgane pijače, znane kot Crème de (ki jim sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) razen mlečnih izdelkov, so likerji z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) je 15 %.
(c) Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
34. Crème de cassis
(a) Crème de cassis je liker iz črnega ribeza z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 400 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de cassis je 15 %.
(c) Za crème de cassis veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
35. Guignolet
(a) Guignolet je liker, ki se pridobiva z maceracijo češenj v etanolu kmetijskega porekla.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači guignolet je 15 %.
(c) Za guignolet veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
36. Punch au rhum
(a) Punch au rhum je liker, katerega alkohol izhaja izključno iz ruma.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači punch au rhum je 15 %.
(c) Za punch au rhum veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
37. Gin iz trnulj
(a) Gin iz trnulj je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu iz trnulj je 25 %.
(c) Za pripravo gina iz trnulj se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
38. Sambuca
(a) Sambuca je brezbarvni liker z okusom janeža:
(i) vsebuje destilate janeža (Pimpinella anisum L.), zvezdastega janeža (Illicium verum L.) ali drugih aromatičnih zelišč;
(ii) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 350 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor;
(iii) z vsebnostjo naravnega etanola, ki ni manjša od 1 grama in ne večja od 2 gramov na liter.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %.
(c) Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
39. Maraschin, Marrasquino ali Maraskino
(a) Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarvni liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj marasca ali izdelka maceracije češenj ali delov češenj v alkoholu kmetijskega porekla z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %.
(c) Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
40. Nocino
(a) Nocino je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije in/ali destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino je 30 %.
(c) Za nocino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in ►M1 aromatični pripravki ◄ za likerje, določena pod kategorijo 32.
(d) Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.
41. Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat
(a) Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali žganja, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda.
(b) Z odstopanjem od člena 2(1)(c) je najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali pijači advocaat ali avocat ali advokat 14 %.
(c) Pri pripravi jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo aromatične snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1334/2008, in aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe.
42. Liker z jajci
(a) Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali alkohola, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost jajčnega rumenjaka mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %.
(c) Za pripravo likerja z jajci se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
43. Mistrà
(a) Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola:
(i) z vsebnostjo anetola, ki ni manjša od 1 grama in ne večja od 2 gramov na liter;
(ii) ki lahko vsebuje tudi destilat aromatičnih zelišč;
(iii) ki ne vsebuje dodanega sladkorja.
(b) Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %.
(c) Za pripravo pijače mistrà se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
44. Väkevä glögi ali spritglögg
(a) Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, izdelana z aromatiziranjem etilnega alkohola kmetijskega izvora z aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta po enem od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem naravnih aromatičnih snovi, kot so opredeljene v členu 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 1334/2008, nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %.
(c) Prav tako se lahko uporabijo druge arome, aromatične snovi in/ali aromatični pripravki, kot so opredeljeni v členu 3(2)(b), (d) in (h) Uredbe (ES) št. 1334/2008, vendar mora prevladovati aroma navedenih začimb.
(d) Vsebnost vina ali proizvodov iz grozdja ne sme presegati 50 % končnega proizvoda.
45. Berenburg ali Beerenburg
(a) Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača:
(i) proizvedena z uporabo iz etanola kmetijskega porekla;
(ii) z maceracijo sadja ali rastlin oziroma njihovih delov;
(iii) vsebuje poseben aromatiziran destilat encijana (Gentiana lutea L.), brinovih jagod (Juniperus communis L.) in lovorovih listov (Laurus nobilis L.);
(iv) je svetlo do temno rjave barve;
(v) ki je lahko sladkana z največ 20 grami sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %.
(c) Za pripravo pijače Berenburg ali Beerenburg se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.
46. Medeni ali medični nektar
(a) Medeni ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata ter/ali etanola kmetijskega porekla, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge.
(b) Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem ali medičnem nektarju je 22 %.
(c) Za pripravo nektarja iz medu ali medice se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in ►M1 aromatični pripravki ◄ , kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS pod pogojem, da prevladuje okus po medu.
(d) Medeni ali medični nektar se lahko sladka samo z medom.
Druge žgane pijače
1. Rum-Verschnitt proizvajajo v Nemčiji in je pridobljen z mešanjem ruma in alkohola, pri čemer mora vsaj 5 % delež alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri označevanju in predstavitvi proizvoda Rum-Verschnitt mora biti beseda Verschnitt v opisu, predstavitvi in oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve in v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa na sprednji oznaki. Kjer se ta proizvod prodaja zunaj nemškega trga, mora biti njegova alkoholna sestava navedena na oznaki.
2. Slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom največjega volumenskega deleža 30 % etanola kmetijskega porekla slivovemu destilatu pred končno destilacijo. Ta proizvod se mora opisati kot „žgana pijača“ in lahko uporablja ime slivovice v istem vidnem polju na označbi spredaj. Če se ta češka pijača slivovice trži v Skupnosti, mora biti na označbi navedena njena alkoholna sestava. Ta določba ne vpliva na uporabo imena slivovice za sadna žganja v skladu s kategorijo 9.
PRILOGA III
GEOGRAFSKE OZNAČBE
|
Kategorija proizvoda |
Geografska označba |
Država porekla (natančno geografsko poreklo je opisano v tehnični dokumentaciji) |
|
1. Rum |
||
|
Rhum de la Martinique |
Francija |
|
|
Rhum de la Guadeloupe |
Francija |
|
|
Rhum de la Réunion |
Francija |
|
|
Rhum de la Guyane |
Francija |
|
|
Rhum de sucrerie de la Baie du Galion |
Francija |
|
|
Rhum des Antilles françaises |
Francija |
|
|
Rhum des départements français d'outre-mer |
Francija |
|
|
Ron de Málaga |
Španija |
|
|
Ron de Granada |
Španija |
|
|
Rum da Madeira |
Portugalska |
|
|
Ron de Guatemala |
Gvatemala |
|
|
2. Whisky/Whiskey |
||
|
Scotch Whisky |
Združeno kraljestvo (Škotska) |
|
|
Irish Whiskey/Uisce Beatha Eireannach/ Irish Whisky (1) |
Irska |
|
|
Whisky español |
Španija |
|
|
Whisky breton/Whisky de Bretagne |
Francija |
|
|
Whisky alsacien/Whisky d'Alsace |
Francija |
|
|
3. Žitno žganje |
||
|
Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Korn/Kornbrand |
Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost) |
|
|
Münsterländer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Sendenhorster Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Bergischer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Emsländer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Haselünner Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Hasetaler Korn/Kornbrand |
Nemčija |
|
|
Samanė |
Litva |
|
|
4. Žganje iz vina |
||
|
Eau-de-vie de Cognac |
Francija |
|
|
Eau-de-vie des Charentes |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de Jura |
Francija |
|
|
Cognac |
Francija |
|
|
(Izraz „Cognac“ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi: |
||
|
— Fine |
Francija |
|
|
— Grande Fine Champagne |
Francija |
|
|
— Grande Champagne |
Francija |
|
|
— Petite Fine Champagne |
Francija |
|
|
— Petite Champagne |
Francija |
|
|
— Fine Champagne |
Francija |
|
|
— Borderies |
Francija |
|
|
— Fins Bois |
Francija |
|
|
— Bons Bois) |
Francija |
|
|
Fine Bordeaux |
Francija |
|
|
Fine de Bourgogne |
Francija |
|
|
Armagnac |
Francija |
|
|
Bas-Armagnac |
Francija |
|
|
Haut-Armagnac |
Francija |
|
|
Armagnac-Ténarèze |
Francija |
|
|
Blanche Armagnac |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin de la Marne |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin de Bourgogne |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin de Savoie |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire de Provence |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de Faugères/Faugères |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc |
Francija |
|
|
Aguardente de Vinho Douro |
Portugalska |
|
|
Aguardente de Vinho Ribatejo |
Portugalska |
|
|
Aguardente de Vinho Alentejo |
Portugalska |
|
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
|
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
|
|
Aguardente de Vinho Lourinhã |
Portugalska |
|
|
Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Sungurlara |
Bolgarija |
|
|
Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен)/Slivenska perla (Slivenska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Slivena) |
Bolgarija |
|
|
Стралджанска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldjanska Muscatova rakya/Muscatova rakya iz Straldije |
Bolgarija |
|
|
Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomoriyska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Pomoria |
Bolgarija |
|
|
Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Russenska biserna grozdova rakya/Biserna grozdova rakya iz Rusa |
Bolgarija |
|
|
Бургаска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Bourgaska Muscatova rakya/Muscatova rakya iz Burgasa |
Bolgarija |
|
|
Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudjanska muscatova rakya/muscatova rakya iz Dobrudže |
Bolgarija |
|
|
Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Suhindola |
Bolgarija |
|
|
Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakya/Grozdova rakya from Suhindol |
Bulgarien |
|
|
Карловска гроздова ракия/Гроздова Ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakya/Grozdova Rakya iz Karlova |
Bolgarija |
|
|
Vinars Târnave |
Romunija |
|
|
Vinars Vaslui |
Romunija |
|
|
Vinars Murfatlar |
Romunija |
|
|
Vinars Vrancea |
Romunija |
|
|
Vinars Segarcea |
Romunija |
|
|
5. Brandy/Weinbrand |
||
|
Brandy de Jerez |
Španija |
|
|
Brandy del Penedés |
Španija |
|
|
Brandy italiano |
Italija |
|
|
Brandy Αττικής/Brandy iz Atike |
Grčija |
|
|
Brandy Πελοποννήσου/Brandy s Peloponeza |
Grčija |
|
|
Brandy Κεντρικής Ελλάδας/Brandy iz osrednje Grčije |
Grčija |
|
|
Deutscher Weinbrand |
Nemčija |
|
|
Wachauer Weinbrand |
Avstrija |
|
|
Weinbrand Dürnstein |
Avstrija |
|
|
Pfälzer Weinbrand |
Nemčija |
|
|
Karpatské brandy špeciál |
Slovaška |
|
|
Brandy français/Brandy de France |
Francija |
|
|
6. Žganje iz grozdnih tropin |
||
|
Marc de Champagne/Eau-de-vie de marc de Champagne |
Francija |
|
|
Marc d'Aquitaine/Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine |
Francija |
|
|
Marc de Bourgogne/Eau-de-vie de marc de Bourgogne |
Francija |
|
|
Marc du Centre-Est/Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est |
Francija |
|
|
Marc de Franche-Comté/Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté |
Francija |
|
|
Marc du Bugey/Eau-de-vie de marc originaire de Bugey |
Francija |
|
|
Marc de Savoie/Eau-de-vie de marc originaire de Savoie |
Francija |
|
|
Marc des Côteaux de la Loire/Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
|
|
Marc des Côtes-du-Rhône/Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône |
Francija |
|
|
Marc de Provence/Eau-de-vie de marc originaire de Provence |
Francija |
|
|
Marc du Languedoc/Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc |
Francija |
|
|
Marc d'Alsace Gewürztraminer |
Francija |
|
|
Marc de Lorraine |
Francija |
|
|
Marc d'Auvergne |
Francija |
|
|
Marc du Jura |
Francija |
|
|
Aguardente Bagaceira Bairrada |
Portugalska |
|
|
Aguardente Bagaceira Alentejo |
Portugalska |
|
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
|
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
|
|
Orujo de Galicia |
Španija |
|
|
Grappa |
Italija |
|
|
Grappa di Barolo |
Italija |
|
|
Grappa piemontese/Grappa del Piemonte |
Italija |
|
|
Grappa lombarda/Grappa di Lombardia |
Italija |
|
|
Grappa trentina/Grappa del Trentino |
Italija |
|
|
Grappa friulana/Grappa del Friuli |
Italija |
|
|
Grappa veneta/Grappa del Veneto |
Italija |
|
|
Südtiroler Grappa/Grappa dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Grappa siciliana/Grappa di Sicilia |
Italija |
|
|
Grappa di Marsala |
Italija |
|
|
Τσικουδιά/Tsikoudia |
Grčija |
|
|
Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia s Krete |
Grčija |
|
|
Τσίπουρο/Tsipouro |
Grčija |
|
|
Τσίπουρο Μακεδονίας/Tsipouro iz Makedonije |
Grčija |
|
|
Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro iz Tesalije |
Grčija |
|
|
Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro iz Tirnavosa |
Grčija |
|
|
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Ζιβανία/Τζιβανία/Ζιβάνα/Zivania |
Ciper |
|
|
Törkölypálinka |
Madžarska |
|
|
9. Žganje iz sadja |
||
|
Schwarzwälder Kirschwasser |
Nemčija |
|
|
Schwarzwälder Mirabellenwasser |
Nemčija |
|
|
Schwarzwälder Williamsbirne |
Nemčija |
|
|
Schwarzwälder Zwetschgenwasser |
Nemčija |
|
|
Fränkisches Zwetschgenwasser |
Nemčija |
|
|
Fränkisches Kirschwasser |
Nemčija |
|
|
Fränkischer Obstler |
Nemčija |
|
|
Mirabelle de Lorraine |
Francija |
|
|
Kirsch d'Alsace |
Francija |
|
|
Quetsch d'Alsace |
Francija |
|
|
Framboise d'Alsace |
Francija |
|
|
Mirabelle d'Alsace |
Francija |
|
|
Kirsch de Fougerolles |
Francija |
|
|
Williams d'Orléans |
Francija |
|
|
Südtiroler Williams/Williams dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Aprikot/Aprikot dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Marille/Marille dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Kirsch/Kirsch dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Obstler/Obstler dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Williams friulano/Williams del Friuli |
Italija |
|
|
Sliwovitz del Veneto |
Italija |
|
|
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia |
Italija |
|
|
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige |
Italija |
|
|
Distillato di mele trentino/Distillato di mele del Trentino |
Italija |
|
|
Williams trentino/Williams del Trentino |
Italija |
|
|
Sliwovitz trentino/Sliwovitz del Trentino |
Italija |
|
|
Aprikot trentino/Aprikot del Trentino |
Italija |
|
|
Medronho do Algarve |
Portugalska |
|
|
Medronho do Buçaco |
Portugalska |
|
|
Kirsch Friulano/Kirschwasser Friulano |
Italija |
|
|
Kirsch Trentino/Kirschwasser Trentino |
Italija |
|
|
Kirsch Veneto/Kirschwasser Veneto |
Italija |
|
|
Aguardente de pêra da Lousã |
Portugalska |
|
|
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
|
|
Wachauer Marillenbrand |
Avstrija |
|
|
Szatmári Szilvapálinka |
Madžarska |
|
|
Kecskeméti Barackpálinka |
Madžarska |
|
|
Békési Szilvapálinka |
Madžarska |
|
|
Szabolcsi Almapálinka |
Madžarska |
|
|
Gönci Barackpálinka |
Madžarska |
|
|
Pálinka |
Madžarska, Avstrija (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj) |
|
|
Újfehértói meggypálinka |
Madžarska |
|
|
Bošácka slivovica |
Slovaška |
|
|
Brinjevec |
Slovenija |
|
|
Dolenjski sadjevec |
Slovenija |
|
|
Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Troyanska slivova rakya/Slivova rakya iz Trojana |
Bolgarija |
|
|
Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kaysieva rakya/Kaysieva rakya iz Silistra |
Bolgarija |
|
|
Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kaysieva rakya/Kaysieva rakya iz Tervela |
Bolgarija |
|
|
Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveshka slivova rakya/Slivova rakya iz Loveča |
Bolgarija |
|
|
Pălincă |
Romunija |
|
|
Țuică Zetea de Medieșu Aurit |
Romunija |
|
|
Țuică de Valea Milcovului |
Romunija |
|
|
Țuică de Buzău |
Romunija |
|
|
Țuică de Argeș |
Romunija |
|
|
Țuică de Zalău |
Romunija |
|
|
Țuică Ardelenească de Bistrița |
Romunija |
|
|
Horincă de Maramureș |
Romunija |
|
|
Horincă de Cămârzana |
Romunija |
|
|
Horincă de Seini |
Romunija |
|
|
Horincă de Chioar |
Romunija |
|
|
Horincă de Lăpuș |
Romunija |
|
|
Turț de Oaș |
Romunija |
|
|
Turț de Maramureș |
Romunija |
|
|
Hrvatska loza |
Hrvaška |
|
|
Hrvatska stara šljivovica |
Hrvaška |
|
|
Slavonska šljivovica |
Hrvaška |
|
|
Pisco (4) |
Peru |
|
|
10. Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca |
||
|
Calvados |
Francija |
|
|
Calvados Pays d'Auge |
Francija |
|
|
Calvados Domfrontais |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de cidre de Bretagne |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de poiré de Bretagne |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de cidre de Normandie |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de poiré de Normandie |
Francija |
|
|
Eau-de-vie de cidre du Maine |
Francija |
|
|
Aguardiente de sidra de Asturias |
Španija |
|
|
Eau-de-vie de poiré du Maine |
Francija |
|
|
Somerset Cider Brandy (2) |
Združeno kraljestvo |
|
|
15. Vodka |
||
|
Svensk Vodka/Swedish Vodka |
Švedska |
|
|
Suomalainen Vodka/Finsk Vodka/Vodka of Finland |
Finska |
|
|
Polska Wódka/Polish Vodka |
Poljska |
|
|
Laugarício vodka |
Slovaška |
|
|
Originali lietuviška degtinė/Original Lithuanian vodka |
Litva |
|
|
▼M2 ————— |
||
|
Latvijas Dzidrais |
Latvija |
|
|
Rīgas Degvīns |
Latvija |
|
|
Estonian vodka |
Estonija |
|
|
17. Geist |
||
|
Schwarzwälder Himbeergeist |
Nemčija |
|
|
18. Encijan |
||
|
Bayerischer Gebirgsenzian |
Nemčija |
|
|
Südtiroler Enzian/Genziana dell'Alto Adige |
Italija |
|
|
Genziana trentina/Genziana del Trentino |
Italija |
|
|
19. Žgane pijače z aromo brinja |
||
|
Genièvre/Jenever/Geneve |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
|
|
Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
|
|
Jonge jenever, jonge genever |
Belgija, Nizozemska |
|
|
Oude jenever, oude genever |
Belgija, Nizozemska |
|
|
Hasseltse jenever/Hasselt |
Belgija (Hasselt, Zonhoven, Diepenbeek) |
|
|
Balegemse jenever |
Belgija (Balegem) |
|
|
O' de Flander-Oost-Vlaamse Graanjenever |
Belgija (Oost-Vlaanderen) |
|
|
Peket-Pékêt/Peket-Pékêt de Wallonie |
Belgija (Région wallonne) |
|
|
Genièvre Flandres Artois |
Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
|
|
Ostfriesischer Korngenever |
Nemčija |
|
|
Steinhäger |
Nemčija |
|
|
Plymouth Gin |
Združeno kraljestvo |
|
|
Gin de Mahón |
Španija |
|
|
Vilniaus Džinas/Vilnius Gin |
Litva |
|
|
Spišská borovička |
Slovaška |
|
|
Slovenská borovička Juniperus |
Slovaška |
|
|
Slovenská borovička |
Slovaška |
|
|
Inovecká borovička |
Slovaška |
|
|
Liptovská borovička |
Slovaška |
|
|
24. Akvavit/aquavit |
||
|
Dansk Akvavit/Dansk Aquavit |
Danska |
|
|
Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit |
Švedska |
|
|
25. Žgane pijače z aromo janeža |
||
|
Anis español |
Španija |
|
|
Anís Paloma Monforte del Cid |
Španija |
|
|
Hierbas de Mallorca |
Španija |
|
|
Hierbas Ibicencas |
Španija |
|
|
Évora anisada |
Portugalska |
|
|
Cazalla |
Španija |
|
|
Chinchón |
Španija |
|
|
Ojén |
Španija |
|
|
Rute |
Španija |
|
|
Janeževec |
Slovenija |
|
|
29. Destiliran Anis |
||
|
Ouzo/Oύζο |
Ciper, Grčija |
|
|
Ούζο Μυτιλήνης/Ouzo iz Mitilene |
Grčija |
|
|
Ούζο Πλωμαρίου/Ouzo iz Plomarija |
Grčija |
|
|
Ούζο Καλαμάτας/Ouzo iz Kalamate |
Grčija |
|
|
Ούζο Θράκης/Ouzo iz Trakije |
Grčija |
|
|
Ούζο Μακεδονίας/Ouzo iz Makedonije |
Grčija |
|
|
30. Žgane pijače grenkega okusa/bitter |
||
|
Demänovka bylinná horká |
Slovaška |
|
|
Rheinberger Kräuter |
Nemčija |
|
|
Trejos devynerios |
Litva |
|
|
Slovenska travarica |
Slovenija |
|
|
31. Aromatizirana vodka |
||
|
Zeliščna vodka iz severnega nižavja Podlasie, aromatizirana z ekstraktom šmarne trave/Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej |
Poljska |
|
|
Polska Wódka/Polish Vodka (5) Originali lietuviška degtinė/ Original Lithuanian vodka (5) |
Poljska Litva |
|
|
32. Liker |
||
|
Berliner Kümmel |
Nemčija |
|
|
Hamburger Kümmel |
Nemčija |
|
|
Münchener Kümmel |
Nemčija |
|
|
Chiemseer Klosterlikör |
Nemčija |
|
|
Bayerischer Kräuterlikör |
Nemčija |
|
|
Irish Cream (3) |
Irska |
|
|
Palo de Mallorca |
Španija |
|
|
Ginjinha portuguesa |
Portugalska |
|
|
Licor de Singeverga |
Portugalska |
|
|
Mirto di Sardegna |
Italija |
|
|
Liquore di limone di Sorrento |
Italija |
|
|
Liquore di limone della Costa d'Amalfi |
Italija |
|
|
Genepì del Piemonte |
Italija |
|
|
Genepì della Valle d'Aosta |
Italija |
|
|
Benediktbeurer Klosterlikör |
Nemčija |
|
|
Ettaler Klosterlikör |
Nemčija |
|
|
Ratafia de Champagne |
Francija |
|
|
Ratafia catalana |
Španija |
|
|
Anis português |
Portugalska |
|
|
Suomalainen Marjalikööri/Suomalainen Hedelmälikööri/Finsk Bärlikör/Finsk Fruktlikör/ Finnish berry liqueur/Finnish fruit liqueur |
Finska |
|
|
Grossglockner Alpenbitter |
Avstrija |
|
|
Mariazeller Magenlikör |
Avstrija |
|
|
Mariazeller Jagasaftl |
Avstrija |
|
|
Puchheimer Bitter |
Avstrija |
|
|
Steinfelder Magenbitter |
Avstrija |
|
|
Wachauer Marillenlikör |
Avstrija |
|
|
Jägertee/Jagertee/Jagatee |
Avstrija |
|
|
Hüttentee |
Nemčija |
|
|
Allažu Kimelis |
Latvija |
|
|
Čepkelių |
Litva |
|
|
Demänovka Bylinný Likér |
Slovaška |
|
|
Polish Cherry |
Poljska |
|
|
Karlovarská Hořká |
Češka |
|
|
Pelinkovec |
Slovenija |
|
|
Blutwurz |
Nemčija |
|
|
Cantueso Alicantino |
Španija |
|
|
Licor café de Galicia |
Španija |
|
|
Licor de hierbas de Galicia |
Španija |
|
|
Génépi des Alpes/Genepì degli Alpi |
Francija, Italija |
|
|
Μαστίχα Χίου/Masticha s Chiosa |
Grčija |
|
|
Κίτρο Νάξου/Kitro z Naxosa |
Grčija |
|
|
Κουμκουάτ Κέρκυρας/Koum Kouat s Krfa |
Grčija |
|
|
Τεντούρα/Tentoura |
Grčija |
|
|
Poncha da Madeira |
Portugalska |
|
|
Hrvatski pelinkovac |
Hrvaška |
|
|
34. Crème de cassis |
||
|
Cassis de Bourgogne |
Francija |
|
|
Cassis de Dijon |
Francija |
|
|
Cassis de Saintonge |
Francija |
|
|
Cassis du Dauphiné |
Francija |
|
|
Cassis de Beaufort |
Luksemburg |
|
|
39. Maraschino/ Marrasquino/ Maraskino |
Zadarski maraschino |
Hrvaška |
|
40. Nocino |
||
|
Nocino di Modena |
Italija |
|
|
Orehovec |
Slovenija |
|
|
Druge žgane pijače |
||
|
Pommeau de Bretagne |
Francija |
|
|
Pommeau du Maine |
Francija |
|
|
Pommeau de Normandie |
Francija |
|
|
Svensk Punsch/Swedish Punch |
Švedska |
|
|
Pacharán navarro |
Španija |
|
|
Pacharán |
Španija |
|
|
Inländerrum |
Avstrija |
|
|
Bärwurz |
Nemčija |
|
|
Aguardiente de hierbas de Galicia |
Španija |
|
|
Aperitivo Café de Alcoy |
Španija |
|
|
Herbero de la Sierra de Mariola |
Španija |
|
|
Königsberger Bärenfang |
Nemčija |
|
|
Ostpreußischer Bärenfang |
Nemčija |
|
|
Ronmiel |
Španija |
|
|
Ronmiel de Canarias |
Španija |
|
|
Genièvre aux fruits/Vruchtenjenever/ Jenever met vruchten/Fruchtgenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
|
|
Domači rum |
Slovenija |
|
|
Irish Poteen/Irish Póitín |
Irska |
|
|
Trauktinė |
Litva |
|
|
Trauktinė Palanga |
Litva |
|
|
Trauktinė Dainava |
Litva |
|
|
Hrvatska travarica |
Hrvaška |
|
|
(1) Geografska označba Irish Whiskey/Uisce Beatha Eireannach/Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem. (2) Geografski označbi „Somerset Cider Brandy“ mora biti dodano prodajno poimenovanje „žganje iz jabolčnika“. (3) Geografska označba Irish Cream zajema ustrezni liker, proizveden na Irskem in Severnem Irskem. (4) Zaščita geografske označbe „Pisco“ iz te uredbe ne vpliva na uporabo imena „Pisco“ za proizvode, ki izvirajo iz Čila in jih ščiti Pridružitveni sporazum EU-Čile iz leta 2002. (5) Ta proizvod mora imeti na oznaki prodajno poimenovanje „aromatizirana vodka“. Izraz „aromatiziran“ se lahko nadomesti z navedbo prevladujoče arome. |
||
( 1 ) UL C 324, 30.12.2006, str. 12.
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.
( 3 ) UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Pogodbo o pristopu iz leta 2005.
( 4 ) UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).
( 5 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).
( 6 ) UL L 184, 15.7.1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 7 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.
( 8 ) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
( 9 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
( 10 ) UL L 354, 31.12.2008, str. 34
( 11 ) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
( 12 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Sveta 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).
( 13 ) UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 14).
( 14 ) Uredba Komisije (EGS) št. 2009/92 z dne 20. julija 1992 o določitvi analizne metode Skupnosti za etilni alkohol kmetijskega porekla, ki se uporablja pri pripravi žganih pijač, aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 203, 21.7.1992, str. 10).
( 15 ) Uredba Komisije (ES) št. 1267/94 z dne 1. junija 1994 o uporabi sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami o vzajemnem priznavanju posameznih žganih pijač (UL L 138, 2.6.1994, str. 7). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1434/97 (UL L 196, 24.7.1997, str. 56).
( 16 ) Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000 o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2091/2002 (UL L 322, 27.11.2002, str. 11).
( 17 ) UL L 10, 12.1.2002, str. 53.
( 18 ) UL L 10, 12.1.2002, str. 47.
( 19 ) UL L 229, 30.8.1980, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 20 ) UL L 330, 5.12.1998, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 21 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 13. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
( 22 ) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Pogodbo o pristopu iz leta 2005.