02008L0098 — SL — 16.10.2025 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA 2008/98/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312 22.11.2008, str. 3) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 365 |
89 |
19.12.2014 |
||
|
L 184 |
13 |
11.7.2015 |
||
|
L 150 |
1 |
14.6.2017 |
||
|
DIREKTIVA (EU) 2018/851 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 |
L 150 |
109 |
14.6.2018 |
|
|
UREDBA (EU) 2023/1542 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. julija 2023 |
L 191 |
1 |
28.7.2023 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2025/1892 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 10. septembra 2025 |
L 1892 |
1 |
26.9.2025 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA 2008/98/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 19. novembra 2008
o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti Unije.
Člen 2
Izvzetje iz področja uporabe
Iz področja uporabe te direktive se izvzamejo:
plinasti izpusti v ozračje ter ogljikov dioksid, zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in zgradbe, trajno povezane s tlemi;
neonesnaženi del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, kadar se bo ta material zagotovo uporabil za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan;
radioaktivni odpadki;
deaktivirani eksplozivi;
fekalne snovi, če niso zajete z odstavkom 2(b), slama in drugi naravni nenevarni kmetijski ali gozdarski materiali, ki se uporabljajo pri kmetovanju, v gozdarstvu ali za pridobivanje energije iz takšne biomase s postopki ali metodami, ki ne škodujejo okolju ali ogrožajo zdravja ljudi.
Iz področja uporabe te direktive se v obsegu, ki ga ureja druga zakonodaja Skupnosti, izvzamejo:
odpadne vode;
živalski stranski proizvodi, vključno s predelanimi proizvodi, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1774/2002, razen tistih, ki so namenjeni za sežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje;
trupla živali, ki so poginile drugače kot z zakolom, vključno z živalmi, ki se jih pokonča zaradi izkoreninjenja kužnih živalskih bolezni, in ki se jih odstrani v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002;
odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, ki jih zajema Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ( 2 );
snovi, ki so namenjene za uporabo kot posamična krmila, kot so opredeljena v točki (g) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in ne sestojijo iz živalskih stranskih proizvodov ali jih ne vsebujejo.
Člen 3
Opredelitev pojmov
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči;
„nevaren odpadek“ pomeni odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III;
„nenevaren odpadek“ pomeni odpadek, ki ni zajet v točki 2;
„komunalni odpadki“ pomeni:
mešane odpadke in ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev, ki vključujejo papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje in kosovne odpadke, vključno z vzmetnicami in pohištvom;
mešane odpadke in ločeno zbrane odpadke iz drugih virov, kadar so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev;
Komunalni odpadki ne vključujejo odpadkov iz proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, greznic, kanalizacije in čiščenja odplak, vključno z blatom iz čistilnih naprav, izrabljenih vozil ali gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov.
Opredelitev tega pojma ne posega v razdelitev pristojnosti za ravnanje z odpadki med javne in zasebne akterje;
„gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov“ pomeni odpadke, ki nastanejo pri gradnji in rušenju;
„odpadna olja“ pomenijo vsa mineralna ali sintetična maziva ali industrijska olja, ki so postala neustrezna za prvotno predvideno uporabo, kot so izrabljena motorna olja in olja prestavnih mehanizmov ter mazalna olja, olja za turbine in hidravlična olja;
„biološki odpadki“ pomeni biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, odpadno hrano in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, pisarn, restavracij, trgovin na debelo, menz, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane;
„odpadna hrana“ pomeni vso hrano, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ki je postala odpadek;
„proizvajalec tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc“ pomeni vsakega izdelovalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, ki, ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kakor so opredeljene v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ):
ima sedež v državi članici in izdeluje tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc pod svojim imenom ali znamko ali jih je dal zasnovati ali izdelati in jih prvič dobavi pod svojim imenom ali znamko na ozemlju navedene države članice;
ima sedež v državi članici in na ozemlju te države članice pod svojim imenom ali znamko preprodaja tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so jih izdelali drugi gospodarski subjekti, na katerih ni imena, trgovskega imena ali znamke takih gospodarskih subjektov;
ima sedež v državi članici in na območju te države članice prvič v okviru poklicne dejavnosti dobavi tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc iz druge države članice ali tretje države; ali
prek pogodb na daljavo prodaja tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc neposredno končnim uporabnikom v državi članici, ne glede na to, ali so to zasebna gospodinjstva ali ne, in ima sedež v drugi državi članici ali tretji državi.
„proizvajalec tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc“ ne vključuje izdelovalcev, uvoznikov ali distributerjev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki na trgu dobavljajo rabljeni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, ali tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so pridobljeni iz teh rabljenih ali odpadnih izdelkov ali njihovih delov, ali samozaposlenih krojačev, ki izdelujejo po meri narejene izdelke;
„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo tekstila, izdelka, povezanega s tekstilom, ali obutvenega izdelka iz Priloge IVc za distribucijo ali uporabo na trgu države članice v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi proti plačilu ali brezplačno;
„organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev“ pomeni pravni subjekt, ki v imenu proizvajalcev finančno ali finančno in operativno organizira izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca;
„spletna platforma“ pomeni spletno platformo, kakor je opredeljena v členu 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„ponudnik storitev odpremnih skladišč“ pomeni ponudnika storitev odpremnih skladišč, kakor je opredeljen v členu 3, točka 11, Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 );
„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;
„končni uporabnik“ pomeni končnega uporabnika, kakor je opredeljen v členu 3, točka 21, Uredbe (EU) 2019/1020;
„subjekt socialnega gospodarstva“ pomeni subjekt zasebnega prava, ki zagotavlja blago ali storitve in deluje v skladu z naslednjimi načeli:
dajanje prednosti ljudem ter socialnim ali okoljskim ciljem pred dobičkom;
ponovno vlaganje celotnega ali večine dobička in presežka za nadaljnje uresničevanje svojih socialnih ali okoljskih namenov in izvajanje dejavnosti v interesu svojih članov ali uporabnikov ali družbe na splošno ter
upravljanje je demokratično ali participativno;
„neprodani potrošniški izdelek“ pomeni neprodani potrošniški izdelek, kakor je opredeljen v členu 2, točka 37, Uredbe (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
„povzročitelj odpadkov“ pomeni vsakogar, katerega delovanje povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov) ali vsakogar, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov;
„imetnik odpadkov“ pomeni povzročitelja odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki ima odpadke v posesti;
„trgovec“ pomeni vsako podjetje, ki je odgovorno za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki odpadkov fizično nimajo v posesti;
„posrednik“ pomeni vsako podjetje, ki ureja predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki, ki odpadkov fizično nimajo v posesti;
„ravnanje z odpadki“ pomeni zbiranje, prevoz, predelavo (vključno s sortiranjem) in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takšnih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika;
„zbiranje“ pomeni pobiranje odpadkov, vključno s predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;
„ločeno zbiranje“ pomeni zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati določeno obdelavo;
„preprečevanje“ pomeni ukrepe, sprejete, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, ki zmanjšajo:
količino odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem življenjske dobe proizvodov;
škodljive vplive nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi; ali
vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;
„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani;
„obdelava“ pomeni postopke predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;
„predelava“ pomeni vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu tako, da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so odpadki pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Priloga II določa nepopoln seznam postopkov predelave;
„snovna predelava“ pomeni vsak postopek predelave razen energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Med drugim vključuje pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje;
„priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke predelave, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;
„recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;
„zasipanje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se primerni nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, ki je nujno potrebna za uresničitev teh namenov;
„regeneracija odpadnih olj“ pomeni vsak postopek recikliranja, s katerim se lahko osnovna olja pridobijo z rafiniranjem odpadnih olj, zlasti z odstranjevanjem onesnaževal, produktov oksidacije in aditivov, ki jih taka olja vsebujejo;
„odstranjevanje“ pomeni vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Priloga I določa nepopoln seznam postopkov odstranjevanja
„najboljše razpoložljive tehnike“ pomeni najboljše razpoložljive tehnike, kakor so opredeljene v členu 2(11) Direktive 96/61/ES;
„sistem razširjene odgovornosti proizvajalca“ pomeni sklop ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, da zagotovijo, da proizvajalci proizvodov nosijo finančno odgovornost ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje v fazi odpadkov v življenjskem ciklu proizvoda.
Člen 4
Hierarhija ravnanja z odpadki
Kot prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi se uporablja naslednja hierarhija ravnanja z odpadki:
preprečevanje;
priprava za ponovno uporabo;
recikliranje;
druga predelava, npr. energetska predelava, in
odstranjevanje.
Države članice zagotovijo popolnoma pregledno pripravo zakonodaje in politike o odpadkih, pri čemer upoštevajo obstoječa nacionalna pravila glede posvetovanja z državljani in zainteresiranimi stranmi ter sodelovanja z njimi.
Države članice v skladu s členoma 1 in 13 upoštevajo splošna načela varstva okolja, tj. načelo previdnosti in trajnostnega razvoja, tehnično izvedljivost in ekonomsko smiselnost ter varovanje virov, kakor tudi splošne okoljske, ekonomske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi.
Člen 5
Stranski proizvodi
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se snov ali predmet, ki nastane v proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, ne šteje za odpadek, temveč za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
zagotovljena je nadaljnja uporaba snovi ali predmeta;
snov ali predmet se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;
snov ali predmet se proizvaja kot sestavni del nekega proizvodnega procesa, in
nadaljnja uporaba je zakonita, tj. snov ali predmet izpolnjuje vse s proizvodom, okoljem in varstvom zdravja povezane zahteve za določeno uporabo, in ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi.
Ta podrobna merila zagotovijo visoko raven varovanja okolja in zdravja ljudi ter olajšajo skrbno in preudarno izkoriščanje naravnih virov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2). Komisija pri sprejetju teh izvedbenih aktov od vseh meril, ki so jih sprejele države članice v skladu z odstavkom 3 tega člena, za izhodišče uporabi tista, ki so najstrožja in v največji meri varujejo okolje, in pri pripravi podrobnih meril prednost nameni ponovljivim praksam industrijske simbioze.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh podrobnih merilih v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) kadar navedena direktiva tako zahteva.
Člen 6
Prenehanje statusa odpadka
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za odpadke, ki so bili reciklirani ali kako drugače predelani, velja, da prenehajo biti odpadki, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
snov ali predmet je treba uporabiti za specifične namene;
za takšno snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;
snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določene namene ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode, in
uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.
▼M4 —————
Ta podrobna merila zagotovijo visoko raven varovanja okolja in zdravja ljudi ter olajšajo skrbno in preudarno izkoriščanje naravnih virov. Vključujejo:
dopustne vhodne odpadne materiale za postopek recikliranja;
dovoljene postopke in tehnike obdelave;
merila kakovosti za materiale, ki niso več odpadki, pridobljene s postopkom recikliranja v skladu z veljavnimi standardi za proizvode, vključno z mejnimi vrednostmi za onesnaževala, kadar je potrebno;
zahteve za sisteme upravljanja, da se dokaže skladnost z merili za prenehanje statusa odpadka, tudi za nadzor kakovosti in notranje spremljanje ter akreditacijo, kadar je primerno, in
zahtevo za izjavo o skladnosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2).
Komisija pri sprejetju teh izvedbenih aktov upošteva ustrezna merila, ki so jih določile države članice v skladu z odstavkom 3, in od vseh meril za izhodišče uporabi tista, ki so najstrožja in v največji meri varujejo okolje.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh merilih v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535, kadar navedena direktiva tako zahteva.
Države članice lahko informacije o odločitvah za vsak posamezni primer in o rezultatih preverjanja, ki so ga opravili pristojni organi, objavijo v elektronski obliki.
Fizična ali pravna oseba, ki:
prvič uporablja material, ki je prenehal biti odpadek in ni bil dan na trg, ali
prvič da material na trg po tem, ko je ta prenehal biti odpadek,
zagotovi, da material izpolnjuje ustrezne zahteve iz veljavne zakonodaje v zvezi s kemikalijami in proizvodi. Pogoji iz odstavka 1 morajo biti izpolnjeni, preden se za material, ki je prenehal biti odpadek, začne uporabljati zakonodaja o kemikalijah in proizvodih.
Člen 7
Seznam odpadkov
▼M4 —————
POGLAVJE II
SPLOŠNE ZAHTEVE
Člen 8
Razširjena odgovornost proizvajalca
Takšni ukrepi lahko vključujejo sprejemanje vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki ostanejo po uporabi teh proizvodov, pa tudi nadaljnje ravnanje s temi odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti. Ti ukrepi lahko vključujejo dolžnost zagotavljanja javno dostopnih informacij o tem, v kakšni meri je proizvod mogoče ponovno uporabiti in reciklirati.
Kadar takšni ukrepi vključujejo vzpostavitev sistema razširjene odgovornosti proizvajalca, se uporabljajo splošne minimalne zahteve iz člena 8a.
Države članice se lahko odločijo, da proizvajalci proizvodov, ki prostovoljno prevzamejo finančno ali finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanja v fazi odpadkov v življenjskem ciklu proizvoda, uporabljajo nekatere ali vse splošne minimalne zahteve iz člena 8a.
Takšni ukrepi so med drugim lahko namenjeni spodbujanju razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov in sestavnih delov proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki vsebujejo reciklirane materiale, ki so tehnično trajni in se jih da zlahka popraviti, in ki so potem, ko postanejo odpadki, primerni za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje, da se olajša ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki. Pri teh ukrepih se upoštevajo vplivi proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, hierarhija ravnanja z odpadki in, kadar je primerno, potencial za večkratno recikliranje.
Komisija po posvetovanju z državami članicami objavi smernice o čezmejnem sodelovanju na področju sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca in o uravnavanju finančnih prispevkov iz točke (b) člena 8a(4).
Kadar je potrebno za preprečevanje izkrivljanja razmer na notranjem trgu, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za enotno uporabo točke (b) člena 8a(4), pri čemer pa se izogne natančni navedbi stopnje prispevkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2).
Člen 8a
Splošne minimalne zahteve za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca
Kadar so v skladu s členom 8(1), pa tudi na podlagi drugih zakonodajnih aktov Unije, vzpostavljeni sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca, države članice:
jasno opredelijo vloge in odgovornosti vseh zadevnih udeleženih akterjev, vključno s proizvajalci proizvodov, ki dajejo proizvode na trg v državi članici, organizacijami, ki izvajajo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v njihovem imenu, zasebnih in javnih izvajalcev ravnanja z odpadki, lokalnih oblasti in, kadar je primerno, izvajalcev ponovne uporabe in izvajalcev priprave za ponovno uporabo ter socialnih podjetij;
v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki določijo cilje ravnanja z odpadki, da bi se dosegli vsaj količinski cilji, pomembni za sistem razširjene odgovornosti proizvajalca, kot so določeni v tej direktivi, Direktivi 94/62/ES, Direktivi 2000/53/ES, Direktivi 2006/66/ES in Direktivi 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ter določijo druge kvantitativne in/ali kvalitativne cilje, ki se štejejo za pomembne za sistem razširjene odgovornosti proizvajalca;
zagotovijo, da je vzpostavljen sistem poročanja za zbiranje podatkov o proizvodih, ki jih proizvajalci proizvodov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca, dajejo na trg države članice, in podatkov o zbiranju in predelavi odpadkov iz teh proizvodov, pri čemer, kadar je primerno, navedejo tokove odpadnih materialov in druge podatke, ki so pomembni za namene točke (b);
zagotovijo enako obravnavo proizvajalcev proizvodov ne glede na izvor ali velikost proizvodov, brez nalaganja nesorazmernega upravnega bremena proizvajalcem, vključno z malimi in srednjimi podjetji, z majhnimi količinami proizvodov.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsak proizvajalec proizvodov ali organizacija, ki izvaja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v imenu proizvajalcev proizvodov:
ima jasno določeno območje delovanja z vidika geografske pokritosti ter proizvodov in materialov, ki jih zajema, ter se pri tem ne omejuje le na tista območja, na katerih je zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi najbolj dobičkonosno;
zagotavlja ustrezno razpoložljivost sistemov za zbiranje odpadkov na območjih iz točke (a);
ima na voljo potrebna finančna sredstva ali finančna in organizacijska sredstva za izpolnitev svojih obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;
ima vzpostavljene ustrezne mehanizme samonadzora, ki jih po potrebi dopolnjujejo redni neodvisni pregledi za presojo:
njegovega finančnega poslovanja, vključno z izpolnjevanjem zahtev iz točk (a) in (b) odstavka 4;
kakovosti podatkov, zbranih in sporočenih v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena ter zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1013/2006;
javno objavi informacije o izpolnjevanju ciljev ravnanja z odpadki iz točke (b) odstavka 1 in, v primeru skupinskega izpolnjevanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, tudi informacije o:
svojih lastnikih in članih;
finančnih prispevkih proizvajalcev proizvodov na prodano enoto ali tono proizvoda, danega na trg, in
postopku izbora izvajalcev ravnanja z odpadki.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da finančni prispevki posameznega proizvajalca proizvoda za uskladitev z njegovimi obveznostmi razširjene odgovornosti proizvajalca:
pokrijejo naslednje stroške za proizvode, ki jih proizvajalec da na trg v zadevni državi članici:
Ta točka se ne uporablja za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca, določene v skladu z direktivami 2000/53/ES, 2006/66/ES ali 2012/19/EU;
se v primeru skupinskega izpolnjevanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca uravnavajo, če je mogoče, za posamezne proizvode ali skupine podobnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo zlasti njihova trajnost, popravljivost, ponovna uporabljivost in reciklabilnost ter vsebnost nevarnih snovi, in sicer na podlagi pristopa življenjskega cikla in v skladu z zahtevami, ki jih nalaga ustrezno pravo Unije, ter, kadar so na voljo, na podlagi harmoniziranih meril, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, in
ne presegajo stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje storitev ravnanja z odpadki na stroškovno učinkovit način. Ti stroški se določijo na pregleden način med zadevnimi akterji.
Kadar je upravičeno zaradi zagotavljanja ustreznega ravnanja z odpadki in ekonomske vzdržnosti sistema razširjene odgovornosti proizvajalca, lahko države članice odstopijo od delitve finančne odgovornosti, kot je določeno v točki (a), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
v primeru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljenih za doseganje ciljev ravnanja z odpadki, določenimi v skladu z zakonodajnimi akti Unije, proizvajalci proizvodov krijejo vsaj 80 % potrebnih stroškov;
v primeru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljenih na dan 4. julija 2018 ali po njem, za doseganje ciljev ravnanja z odpadki, določenih izključno v zakonodaji države članice, proizvajalci proizvodov krijejo vsaj 80 % potrebnih stroškov;
v primeru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljenih pred 4. julijem 2018, za doseganje ciljev ravnanja z odpadki, določenih izključno v zakonodaji države članice, proizvajalci proizvodov krijejo vsaj 50 % potrebnih stroškov,
in pod pogojem, da preostale stroške nosijo izvirni povzročitelji odpadkov ali distributerji.
To odstopanje se ne sme uporabljati za znižanje stroškov proizvajalcev proizvodov v okviru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljenih pred 4. julijem 2018.
Kadar na ozemlju države članice obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v imenu proizvajalcev proizvodov izvaja več organizacij, zadevna država članica imenuje vsaj en organ, ki je neodvisen od zasebnih interesov, ali poveri javnemu organu nadzor izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.
Vsaka država članica proizvajalcem proizvodov, ki imajo sedež v drugi državi članici in dajejo proizvode na trg na njenem ozemlju, omogoči, da imenujejo pravno ali fizično osebo s sedežem na njenem ozemlju, za pooblaščenega zastopnika za namene izpolnjevanja obveznosti proizvajalca v zvezi s sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca na njenem ozemlju.
Za namene spremljanja in preverjanja skladnosti obveznosti proizvajalca proizvodov v povezavi s sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca lahko države članice določijo zahteve, kot so zahteve glede registracije, informacij in poročanja, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba, ki jo bodo imenovale za pooblaščeno predstavnico na njihovem ozemlju.
►C5 Za baterije, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 1, Uredbe (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), ◄ države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev skladnosti sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, ki so bile vzpostavljene pred 4. julijem 2018, s tem členom do 18. avgusta 2025.
Člen 9
Preprečevanje odpadkov
Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Ti ukrepi najmanj:
spodbujajo in podpirajo trajnostne modele proizvodnje in potrošnje;
spodbujajo oblikovanje, proizvodnjo in uporabo proizvodov, ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja), so popravljivi, ponovno uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi;
se osredotočajo na proizvode, ki vsebujejo kritične surovine, da se prepreči, da bi ti materiali postali odpadek;
spodbujajo ponovno uporabo proizvodov in vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravil in ponovne uporabe, zlasti v zvezi z električno in elektronsko opremo, tekstilom in pohištvom, pa tudi embalažo ter gradbenimi materiali in proizvodi;
spodbujajo – po potrebi in brez poseganja v pravice intelektualne lastnine – razpoložljivost rezervnih delov, navodil za uporabo, tehničnih informacij ali drugih instrumentov, opreme ali programske opreme, ki omogočajo popravilo in ponovno uporabo proizvodov, ne da bi to ogrozilo njihovo kakovost in varnost;
zmanjšujejo nastajanje odpadkov v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in rušenjem objektov, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik;
▼M6 —————
spodbujajo zmanjševanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih, brez poseganja v harmonizirane pravne zahteve v zvezi s temi materiali in proizvodi, določene na ravni Unije, ter zagotovijo, da vsak dobavitelj izdelka, kot je opredeljen v točki 33 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) zagotavlja informacije v skladu s členom 33(1) navedene uredbe Evropski agenciji za kemikalije, in sicer od 5. januarja 2021;
zmanjšujejo nastajanje odpadkov, zlasti odpadkov, ki niso primerni za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje;
opredelijo proizvode, ki so glavni viri smetenja zlasti v naravnem in morskem okolju, in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje odpadkov iz takih proizvodov; kadar se države članice odločijo, da bodo te obveznosti izvajale s tržnimi omejitvami, zagotovijo, da so te omejitve sorazmerne in nediskriminatorne;
si prizadevajo za ustavitev nastajanja morskih odpadkov kot prispevek k cilju Združenih narodov za trajnostni razvoj o preprečevanju in znatnem zmanjšanju vseh vrst onesnaževanja morja; ter
razvijajo in podpirajo kampanje obveščanja za ozaveščanje o preprečevanju odpadkov in smetenja.
▼M6 —————
▼M6 —————
Člen 9a
Preprečevanje nastajanja odpadne hrane
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne hrane vzdolž celotne verige preskrbe z živilskimi proizvodi, tako v primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih kot tudi v gospodinjstvih. Navedeni ukrepi vključujejo vsaj naslednje:
oblikovanje in podpiranje ukrepov za spremembo vedenja za zmanjšanje količine odpadne hrane ter informacijskih kampanj za ozaveščanje o preprečevanju odpadne hrane;
odkrivanje in odpravo neučinkovitosti pri delovanju verige preskrbe z živilskimi proizvodi ter podpiranje sodelovanja med vsemi akterji ob hkratnem zagotavljanju pravične porazdelitve stroškov in koristi ukrepov za preprečevanje, ki lahko vključujejo odpravo tržnih praks, ki povzročajo nastajanje odpadne hrane, ter podpiranje trženja in uporabe proizvodov, za katere je bilo odobreno odstopanje od člena 76 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) na podlagi odstavka 4 navedenega člena, in to le pod pogoji, če obstajajo, za katere je bilo tako odstopanje odobreno;
spodbujanje darovanja hrane in drugih načinov prerazdeljevanja živil za prehrano ljudi, ob zagotavljanju, da se rabi za prehrano ljudi daje prednost pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;
podpiranje usposabljanja in razvoja spretnosti ter olajšanje dostopa do možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja ter subjekte socialnega gospodarstva;
spodbujanje in promocija inovacij in tehnoloških rešitev, ki prispevajo k preprečevanju odpadne hrane, brez poseganja v Uredbo (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) in zlasti člen 6 navedene uredbe.
Države članice zagotovijo, da vsi zadevni akterji v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi sorazmerno s svojo zmogljivostjo in vlogo sodelujejo pri preprečevanju nastajanja odpadne hrane vzdolž te verige, pri čemer poseben poudarek namenijo preprečevanju nesorazmernega vpliva na mala in srednja podjetja. Države članice po posvetovanju z bankami hrane in drugimi organizacijami za prerazdeljevanje hrane po potrebi sprejmejo ukrepe na podlagi katerega koli obstoječega nacionalnega sistema za darovanje hrane, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti, za katere države članice ugotovijo, da imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in nastajanju odpadne hrane, bankam hrane in drugim organizacijam za prerazdeljevanje hrane predlagajo sporazume o darovanju, da se olajša darovanje neprodane hrane, ki je varna za prehrano ljudi, in po razumnih stroških za gospodarske subjekte.
Države članice sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da do 31. decembra 2030 dosežejo naslednje cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane na nacionalni ravni:
zmanjšanje nastajanja odpadne hrane pri predelavi in proizvodnji za 10 % v primerjavi s povprečno letno količino odpadne hrane, nastale med letoma 2021 in 2023;
zmanjšanje nastajanja odpadne hrane na prebivalca, ki nastane pri prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane, v restavracijah in gostinskih dejavnostih ter gospodinjstvih, in sicer za 30 % v primerjavi s povprečno letno količino odpadne hrane, nastale med letoma 2021 in 2023.
Pregled iz prvega pododstavka vključuje:
oceno obsega odpadne hrane in izgub hrane v primarni pridelavi ter vzroke zanje, opredelitev ustreznih vzvodov za zmanjšanje takih odpadkov in izgub ter oceno izvedljivosti teh vzvodov;
oceno možnosti za uvedbo pravno zavezujočih ciljev v zvezi z odstavkom 4, točki (a) in (b), ki jih je treba doseči do leta 2035, ter
oceno vpliva sprememb, izvedenih na ravneh pridelave, na uresničljivost cilja za zmanjšanje odpadne hrane v zvezi z odstavkom 4, točka (a).
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Člen 10
Predelava
Države članice lahko dovolijo odstopanja od odstavka 2, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
zbiranje nekaterih vrst odpadkov skupaj ne vpliva na njihove možnosti, da se pripravijo za ponovno uporabo, reciklirajo ali predelajo po drugih postopkih v skladu s členom 4, kakovost izhodnih produktov iz teh postopkov pa je primerljiva s tisto, doseženo z ločenim zbiranjem;
ločeno zbiranje ne zagotavlja najboljšega izida za okolje, če se upošteva skupen vpliv upravljanja zadevnih tokov odpadkov na okolje;
ločeno zbiranje ni tehnično izvedljivo ob upoštevanju dobrih praks pri zbiranju odpadkov;
ločeno zbiranje bi povzročilo nesorazmerne ekonomske stroške, če upoštevamo stroške škodljivih učinkov na okolje in zdravje, ki jih prinašata zbiranje in obdelava mešanih odpadkov, možnosti za izboljšave učinkovitosti na področju zbiranja in obdelave odpadkov, prihodke od prodaje sekundarnih surovin pa tudi uporabo načela „povzročitelj plača“ in razširjeno odgovornost proizvajalca.
Države članice redno pregledujejo odstopanja po tem odstavku in pri tem upoštevajo dobre prakse pri ločenem zbiranju odpadkov in druge razvojne dosežke na področju ravnanja z odpadki.
Člen 11
Priprava za ponovno uporabo in recikliranje
Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in v ta namen v skladu s členom 10(2) in (3) vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov.
V skladu s členom 10(2) in (3) države članice vzpostavijo ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo ter do 1. januarja 2025 za tekstil.
Da bi izpolnili cilje tega člena, države članice zagotovijo, da je vzpostavljena potrebna infrastruktura za ločeno zbiranje odpadkov, vključno z zadostno materialno in ozemeljsko pokritostjo mest za ločeno zbiranje v skladu s členom 28(3), točka (cb).
Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje selektivnega rušenja, da bi omogočili odstranjevanje in varno ravnanje z nevarnimi snovmi ter olajšali ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje, in sicer s selektivnim odstranjevanjem materialov pri rušenju, ter da bi zagotovili vzpostavitev sistemov sortiranja gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, vsaj za les, mineralne frakcije (beton, opeka, ploščice in keramika, kamni), kovine, steklo, plastiko in mavec.
Da bi izpolnili cilje te direktive in naredili korak k evropskemu krožnemu gospodarstvu z visoko stopnjo učinkovitosti virov, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, namenjene doseganju naslednjih ciljev:
do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečajo na najmanj 50 % mase;
do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in snovna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečajo na najmanj 70 % mase;
do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 55 % mase;
do leta 2030 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 60 % mase;
do leta 2035 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 65 % mase.
Država članica lahko podaljša roke za doseganje ciljev iz točk (c), (d) in (e) odstavka 2 za do pet let, če:
je ta država članica pripravila za ponovno uporabo in reciklirala manj kot 20 % ali odložila na odlagališče več kot 60 % svojih komunalnih odpadkov, nastalih v letu 2013 glede na sporočene podatke iz skupnega vprašalnika OECD in Eurostata, in
ta država članica najpozneje 24 mesecev pred iztekom zadevnih rokov iz odstavka 2(c), (d) in (e) obvesti Komisijo o svoji nameri, da bo podaljšala zadevni rok, ter ji posreduje načrt izvajanja v skladu s Prilogo IVb.
V primeru odložitve izpolnjevanja ciljev v skladu z odstavkom 3 zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe za povečanje priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in njihovega recikliranja:
na najmanj 50 % do leta 2025 v primeru podaljšanja roka za doseganje cilja iz točke (c) odstavka 2;
na najmanj 55 % do leta 2030 v primeru podaljšanja roka za doseganje cilja iz točke (d) odstavka 2;
na najmanj 60 % do leta 2035 v primeru podaljšanja roka za doseganje cilja iz točke (e) odstavka 2.
Komisija oceni tehnologijo za sopredelavo, ki omogoča vključitev mineralov v proces sosežiganja komunalnih odpadkov. V primerih, ko je mogoče najti zanesljivo metodologijo, Komisija v okviru pregleda preuči, ali je mogoče takšne minerale šteti k ciljem recikliranja.
Člen 11a
Pravila za izračun doseganja ciljev
Za namene izračuna, ali so doseženi cilji iz točk (c), (d) in (e) člena 11(2)ter iz člena 11(3):
države članice izračunajo maso komunalnih odpadkov, nastalih in pripravljenih za ponovno uporabo ali recikliranih v izbranem koledarskem letu;
se masa komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, izračuna kot masa proizvodov ali sestavnih delov proizvodov, ki so postali komunalni odpadki in v zvezi s katerimi so bili opravljeni vsi potrebni postopki preverjanja, čiščenja ali popravil, s čimer se omogoči njihova ponovna uporaba brez nadaljnjega sortiranja ali predobdelave;
se masa recikliranih komunalnih odpadkov izračuna kot masa odpadkov, v zvezi s katerimi so bili opravljeni vsi potrebni postopki preverjanja, sortiranja in drugi predhodni postopki, s katerimi se odstranijo odpadni materiali, ki niso cilj poznejše predelave, in se zagotovi visoka kakovost recikliranja, ki vstopajo v postopek recikliranja, v katerem se odpadni materiali dejansko ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko komunalni odpadki stehtajo na izhodu iz katerega koli postopka sortiranja, pod pogojem, da:
se takšni izhodni odpadki nato reciklirajo;
se masa materialov ali snovi, ki se odstranijo v nadaljnjih postopkih pred postopkom recikliranja in se nato ne reciklirajo, ne vključi v maso odpadkov, ki se poročajo kot reciklirani.
Od 1. januarja 2027 lahko države članice komunalne biološke odpadke, ki vstopajo v aerobno ali anaerobno obdelavo, štejejo kot reciklirane samo, če so v skladu s členom 22 zbrani ločeno ali ločeni na kraju nastanka.
Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov, zlasti glede:
skupne metodologije za izračun mase kovin, ki so bile reciklirane v skladu z odstavkom 6, vključno z merili kakovosti za reciklirane kovine, in
bioloških odpadkov, ločenih in recikliranih na kraju nastanka.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2).
Člen 11b
Poročilo zgodnjega opozarjanja
Poročila iz odstavka 1 vključujejo:
oceno doseganja ciljev za vsako državo članico;
seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ciljev v postavljenih rokih ne bodo dosegle, skupaj z ustreznimi priporočili za zadevne države članice;
primere najboljših praks, ki se uporabljajo po vsej Uniji in bi lahko služili kot smernice za napredovanje pri doseganju ciljev.
Člen 12
Odstranjevanje
Člen 13
Varstvo zdravja ljudi in okolja
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se ravnanje z odpadki izvaja na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škodi okolju ter zlasti:
ne predstavlja tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali;
je brez škodljivih vplivov zaradi hrupa ali vonjav, in
ne vpliva škodljivo na krajino ali kraje posebnega pomena.
Člen 14
Stroški
POGLAVJE III
RAVNANJE Z ODPADKI
Člen 15
Odgovornost za ravnanje z odpadki
Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1013/2006 lahko države članice določijo pogoje za odgovornost ter v katerih primerih izvirni povzročitelj ohrani odgovornost povzročitelja in imetnika za celotno obdelovalno verigo ali v katerih primerih se odgovornost lahko deli ali prenese med udeležence v obdelovalni verigi.
Člen 16
Načeli samozadostnosti in bližine
Z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 1013/2006 lahko države članice zaradi zaščite svojega omrežja omejijo prihajajoče pošiljke odpadkov, namenjene v sežigalnice, ki so klasificirane kot predelava, če je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi teh pošiljk treba odstraniti v državi nastale odpadke ali da bi se ti odpadki obdelali na način, ki ni skladen z njihovimi načrti ravnanja z odpadki. Države članice o taki odločitvi uradno obvestijo Komisijo. Države članice prav tako lahko omejijo odhajajoče pošiljke odpadkov iz okoljskih razlogov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1013/2006.
Člen 17
Nadzor nad nevarnimi odpadki
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se nastajanje, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito okolja in zdravja ljudi, da se izpolnijo določbe člena 13, vključno z ukrepi za zagotavljanje sledljivosti od nastanka do končnega cilja in nadzora nevarnih odpadkov, da se izpolnijo zahteve členov 35 in 36.
Člen 18
Prepoved mešanja nevarnih odpadkov
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo mešanje, če:
mešanje izvaja ustanova ali podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s členom 23;
so izpolnjene določbe člena 13, škodljivi vplivi ravnanja z odpadki na zdravje ljudi in okolje pa se ne povečajo; in
je postopek mešanja skladen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
Kadar se na podlagi prvega pododstavka ločevanje ne zahteva, države članice zagotovijo, da se mešani odpadki obdelajo v obratu, ki je pridobil dovoljenje v skladu s členom 23 za obdelavo takšne mešanice.
Člen 19
Označevanje nevarnih odpadkov
Člen 20
Nevarni odpadki iz gospodinjstev
Člen 21
Odpadna olja
Brez poseganja v obveznosti v zvezi z ravnanjem z nevarnimi odpadki, določene v členih 18 in 19, sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev, da se:
odpadna olja zbirajo ločeno, razen če ločeno zbiranje ni tehnično izvedljivo ob upoštevanju primerov dobrih praks;
odpadna olja obdelajo v skladu s členoma 4 in 13, pri čemer imajo prednost regeneracija ali drugi postopki recikliranja, ki dajo enake ali boljši splošni izid za okolje kot regeneracija;
odpadna olja z različnimi lastnostmi ne mešajo ter se ne mešajo z drugimi vrstami odpadkov ali snovmi, če takšno mešanje ovira njihovo regeneracijo ali drug postopek recikliranja, ki daje enake ali boljši splošni izid za okolje kot regeneracija.
Člen 22
Biološki odpadki
Države članice lahko dovolijo, da se skupaj z biološkimi odpadki zbirajo odpadki s podobnimi lastnostmi glede biorazgradljivosti in kompostabilnosti, ki so v skladu z ustreznimi evropskimi ali morebitnimi enakovrednimi nacionalnimi standardi za embalažo, primerno za kompostiranje ali biorazgradnjo.
Države članice v skladu s členoma 4 in 13 sprejmejo ukrepe za:
spodbujanje recikliranja, vključno s kompostiranjem in razgradnjo, bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja, izhodni produkti pa dosegajo ustrezne visoke standarde kakovosti;
spodbujanje hišnega kompostiranja; in
spodbujanje uporabe materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.
Člen 22a
Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstil
Države članice lahko določijo, da proizvajalec, kakor je opredeljen v členu 3(4b), točka (d), ki ima sedež v tretji državi in na njihovem ozemlju prvič omogoči dostopnost tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, s pisnim pooblastilom imenuje pravno ali fizično osebo s sedežem na njihovem ozemlju za pooblaščenega zastopnika za namen izpolnjevanja obveznosti proizvajalca v zvezi s sistemom razširjene odgovornosti proizvajalca na njihovem ozemlju.
Države članice v skladu s členom 8a(6) zagotovijo, da so zadevni akterji vključeni v izvajanje sistema razširjene odgovornosti proizvajalca. Ti zadevni akterji vključujejo vsaj:
proizvajalce, ki omogočajo dostopnost izdelkov na trgu;
organizacije, ki izvajajo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca v imenu proizvajalcev, ki omogočajo dostopnost izdelkov na trgu;
zasebne ali javne izvajalce ravnanja z odpadki;
lokalne organe;
izvajalce dejavnosti ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo;
subjekte socialnega gospodarstva, vključno z lokalnimi socialnimi podjetji.
Države članice zagotovijo, da proizvajalci tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc krijejo stroške:
zbiranja rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc ter poznejšega ravnanja z odpadki, kar vključuje:
zbiranje navedenih rabljenih izdelkov za ponovno uporabo in ločeno zbiranje odpadnih izdelkov za pripravo za ponovno uporabo in za recikliranje v skladu s členoma 22c in 22d;
prevoz zbranih rabljenih in odpadnih izdelkov iz točke (i) za postopke za poznejše sortiranje za ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranja v skladu s členom 22d;
sortiranje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave ter odstranjevanje zbranih rabljenih in odpadnih izdelkov iz točke (i);
zbiranje, prevoz in obdelavo odpadkov, ki nastanejo po postopkih iz točk (i), (ii) in (iii), s strani subjektov socialnega gospodarstva in drugih akterjev, ki so del sistema zbiranja iz člena 22c(8) in (11);
izvedbe raziskave o sestavi sortirne analize zbranih mešanih komunalnih odpadkov v skladu s členom 22d(6);
zagotavljanja informacij, tudi z ustreznimi informacijskimi kampanjami, o trajnostni potrošnji, preprečevanju odpadkov, ponovni uporabi, pripravi za ponovno uporabo, vključno s popravili, recikliranju, drugi predelavi in odstranjevanju tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov v skladu s členom 22c(14), (15) in (18);
zbiranja podatkov in poročanja pristojnim organom v skladu s členom 37;
podpore za raziskave in razvoj za izboljšanje zasnove izdelkov za vidike izdelka iz člena 5 Uredbe (EU) 2024/1781 ter postopke preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, da bi povečali recikliranje iz vlaken v nova vlakna, brez poseganja v pravila Unije o državni pomoči.
Države članice zagotovijo, da proizvajalci tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc krijejo stroške iz odstavka 8 tega člena v zvezi z rabljenim in odpadnim tekstilom, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc, odloženimi na zbirnih mestih, vzpostavljenih v skladu s členom 22c(8) in (11), kadar so bili taki izdelki, vključno z vsem rabljenim in odpadnim tekstilom, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki, ki so bili morda zbrani z zasebnimi sistemi „vzemi nazaj“ in pozneje združeni s tekstilom, zbranim na podlagi člena 22c(8), prvič dostopni na trgu:
od datuma, na katerega zadevna država članica sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo (EU) 2025/1892 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ), na podlagi člena 2(1) navedene direktive; ali
najpozneje od 17. aprila 2028, če je v zadevni državi članici v skladu z odstavkom 1 tega člena od 16. oktobra 2025 vzpostavljen sistem razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc.
Za namene skladnosti s členom 30(1), točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2022/2065 države članice zagotovijo, da ponudniki spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe poglavja III, oddelek 4, navedene uredbe in potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s proizvajalci, ki potrošnikom v Uniji ponujajo tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc, od proizvajalcev, preden jim dovolijo uporabo svojih storitev, pridobijo naslednje informacije:
informacije o registraciji v registru proizvajalcev iz člena 22b v državi članici, v kateri je potrošnik, in registracijsko številko ali številke proizvajalca v tem registru;
izjavo o skladnosti proizvajalca, s katero se ta zaveže, da bo ponujal le tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke iz Priloge IVc, v zvezi s katerimi so v državi članici, v kateri je potrošnik, izpolnjene zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalca iz odstavkov 1 in 8 tega člena ter člena 22c(1).
Države članice zagotovijo, da:
kadar ponudnik storitev odpremnih skladišč pridobi zadostne indice ali utemeljeno domneva, da je katera od informacij iz odstavka 15, ki jo je pridobil od zadevnega proizvajalca, netočna, nepopolna ali ni posodobljena, od tega proizvajalca zahteva, da brez odlašanja ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, to informacijo popravi, dopolni ali posodobi, in
če proizvajalec te informacije ne popravi, dopolni ali posodobi, ponudnik storitev odpremnih skladišč takoj začasno prekine zagotavljanje svoje storitve zadevnemu proizvajalcu v zvezi s ponujanjem tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc končnim uporabnikom v Uniji, dokler zahteva ni v celoti izpolnjena; ponudnik storitev odpremnih skladišč proizvajalca obvesti o razlogih za začasno prekinitev.
Člen 22b
Register proizvajalcev tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov
Komisija vzpostavi spletno mesto s povezavami do vseh nacionalnih registrov proizvajalcev, da se olajša registracija proizvajalcev v vseh državah članicah. Države članice obvestijo Komisijo o povezavi do svojih nacionalnih registrov proizvajalcev v 30 dneh od vzpostavitve registrov. Informacije v vsakem registru proizvajalcev so lahko dostopne, javne in brezplačne, strojno berljive, omogočajo razvrščanje in iskanje ter upoštevajo odprte standarde, da jih lahko uporabljajo tretje strani. Zagotavljanje informacij v skladu s tem odstavkom ne posega v varovanje poslovne in industrijske zaupnosti občutljivih informacij v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom.
Zahtevek za registracijo vsebuje naslednje informacije:
ime, znamko in trgovsko ime, če so na voljo, pod katerimi proizvajalec deluje v zadevni državi članici, naslov proizvajalca, vključno s poštno številko in krajem, ulico in hišno številko ter državo, telefonsko številko, če obstaja, spletnim naslovom in naslovom elektronske pošte, ter enotno kontaktno točko;
nacionalno identifikacijsko oznako proizvajalca, vključno z njegovo številko vpisa v poslovni register ali enakovredno uradno matično številko ter davčno številko Unije ali nacionalno davčno številko;
oznake KN za tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, katerih dostopnost namerava proizvajalec prvič omogočiti na trgu;
ime, poštno številko, kraj, ulico in hišno številko, državo, telefonsko številko, če obstaja, spletni naslov, naslov elektronske pošte in nacionalno identifikacijsko oznako organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, številko vpisa v poslovni register ali enakovredno uradno matično številko, davčno številko Unije ali nacionalno davčno številko organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev ter pooblastilo zastopanega proizvajalca;
izjavo proizvajalca ali, kadar je ustrezno, pooblaščenega zastopnika za razširjeno odgovornost proizvajalca ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, v kateri je navedeno, da so predložene informacije resnične.
Kadar je proizvajalec imenoval organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, obveznosti iz tega člena smiselno izpolni ta organizacija, razen če država članica določi drugače.
Države članice zagotovijo, da pristojni organ:
zahtevke za registracijo proizvajalcev iz odstavka 2 prejema prek sistema za elektronsko obdelavo podatkov, katerega podrobnosti se objavijo na spletnem mestu pristojnega organa;
odobri registracijo in dodeli registracijsko številko v največ 12 tednih od datuma prejema podatkov iz odstavka 4;
ima možnost določiti podrobno ureditev v zvezi z zahtevami in postopkom registracije brez dodajanja vsebinskih zahtev, ki bi dopolnjevale zahteve iz odstavka 4;
ima možnost proizvajalcem zaračunati sorazmerne pristojbine na podlagi stroškov za obravnavo zahtevkov iz odstavka 2.
Člen 22c
Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev za tekstil
Države članice brez poseganja v člen 8a(4) od organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev zahtevajo, da zagotovijo, da finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc:
temeljijo na teži in, kjer je ustrezno, količini zadevnih izdelkov ter se za tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, prilagodijo na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2024/1781, ki so najbolj relevantne za preprečevanje odpadkov, nastalih iz tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ter za njihovo obdelavo v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in za ustrezne metodologije za merjenje za navedena merila, sprejete na podlagi navedene uredbe ali drugega prava Unije, ki določa harmonizirana trajnostna merila in metode merjenja za tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke, ter zagotavljajo izboljšanje okoljske trajnostnosti in krožnosti teh izdelkov;
upoštevajo vse prihodke organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev od ponovne uporabe, od priprave za ponovno uporabo ali od vrednosti sekundarnih surovin, pridobljenih iz recikliranega odpadnega tekstila;
zagotavljajo enako obravnavo proizvajalcev ne glede na njihov izvor ali velikost, brez nalaganja nesorazmernega bremena proizvajalcem majhnih količin tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, ali obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, vključno z malimi in srednjimi podjetji.
Države članice zagotovijo, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev vzpostavijo sistem ločenega zbiranja za rabljeni in odpadni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ne glede na njihovo naravo, surovinsko sestavo, stanje, ime, znamko ali poreklo, na ozemlju države članice, v kateri prvič omogočijo dostopnost navedenih izdelkov na trgu. Sistem ločenega zbiranja:
nudi akterjem iz odstavka 9, točka (a), možnost zbiranja takega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, zbranih z ločenimi sistemi zbiranja, ter zagotavlja praktične ureditve, potrebne za zbiranje in prevoz takega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, vključno z brezplačno zagotovitvijo ustreznih zabojnikov za zbiranje in prevoz do zbirnih mest, ki so del sistema zbiranja organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev;
zagotavlja brezplačno zbiranje takega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, zbranih na zbirnih mestih, ki so del sistema zbiranja organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, s pogostostjo, ki je prilagojena območju pokritosti ter količini takega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki se običajno zbirajo na navedenih zbirnih mestih;
zagotavlja, da je brezplačno zbiranje odpadkov, ki nastanejo pri subjektih socialnega gospodarstva in drugih akterjih iz takega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, zbranih na zbirnih mestih, ki so del sistema zbiranja organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, usklajeno med organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev in subjekti socialnega gospodarstva ter takimi drugi akterji.
Za vsako usklajevanje med organizacijami za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev še naprej velja konkurenčno pravo Unije.
Države članice zagotovijo, da sistem zbiranja iz odstavka 8:
sestavljajo zbirna mesta, ki jih organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev ter v njihovem imenu izvajalci ravnanja z odpadki vzpostavijo v sodelovanju z enim ali več naslednjih akterjev: subjekti socialnega gospodarstva, trgovci na drobno, javnimi organi ali tretjimi osebami, ki v imenu teh organov zbirajo rabljeni in odpadni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ter upravljavci prostovoljnih zbirnih mest;
pokriva celotno ozemlje države članice ob upoštevanju števila in gostote prebivalstva, pričakovane količine rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, dostopnosti in bližine končnim uporabnikom, pri čemer ni omejen na območja, kjer sta zbiranje navedenih izdelkov in poznejše ravnanje z njimi dobičkonosna;
vzdržuje trajno in tehnično izvedljivo večanje količine ločeno zbranih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc ter temu ustrezno zmanjšanje rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc v zbranih mešanih komunalnih odpadkih, in sicer na podlagi razpoložljivih dobrih praks.
Države članice zagotovijo, da subjekti socialnega gospodarstva, ki upravljajo lastna mesta za ločeno zbiranje v skladu z odstavkom 11, pristojnemu organu vsaj enkrat letno predložijo informacije o količini po masi ločeno zbranega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, in sicer o:
količini po masi, ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, pri čemer se po možnosti navede izvožena količina po teži;
količini po masi, namenjeni pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, pri čemer se, kjer je mogoče, ločeno navede recikliranje iz vlaken v nova vlakna, po možnosti z navedbo izvožene količine po teži, ter
količini po masi, namenjeni za drugo predelavo ali odstranjevanje.
Države članice zagotovijo, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev poleg informacij iz člena 8a(2) končnim uporabnikom dajo na voljo naslednje informacije o trajnostni potrošnji, vključno z možnostmi rabljenega blaga, ponovni uporabi in ravnanju s tekstilom in obutvijo ob koncu življenjske dobe v zvezi s tekstilom, izdelki, povezanimi s tekstilom, ali obutvenimi izdelki iz Priloge IVc, katerih dostopnost proizvajalci prvič omogočijo na trgu:
vloga končnih uporabnikov pri prispevanju k preprečevanju odpadkov, vključno z vsemi najboljšimi praksami, zlasti s spodbujanjem trajnostnih vzorcev potrošnje in skrbne uporabe izdelkov;
ureditve za ponovno uporabo in popravila, ki so na voljo za tekstil in obutev;
lokacija zbirnih mest;
vloga končnih uporabnikov pri pravilnem prispevanju k ločenemu zbiranju rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, tudi z donacijami;
vpliv na okolje, zdravje ljudi ter socialne in človekove pravice, ki ga imajo proizvodnja tekstila, zlasti vpliv praks hitre mode in potrošnje, recikliranje ter druga predelava in odstranjevanje ter neustrezno odlaganje odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, kot so smetenje ali odlaganje v zabojnike za mešane komunalne odpadke, pa tudi sprejeti ukrepi za blaženje vpliva na okolje in zdravje ljudi.
Države članice zagotovijo, da organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev redno zagotavlja informacije iz odstavka 14 ter da so informacije posodobljene in zagotovljene:
na spletnem mestu ali prek drugih sredstev elektronske komunikacije;
z obveščanjem na javnih mestih in na zbirnih mestih;
prek izobraževalnih programov, kampanj ozaveščanja in dejavnosti za vključevanje skupnosti;
prek oznak v jeziku ali jezikih, ki jih uporabniki in potrošniki brez težav razumejo.
Države članice za nadzor nad tem, ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev usklajeno izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s konkurenčnim pravom Unije, imenujejo pristojni organ ali neodvisno tretjo osebo. Države članice, v katerih je za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca v imenu proizvajalcev pooblaščena samo ena organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, lahko imenujejo pristojni organ ali neodvisno tretjo osebo za nadzor nad tem, ali zadevna organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s konkurenčnim pravom Unije.
Države članice zagotovijo, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev na svojih spletnih mestih poleg informacij iz člena 8a(3), točka (e), objavijo:
vsaj enkrat letno ter ob upoštevanju poslovne in industrijske zaupnosti informacije o:
količini, vključno s količino po masi, izdelkov, katerih dostopnost na trgu se prvič omogoči;
količini po masi za ločeno zbranega rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, z ločeno navedbo takih neprodanih izdelkov;
stopnjah ponovne uporabe, priprave za ponovno uporabo in recikliranja, ki jih je dosegla organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, pri čemer se ločeno navede stopnja recikliranja iz vlaken v nova vlakna;
stopnjah druge predelave in odstranjevanja ter
stopnjah izvoza rabljenega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, ki so ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, in izvoza odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc;
informacije o izbirnem postopku za izvajalce ravnanja z odpadki, izbrane v skladu z odstavkom 19.
Države članice zagotovijo, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev zagotovijo pregleden in nediskriminatoren izbirni postopek za izvajalce ravnanja z odpadki, ki temelji na preglednih merilih za izbor, ne da bi nesorazmerno obremenjevale mala in srednja podjetja, da naročajo:
storitve ravnanja z odpadki pri izvajalcih ravnanja z odpadki iz odstavka 9, točka (a), ter
poznejšo obdelavo odpadkov.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka države članice zahtevajo, da organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev v zvezi s proizvajalci, ki so podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih letni promet in letna bilanca stanja ne presegata 2 milijonov EUR, od teh podjetij zahtevajo, da na letni ravni predložijo samo informacije iz odstavka 18, točka (a), točka (i).
Komisija spremeni izvedbena sklepa Komisije (EU) 2019/1004 ( 19 ) in (EU) 2021/19 ( 20 ), da se v skladu s členom 37(7) te direktive vključijo informacije iz prvega pododstavka. Spremenjeni izvedbeni akti obravnavajo:
informacije o časovnih razporedih poročanja;
specifikacije glede strukture in oblike poročanja podatkov, da bi se zagotovile enotnost, doslednost in enostavnost konsolidacije podatkov za organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2).
Člen 22d
Ravnanje z odpadnim tekstilom
V zvezi s tekstilom, razen z izdelki iz Priloge IVc, ter zavrženim neprodanim tekstilom, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc države članice zagotovijo, da se različne frakcije tekstilnih materialov in tekstila v trenutku nastanka odpadkov ločijo, če tako ločevanje olajšuje poznejšo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, vključno z recikliranjem iz vlaken v nova vlakna, kjer tehnološki napredek to omogoča. To ločevanje se izvaja na stroškovno učinkovit način, da se čim bolj povečajo predelava virov in koristi za okolje.
Države članice zagotovijo, da postopki sortiranja rabljenega in odpadnega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki se zbirajo ločeno, tudi v skladu s členom 22c(8) in (11), izpolnjujejo naslednje zahteve:
sortiranje je namenjeno pridobivanju tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov za ponovno uporabo in pripravo za ponovno uporabo, pri čemer se daje prednost lokalnemu sortiranju, kadar je ustrezno, in lokalni ponovni uporabi;
pri sortiranju za ponovno uporabo se tekstil, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki sortirajo z ustrezno stopnjo natančnosti, kar omogoča sortiranje vsakega posameznega izdelka, s katerim se frakcije, primerne za neposredno ponovno uporabo, ločijo od tistih, ki jih je treba dodatno pripraviti za ponovno uporabo, ter je usmerjeno na poseben trg ponovne uporabe in upošteva posodobljena merila za sortiranje, relevantna za sprejemni trg;
izdelki, za katere se oceni, da niso primerni za ponovno uporabo, se sortirajo za ponovno izdelavo in recikliranje, vključno z recikliranjem iz vlaken v nova vlakna, kadar tehnološki napredek to omogoča, da bi dali ponovni izdelavi prednost pred recikliranjem;
izhodni produkti sortiranja in poznejših postopkov predelave, namenjeni za ponovno uporabo, izpolnjujejo merila za prenehanje statusa odpadka iz člena 6.
Države članice zagotovijo, da so poklicno pripravljene pošiljke rabljenega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki so ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, skladne z minimalnimi zahtevami glede vodenja evidenc iz odstavka 9 in da so jim priložene vsaj naslednje informacije:
kopija računa in pogodbe v zvezi s prodajo ali prenosom lastništva tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, v kateri je navedeno, da so izdelki namenjeni neposredni ponovni uporabi in da so primerni za neposredno ponovno uporabo;
dokazilo o predhodnem sortiranju ali neposredni strokovni oceni o primernosti za ponovno uporabo, izvedeni v skladu s tem členom, in, če so na voljo, merili, sprejetimi na podlagi člena 6(2), v obliki kopije evidenc o vsaki bali v pošiljki in protokola, ki vsebuje vse informacije iz evidence glede na odstavek 9 tega člena;
izjava fizične ali pravne osebe, ki ima v posesti rabljeni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke, ki so ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, in ki poklicno organizira prevoz rabljenega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki so ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, da noben material v pošiljki ni odpadek, kakor je opredeljen v členu 3(1).
Države članice zagotovijo, da so pošiljke iz prvega pododstavka tega odstavka ustrezno zaščitene pred poškodbami med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z zadostno embalažo in ustreznim nalaganjem tovora, s čimer bi se med celotnim postopkom prevoza vzdrževali neoporečnost in kakovost tekstila za ponovno uporabo.
Države članice zagotovijo, da pošiljke rabljenega tekstila, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki so bili ocenjeni kot primerni za ponovno uporabo, izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve glede vodenja evidenc:
evidenca o sortiranju, neposredne strokovne ocene o primernosti za ponovno uporabo ali priprave za ponovno uporabo se varno, vendar ne za stalno, pritrdi na embalažo;
evidenca vsebuje naslednje informacije:
opis izdelka ali izdelkov v bali, ki odraža najbolj podrobno razčlenjenost sortiranja tekstilnih izdelkov med sortiranjem ali pripravo za ponovno uporabo, kot so vrsta oblačil, velikost, barva, spol, ki mu je namenjen tekstilni izdelek, surovinska sestava, in druge ustrezne značilnosti, ki prispevajo k učinkoviti ponovni uporabi;
ime in naslov podjetja, odgovornega za končno sortiranje ali pripravo za ponovno uporabo.
POGLAVJE IV
DOVOLJENJA IN REGISTRACIJE
Člen 23
Izdaja dovoljenj
V teh dovoljenih je navedeno vsaj naslednje:
vrste in količine odpadkov, ki se lahko obdelajo;
tehnične in kakršne koli druge zahteve, pomembne za zadevno lokacijo, za vsak dovoljen postopek;
varnostni in previdnostni ukrepi, ki jih je treba sprejeti;
metoda, ki naj se uporabi za vsak postopek;
takšni postopki spremljanja in nadzora, kot bi lahko bili potrebni;
takšne določbe glede zaprtja in oskrbe po zaprtju, kot bi lahko bile potrebne.
Člen 24
Oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje
Države članice lahko oprostijo ustanove ali podjetja izpolnjevanja zahtev, določenih v členu 23(1), v primeru naslednjih postopkov:
odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na kraju nastanka, ali
predelave odpadkov.
Člen 25
Pogoji za oprostitve
Ta pravila so namenjena zagotavljanju obdelave odpadkov v skladu s členom 13. Ta pravila bi morala v primeru postopkov odstranjevanja iz točke (a) člena 24 upoštevati najboljše razpoložljive tehnike.
Člen 26
Registracija
Kadar za spodaj navedene ne veljajo zahteve za dovoljenje, države članice zagotovijo, da pristojni organ, vodi register:
ustanov ali podjetij, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke;
trgovcev ali posrednikov, in
ustanov ali podjetij, za katere veljajo oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje v skladu s členom 24.
Obstoječe evidence, s katerimi razpolaga pristojni organ, se po možnosti uporabijo za pridobitev ustreznih informacij za omenjeni postopek registracije, da se zmanjša administrativno breme.
Člen 27
Minimalni standardi
Takšni minimalni standardi:
so usmerjeni h glavnim vplivom dejavnosti obdelave odpadkov na okolje;
zagotovijo, da obdelava odpadkov poteka v skladu s členom 13;
upoštevajo najboljše razpoložljive tehnike, in
po potrebi vključujejo elemente v zvezi s kakovostjo obdelave in procesnimi zahtevami.
POGLAVJE V
NAČRTI IN PROGRAMI
Člen 28
Načrti ravnanja z odpadki
Ti načrti, posamezno ali v kombinaciji, zajemajo celotno geografsko ozemlje zadevne države članice.
Načrti ravnanja z odpadki po potrebi in ob upoštevanju geografske ravni in vključenosti območja načrtovanja vsebujejo vsaj:
vrsto, količino in izvor odpadkov, ki so nastali na ozemlju, odpadke, ki bodo verjetno poslani iz nacionalnega ozemlja ali na to ozemlje, in oceno razvoja tokov odpadkov v prihodnosti;
obstoječe glavne naprave za odstranjevanje in predelavo, vključno z vsemi posebnimi ureditvami za odpadna olja, nevarne odpadke, odpadke, ki vsebujejo pomembne količine kritičnih surovin, ali tokove odpadkov, ki jih ureja posebna zakonodaja Unije;
oceno potrebe po zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov in po dodatni infrastrukturi naprav za obdelavo odpadkov v skladu s členom 16.
Države članice zagotovijo, da se izvede ocena naložb in drugih finančnih sredstev, tudi za lokalne organe, potrebnih za izpolnitev potreb. Ta ocena se vključi v zadevne načrte ravnanja z odpadki ali druge strateške dokumente, ki zajemajo celotno ozemlje zadevne države članice;
informacije o ukrepih za doseganje ciljev iz člena 5(3a) Direktive 1999/31/ES ali iz drugih strateških dokumentov, ki zajemajo celotno ozemlje zadevne države članice;
oceno obstoječih sistemov zbiranja odpadkov, vključno z materiali, ki se zbirajo ločeno, ozemeljsko pokritostjo ločenega zbiranja in ukrepi za njegovo izboljšanje, oceno vseh odstopanj, odobrenih v skladu s členom 10(3), in oceno potrebe po novih sistemih zbiranja;
dovolj informacij o lokacijskih merilih za določitev območja in kapacitete bodočih naprav za odstranjevanje ali po potrebi večjih naprav za predelavo;
splošne politike ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in metodami za ravnanje z odpadki ali politike za druge specifične težave pri ravnanju z odpadki, ki jih povzročajo odpadki;
ukrepe za odpravljanje in preprečevanje vseh oblik smetenja in za čiščenje okolja zaradi vseh vrst odvrženih smeti;
ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, vključno glede količine nastalih odpadkov in njihove obdelave, ter glede komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali energetsko predelani.
Načrt ravnanja z odpadki lahko ob upoštevanju geografske ravni in vključenosti območja načrtovanja vsebuje:
organizacijske vidike, povezane z ravnanjem z odpadki, vključno z opisom dodelitve pristojnosti med javnimi in zasebnimi akterji, ki izvajajo ravnanje z odpadki;
oceno uporabnosti in primernosti uporabe ekonomskih in drugih instrumentov za odpravljanje različnih težav, povezanih z odpadki, pri čemer se upošteva potreba po ohranitvi nemotenega delovanja notranjega trga;
uporabo kampanj za osveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov;
območja, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov in ukrepe za njihovo sanacijo.
Člen 29
Programi preprečevanja odpadkov
Takšni programi se bodisi vključijo v načrte ravnanja z odpadki, ki se zahtevajo na podlagi člena 28, ali po potrebi v druge programe na področju okoljske politike, ali pa so pripravljeni kot ločeni programi. Če je takšen program vključen v načrt ravnanja z odpadki ali v te druge programe, se cilji in ukrepi za preprečevanje odpadkov jasno opredelijo.
Namen takih ciljev in ukrepov je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov.
▼M4 —————
Člen 29a
Programi preprečevanja odpadne hrane
Člen 30
Ocena ter pregled načrtov in programov
Člen 31
Sodelovanje javnosti
Države članice v skladu z Direktivo 2003/35/ES ali, če je to ustrezno, Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ( 23 ) zagotovijo, da imajo ustrezne zainteresirane strani, organi in širša javnost možnost udeležbe pri pripravi načrtov ravnanja z odpadki in programov ►C4 preprečevanja odpadkov ◄ , ter da imajo dostop do njih, potem ko so pripravljeni. Načrti in programi se objavijo na javno dostopnem spletnem mestu.
Člen 32
Sodelovanje
Države članice po potrebi sodelujejo z drugimi zadevnimi državami članicami in Komisijo pri pripravi načrtov ravnanja z odpadki in programov ►C4 preprečevanja odpadkov ◄ v skladu s členoma 28 in 29.
Člen 33
Informacije, ki se predložijo Komisiji
POGLAVJE VI
INŠPEKCIJSKI PREGLEDI IN EVIDENCE
Člen 34
Inšpekcijski pregledi
Člen 35
Vodenje evidenc
Ustanove in podjetja iz člena 23(1), povzročitelji nevarnih odpadkov ter ustanove in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke ali so trgovci in posredniki s temi odpadki, vodijo kronološko evidenco:
o količini, naravi in izvoru teh odpadkov ter količini proizvodov in materialov, ki nastanejo v postopkih priprave na ponovno uporabo in recikliranja ali v drugih postopkih predelave, in
kadar je ustrezno, o namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevoza in predvideni metodi obdelave odpadkov, glede na odpadke.
Te podatke dajo na voljo pristojnim organom prek elektronskega registra ali registrov, vzpostavljenih na podlagi odstavka 4 tega člena.
Dokazne listine o izvedbi postopkov ravnanja z odpadki je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.
Člen 36
Izvrševanje in kazni
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 37
Poročanje
Države članice podatke sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero se podatki zbirajo. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 7 tega člena.
Prvo obdobje poročanja se začne prvo polno koledarsko leto po sprejetju izvedbenega akta, v katerem je v skladu z odstavkom 7 tega člena določena oblika za poročanje.
Za namene preverjanja skladnosti s točkami (c), (d) in (e) člena 11(2) in členom 11(3) države članice sporočijo količino odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, ločeno od količine recikliranih odpadkov.
Države članice podatke sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero se podatki zbirajo. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 7 tega člena.
Prvo obdobje poročanja se začne prvo polno koledarsko leto po sprejetju izvedbenega akta, v katerem je v skladu z odstavkom 7 tega člena določena oblika za poročanje.
Države članice podatke sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero se podatki zbirajo. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 7.
Prvo obdobje poročanja se začne prvo polno koledarsko leto po sprejetju izvedbenega akta, v katerem je v skladu z odstavkom 7 določena oblika za poročanje.
Člen 38
Izmenjava informacij in primerov najboljših praks, razlaga in prilagoditev tehničnemu napredku
Komisija organizira redno izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami, kadar je primerno tudi z regionalnimi in lokalnimi organi, o praktičnem izvajanju in izvrševanju zahtev iz te direktive, med drugim o:
uporabi pravil za izračun, določenih v členu 11a in razvoju ukrepov in sistemov za sledenje tokovom komunalnih odpadkov od sortiranja do recikliranja;
ustreznem upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju;
inovacijah na področju ravnanja z odpadki;
nacionalnih merilih za stranske proizvode in prenehanje statusa odpadka iz člena 5(3) ter člena 6(3) in (4), čemur bo v pomoč elektronski register na ravni Unije, ki ga vzpostavi Komisija;
ekonomskih instrumentih in drugih ukrepih, ki se uporabljajo v skladu s členom 4(3), da se spodbudi doseganje ciljev iz navedenega člena;
ukrepih iz člena 8(1) in (2);
preprečevanju odpadkov in vzpostavljanju sistemov, ki spodbujajo dejavnosti ponovne uporabe in podaljševanje življenjske dobe;
izvajanju obveznosti ločenega zbiranja;
instrumentih in pobudah za doseganje ciljev iz točk (c), (d) in (e) člena 11(2).
Komisija rezultate izmenjave informacij in primerov najboljših praks da na voljo javnosti.
Komisija oblikuje smernice za opredelitev pojmov komunalni odpadki in zasipanje.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 38a spremeni to direktivo s podrobno opredelitvijo uporabe enačbe za sežigalnice iz točke R1 v Prilogi II. Upoštevajo se lahko lokalne podnebne razmere, na primer kako nizke so temperature in kakšna je potreba po ogrevanju, kolikor te razmere vplivajo na količino energije, ki se lahko tehnično uporabi ali pridobi kot električna energija, energija za ogrevanje ali hlajenje ali procesna para. Upoštevajo se lahko tudi lokalne razmere v najbolj oddaljenih regijah, določenih v tretjem odstavku člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in na ozemljih iz člena 25 Akta o pristopu iz leta 1985.
Člen 38a
Izvajanje pooblastila
Člen 39
Postopek v odboru
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 40
Prenos
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 41
Razveljavitev in prehodne določbe
Direktive 75/439/EGS, 91/689/EGS in 2006/12/ES se razveljavijo z 12. decembrom 2010.
Vendar od 12. decembra 2008 velja naslednje:
Člen 10(4) Direktive 75/439/EGS se nadomesti z naslednjim:
Direktiva 91/689/EGS se spremeni:
člen 1(4) se nadomesti z naslednjim:
V tej direktivi ‚nevarni odpadki‘ pomeni:
člen 9 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9
Ukrepi, potrebni za prilagoditev prilog k tej direktive tehničnemu in znanstvenemu napredku in za revizijo seznama odpadkov iz člena 1(4), namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(4) Direktive 2006/12/ES.“
Direktiva 2006/12/ES se spremeni:
člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:
člen 17 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 17
Ukrepi, potrebni za prilagoditev prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(4).“;
člen 18(4) se nadomesti z naslednjim:
Sklicevanja na razveljavljene direktive se šteje za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge V.
Od 17. aprila 2029 se členi 22a, 22b, 22c in 22d uporabljajo za podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih letni promet in letna bilanca stanja ne presegata 2 milijonov EUR.
Člen 41a
Pregled
Komisija do 31. decembra 2029 oceni to direktivo in Direktivo 1999/31/ES. V oceni med drugim preveri:
učinkovitost finančne in organizacijske odgovornosti sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, vzpostavljenih na podlagi te direktive, za namene kritja stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe zahtev iz te direktive, vključno s preučitvijo možnosti, da bi se od komercialnih izvajalcev dejavnosti ponovne uporabe, zlasti večjih, zahteval finančni prispevek;
možnost določitve ciljev za preprečevanje odpadkov, njihovo zbiranje, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje za odpadni tekstil;
možnost uvedbe predhodnega sortiranja mešanih komunalnih odpadkov za preprečevanje tega, da bi se odpadki, ki jih je mogoče predelati za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, poslali v sežiganje ali odlagali na odlagališčih.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ugotovitvah ocene. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Člen 42
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.
Člen 43
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
POSTOPKI ODSTRANJEVANJA
D 1 Odlaganje v ali na tla (npr. odlaganje na odlagališčih itd.)
D 2 Vnos v ali na tla (npr. biološka razgradnja tekočih odpadkov ali muljev v tleh itd.)
D 3 Globinsko injektiranje (npr. injektiranje odpadkov, ki se lahko črpajo, v vrtine, solne jaške ali naravno dana odlagališča itd.)
D 4 Površinska zajezitev (npr. vlivanje tekočih odpadkov ali muljev v jame, ribnike ali lagune itd.)
D 5 Posebej projektirano odlagališče (npr. odlaganje v posamezne obložene celice s pokrovom, ločene med seboj in od okolja, itd.)
D 6 Izpuščanje v vode, razen v morja/oceane
D 7 Izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno
D 8 Biološka obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo s katerim koli od postopkov, označenih z D 1 do D 12
D 9 Fizikalno-kemična obdelava, ki ni določena drugje v tej prilogi, pri kateri nastanejo končne spojine ali mešanice, ki se odstranjujejo s katerim koli od postopkov, označenih z D 1 do D 12 (npr. izparevanje, sušenje, kalcinacija itd.)
D 10 Sežiganje na kopnem
D 11 Sežiganje na morju ( *5 )
D 12 Trajno skladiščenje (npr. nameščanje posod v rudnik itd.)
D 13 Spajanje ali mešanje pred izvajanjem katerega koli od postopkov, označenih z D 1 do D 12 ( *6 )
D 14 Ponovno pakiranje pred izvajanjem katerega koli od postopkov, označenih z D 1 do D 13
D 15 Skladiščenje do katerega koli od postopkov, označenih z D 1 do D 14 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov) ( *7 )
PRILOGA II
POSTOPKI PREDELAVE
R 1 Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije ( *8 )
R 2 Pridobivanje topil/regeneracija
R 3 Recikliranje/pridobivanje organskih snovi, ki se ne uporabljajo kot topila (vključno s kompostiranjem in drugimi postopki biološkega preoblikovanja) ( *9 )
R 4 Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin ( *10 )
R 5 Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov ( *11 )
R 6 Regeneracija kislin ali baz
R 7 Predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjšanje onesnaževanja
R 8 Predelava sestavin iz katalizatorjev
R 9 Ponovno rafiniranje olja ali drugi načini ponovne uporabe olja
R 10 Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje
R 11 Uporaba odpadkov, pridobljenih s katerim koli od postopkov, označenih z R 1 do R 10
R 12 Izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli od postopkov, označenih z R 1 do R 11 ( *12 )
R 13 Skladiščenje odpadkov do katerega koli od postopkov, označenih z R 1 do R 12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov) ( *13 )
PRILOGA III
LASTNOSTI, ZARADI KATERIH SO ODPADKI NEVARNI
|
„Eksplozivno“: |
odpadki, ki lahko pri kemijski reakciji sproščajo plin pri takšni temperaturi in tlaku ter s takšno hitrostjo, ki povzročijo škodo okolici. Sem spadajo tudi pirotehnični odpadki, eksplozivni organski peroksidni odpadki in eksplozivni samoreaktivni odpadki. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene z eno od oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, prikazanih v tabeli 1, se odpadki ovrednotijo glede na lastnosti HP 1, če je to primerno in sorazmerno, v skladu s testnimi metodami. Če prisotnost snovi, zmesi ali izdelka kaže, da so odpadki eksplozivni, se razvrstijo kot nevarni z oznako HP 1. Tabela 1: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 1:
|
|
„Oksidativno“: |
odpadki, ki lahko, običajno z dovajanjem kisika, povzročijo vžig drugih snovi ali prispevajo k njihovemu vžigu. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene z eno od oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, prikazanih v tabeli 2, se odpadki ovrednotijo glede na lastnost HP 2, če je to primerno in sorazmerno, v skladu s testnimi metodami. Če prisotnost snovi kaže, da so odpadki oksidativni, se razvrstijo kot nevarni z oznako HP 2. Tabela 2: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 2:
|
|
„Vnetljivo“: |
Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene z eno od oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, prikazanih v tabeli 3, se odpadki ovrednotijo, če je to primerno in sorazmerno, v skladu s testnimi metodami. Če prisotnost snovi kaže, da so odpadki vnetljivi, se razvrstijo kot nevarni z oznako HP 3. Tabela 3: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 3:
|
|
„Dražilno – draženje kože in poškodba oči“: |
odpadki, ki lahko ob stiku s kožo ali očmi povzročijo draženje kože ali poškodbo oči. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi v koncentracijah nad mejno vrednostjo, ki so razvrščene z eno od oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, hkrati pa je dosežena ali presežena ena ali več od naslednjih mejnih koncentracij, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 4. Mejna vrednost, ki se upošteva pri vrednotenju za Skin corr. 1A (H314), Skin irrit. 2 (H315), Eye dam. 1 (H318) in Eye irrit. 2 (H319), je 1 %. Če vsota koncentracij vseh snovi, razvrščenih kot Skin corr. 1A (H314), znaša 1 % ali več, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 4. Če vsota koncentracij vseh snovi, razvrščenih kot H318, znaša 10 % ali več, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 4. Če vsota koncentracij vseh snovi, razvrščenih kot H315 in H319, znaša 20 % ali več, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 4. Opomba: odpadki, ki vsebujejo snovi, razvrščene kot H314 (Skin corr.1A, 1B ali 1C) v količinah, ki znašajo 5 % ali več, se razvrstijo kot nevarni z oznako HP 8. HP 4 se ne uporablja, če so odpadki razvrščeni kot HP 8. |
|
„Specifična strupenost za ciljne organe (STOT)/strupenost pri vdihavanju“: |
odpadki, ki lahko povzročijo specifično strupenost za ciljne organe zaradi enkratne ali ponavljajoče se izpostavljenosti ali ki povzročajo akutne strupene učinke zaradi vdihavanja. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene z eno ali več oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, prikazanih v tabeli 4, hkrati pa je dosežena ali presežena ena ali več od mejnih koncentracij iz tabele 4, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 5. Kadar so v odpadkih prisotne snovi, razvrščene kot STOT, mora biti posamezna snov prisotna v mejni koncentraciji ali nad njo, da se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 5. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot Asp. Tox. 1 in je dosežena sli presežena mejna koncentracija vsote navedenih snovi, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 5 samo v primeru, ko skupna kinematična viskoznost (pri 40 °C) ne presega 20,5 mm2/s. ( 27 ) Tabela 4: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov in ustrezne mejne koncentracije za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 5
|
|
„Akutna strupenost“: |
odpadki, ki lahko povzročijo akutne strupene učinke po oralnem vnosu ali vnosu prek kože ali pri izpostavljenosti po vnosu prek dihalnih poti. Če je vsota koncentracij vseh snovi v odpadkih, razvrščenih z oznako razreda nevarnosti in kategorije akutne strupenosti ter oznako za stavke o nevarnosti iz tabele 5, enaka pragu iz navedene tabele ali ga presega, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 6. Kadar je v odpadkih prisotna več kot ena snov, ki je razvrščena kot akutno strupena, je vsota koncentracij zahtevana le za snovi znotraj iste kategorije nevarnosti. Naslednje mejne vrednosti se upoštevajo pri vrednotenju:
—
za Acute Tox. 1, 2 ali 3 (H300, H310, H330, H301, H311, H331): 0,1 %;
—
za Acute Tox. 4 (H302, H312, H332): 1 %.
Tabela 5: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov in ustrezne mejne koncentracije za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 6
|
|
„Rakotvorno“: |
odpadki, ki povzročajo raka ali povečujejo njegovo pojavnost. Kadar odpadki vsebujejo snov, ki je razvrščena z eno od oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, hkrati pa je presežena ali dosežena ena od mejnih koncentracij, prikazanih v tabeli 6, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 7. Kadar je v odpadkih prisotna več kot ena snov, ki je razvrščena kot rakotvorna, mora biti posamezna snov prisotna v mejni koncentraciji ali nad njo, da se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 7. Tabela 6: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov in ustrezne mejne koncentracije za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 7
|
|
„Jedko“: |
odpadki, ki lahko ob stiku s kožo povzročijo kožne razjede. Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot Skin corr.1A, 1B ali 1C (H314) in je vsota njihovih koncentracij enaka 5 % ali višja, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 8. Mejna vrednost, ki se upošteva pri vrednotenju za Skin corr. 1A, 1B, 1C (H314), je 1,0 %. |
|
„Infektivno“: |
odpadki, ki vsebujejo za življenje sposobne mikroorganizme ali njihove toksine, za katere je znano ali zanesljivo, da pri človeku ali drugih živih organizmih povzročajo bolezen. Pripis nevarne lastnosti HP 9 se ovrednoti v skladu s pravili, določenimi v referenčnih dokumentih ali v zakonodaji držav članic. |
|
„Strupeno za razmnoževanje“: |
odpadki, ki imajo škodljive učinke na spolno delovanje in plodnost pri odraslih moških in ženskah ter so strupeni za razvoj pri potomcih. Kadar odpadki vsebujejo snov, ki je razvrščena z eno od naslednjih oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, hkrati pa je presežena ali dosežena ena od mejnih koncentracij, prikazanih v tabeli 7, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 10. Kadar je v odpadkih prisotna več kot ena snov, ki je razvrščena kot strupena za razmnoževanje, mora biti posamezna snov prisotna v mejni koncentraciji ali nad njo, da se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 10. Tabela 7: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov in ustrezne mejne koncentracije za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 10
|
|
„Mutageno“: |
odpadki, ki lahko povzročijo mutacijo, ki je trajna sprememba količine ali strukture genskega materiala v celici. Kadar odpadki vsebujejo snov, ki je razvrščena z eno od naslednjih oznak razreda nevarnosti in kategorije ter oznak za stavke o nevarnosti, hkrati pa je presežena ali dosežena ena od mejnih koncentracij, prikazanih v tabeli 8, se odpadki razvrstijo kot nevarni po HP 11. Kadar je v odpadkih prisotna več kot ena snov, ki je razvrščena kot mutagena, mora biti posamezna snov prisotna v mejni koncentraciji ali nad njo, da se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 11. Tabela 8: Oznake razreda nevarnosti in kategorije ter oznake za stavke o nevarnosti za sestavine odpadkov in ustrezne mejne koncentracije za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 11
|
|
„Sproščanje akutno strupenega plina“: |
odpadki, ki sproščajo akutno strupene pline (Acute Tox. 1, 2 ali 3) v stiku z vodo ali kislino. Kadar odpadki vsebujejo snov, ki ji je dodeljen eden od naslednjih dodatnih stavkov o nevarnosti: EUH029, EUH031 in EUH032, se razvrstijo kot nevarni z oznako HP 12 v skladu s testnimi metodami ali smernicami. |
|
„Povzroča preobčutljivost“: |
odpadki, ki vsebujejo eno ali več snovi, za katere je znano, da povzročajo preobčutljivost kože ali dihal. Kadar odpadki vsebujejo snov, ki je razvrščena kot takšna, da povzroča preobčutljivost, in ji je dodeljena oznaka stavka o nevarnosti H317 ali H334, hkrati pa je dosežena ali presežena mejna koncentracija 10 % za posamezno snov, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 13. |
|
„Ekotoksično“: |
odpadki, ki pomenijo ali lahko pomenijo takojšnje ali kasnejše tveganje za enega ali več sektorjev okolja. Odpadki, ki izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev, se razvrstijo kot odpadki z nevarno lastnostjo HP 14:
—
odpadki, ki vsebujejo snov, razvrščeno kot snov, ki tanjša ozonski plašč, poleg tega pa ji je bila dodeljena oznaka stavka o nevarnosti H420 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (
28
) in koncentracija takšne snovi dosega ali presega mejno koncentracijo 0,1 %.
[c(H420) ≥ 0,1 %];
—
odpadki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot akutno nevarne za vodno okolje in jim je bila dodeljena oznaka stavka o nevarnosti H400 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vsota koncentracij takšnih snovi pa dosega ali presega mejno koncentracijo 25 %. Za takšne snovi velja mejna vrednost 0,1 %;
[Σ c (H400) ≥ 25 %];
—
odpadki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot kronično nevarne za vodno okolje 1, 2 ali 3 z oznako stavka o nevarnosti H410, H411 ali H412 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, in vsota koncentracij vseh snovi, ki so razvrščene kot kronično nevarne za vodno okolje 1 (H410), pomnožena s 100 in prišteta k vsoti koncentracij vseh snovi, ki so razvrščene kot kronično nevarne za vodno okolje 2 (H411), pomnoženi z 10 in prišteti k vsoti koncentracij vseh snovi, ki so razvrščene kot kronično nevarne za vodno okolje 3 (H412), dosega ali presega mejno koncentracijo 25 %. Za snovi, razvrščene kot H410, velja mejna vrednost 0,1 %, za snovi, razvrščene kot H411 ali H412, pa velja mejna vrednost 1 %;
[100 × Σc (H410) + 10 × Σc (H411) + Σc (H412) ≥ 25 %];
—
odpadki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot kronično nevarne za vodno okolje 1, 2, 3 ali 4 in jim je bila dodeljena oznaka stavka o nevarnosti H410, H411, H412 ali H413 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, vsota koncentracij vseh snovi, razvrščenih kot kronično nevarne za vodno okolje, pa dosega ali presega mejno koncentracijo 25 %. Za snovi, razvrščene kot H410, velja mejna vrednost 0,1 %, za snovi, razvrščene kot H411, H412 ali H413, pa velja mejna vrednost 1 %;
[Σ c H410 + Σ c H411 + Σ c H412 + Σ c H413 ≥ 25 %]
pri čemer je: Σ = vsota in c = koncentracije snovi. |
|
„Odpadki, ki lahko kažejo zgoraj navedeno nevarno lastnost, ki jih izvorni odpadki neposredno ne kažejo“. |
Kadar odpadki vsebujejo eno ali več snovi, ki jim je dodeljen eden od stavkov o nevarnosti ali dodatnih stavkov o nevarnosti, prikazanih v tabeli 9, se odpadki razvrstijo kot nevarni z oznako HP 15, razen če so odpadki v taki obliki, da ne bodo v nobenem primeru izrazili eksplozivnih ali potencialno eksplozivnih lastnosti. Tabela 9: Stavki o nevarnosti in dodatni stavki o nevarnosti za sestavine odpadkov za razvrstitev odpadkov kot nevarnih z oznako HP 15
Poleg tega lahko države članice odpadke opredelijo kot nevarne z oznako HP 15 na podlagi drugih veljavnih kriterijev, kot je na primer vrednotenje izlužka. ▼M3 ————— Testne metode Metode, ki jih je treba uporabiti, so opisane v Uredbi Komisije (ES) št. 440/2008 ( 29 ) in v drugih ustreznih opombah CEN ali drugih mednarodno priznanih testnih metodah in smernicah. |
||||||||||
PRILOGA IV
PRIMERI UKREPOV ZA ►C4 PREPREČEVANJE ODPADKOV ◄ IZ ČLENA 29
Ukrepi, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov
1. Uporaba ukrepov načrtovanja ali drugih ekonomskih instrumentov, ki spodbujajo učinkoviti rabo virov.
2. Spodbujanje raziskav in razvoja na področju doseganja čistejših in manj potratnih proizvodov in tehnologij ter širjenje in uporaba rezultatov takšnih raziskav in razvoja.
3. Oblikovanje učinkovitih in pomembnih kazalcev obremenitev okolja, povezanih z nastajanjem odpadkov, katerih namen je prispevati k preprečevanju nastajanja odpadkov na vseh ravneh, od primerjave proizvodov na ravni Skupnosti prek ukrepanja lokalnih organov do nacionalnih ukrepov.
Ukrepi, ki lahko vplivajo na faze zasnove, proizvodnje in distribucije
4. Spodbujanje okoljsko primerne zasnove (sistematična vključitev okoljskih vidikov v zasnovo proizvoda z namenom, da se izboljša okoljska učinkovitost proizvoda v njegovem celotnem življenjskem krogu).
5. Zagotavljanje informacij o tehnikah ►C4 preprečevanja odpadkov ◄ z namenom olajšati izvajanje najboljših razpoložljivih tehnik v industriji.
6. Organizacija usposabljanja pristojnih organov v zvezi z vključitvijo zahtev za ►C4 preprečevanje odpadkov ◄ v dovoljenja skladno s to direktivo in Direktivo 96/61/ES.
7. Vključitev ukrepov za ►C4 preprečevanje odpadkov ◄ v napravah, ki ne spadajo v okvir Direktive 96/61/ES. Takšni ukrepi po potrebi lahko vključujejo ocene ali načrte ►C4 preprečevanja odpadkov ◄ .
8. Uporaba kampanj za osveščanje ali zagotavljanje finančne pomoči, pomoči pri odločanju ali druge pomoči podjetjem. Takšni ukrepi so verjetno posebno učinkoviti, kadar so usmerjeni v majhna in srednje velika podjetja ter so jim prilagojeni in delujejo preko vzpostavljenih poslovnih omrežij.
9. Uporaba prostovoljnih dogovorov, združenj potrošnikov/proizvajalcev ali sektorskih pogajanj, da ustrezna podjetja ali industrijski sektorji določijo svoje lastne načrte ali cilje za ►C4 preprečevanje odpadkov ◄ ali izboljšajo potratne proizvode ali embalažo.
10. Spodbujanje verodostojnih sistemov za ravnanje z okoljem, vključno z EMAS in ISO 14001.
Ukrepi, ki lahko vplivajo na fazo potrošnje in uporabe
11. Ekonomski instrumenti, kakršni so spodbude za čiste nakupe ali uvedba obveznega plačila potrošnikov za dani izdelek ali enoto embalaže, ki bi bila sicer zagotovljena brezplačno.
12. Uporaba kampanj za osveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov.
13. Spodbujanje verodostojnih znakov za okolje.
14. Dogovori z industrijo, npr. uporaba združenj proizvodov, kot so tisti, ki se izvajajo v okviru integriranih politik do proizvodov, ali s prodajalci na drobno o razpoložljivosti informacij o ►C4 preprečevanju odpadkov ◄ in proizvodih, ki na okolje vplivajo manj škodljivo.
15. V okviru javnih in zasebnih naročil, vključitev okoljskih meril in meril za ►C4 preprečevanje odpadkov ◄ v javne razpise in pogodbe, v skladu s Priročnikom o okoljskih javnih naročilih, ki ga je dne 29. oktobra 2004 objavila Komisija.
16. Spodbujanje ponovne uporabe in/ali popravila ustreznih odvrženih proizvodov ali njihovih delov, zlasti z uporabo izobraževalnih, ekonomskih, logističnih ali drugih ukrepov, kot so denimo podpora pooblaščenim centrom in mrežam za popravilo in ponovno uporabo ali vzpostavitev takih centrov in mrež zlasti v gosto naseljenih regijah.
PRILOGA IVa
PRIMERI EKONOMSKIH INSTRUMENTOV IN DRUGIH UKREPOV ZA SPODBUJANJE UPORABE HIERARHIJE RAVNANJA Z ODPADKI IZ ČLENA 4(3) ( 30 )
Stroški in omejitve za odlaganje odpadkov na odlagališčih in njihovo sežiganje, kar spodbuja preprečevanje odpadkov in njihovo recikliranje, medtem ko ostaja odlaganje odpadkov na odlagališčih najmanj zaželena možnost ravnanja z odpadki;
Sistemi „plačaj, kolikor zavržeš“, v skladu s katerimi se povzročiteljem odpadkov zaračunajo stroški na podlagi količine dejansko nastalih odpadkov, in zagotavljajo spodbude za ločevanje odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, na kraju nastanka, in spodbude za zmanjšanje mešanih odpadkov;
Davčne spodbude za darovanje proizvodov, predvsem hrane;
Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca za različne vrste odpadkov in ukrepi za povečanje njihove učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in izboljšanje upravljanja;
Sistemi kavcij in drugi ukrepi za spodbujanje učinkovitega zbiranja rabljenih proizvodov in materialov;
Dobro načrtovanje naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki, tudi preko skladov Unije;
Trajnostno javno naročanje za spodbujanje boljšega ravnanja z odpadki in uporabe recikliranih proizvodov in materialov;
Postopno opuščanje subvencij, ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki;
Uporaba davčnih in drugih ukrepov za spodbujanje uporabe proizvodov in materialov, ki so pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani;
Podpora raziskavam in inovacijam na področju naprednih tehnologij za recikliranje in obnovo;
Uporaba najboljših razpoložljivih tehnik za obdelavo odpadkov;
Ekonomske spodbude za regionalne in lokalne oblasti, zlasti za spodbujanje preprečevanja odpadkov in za okrepitev sistemov ločenega zbiranja, hkrati pa preprečevanje podpore za odlaganje odpadkov na odlagališčih in za njihovo sežiganje;
Kampanje ozaveščanja javnosti, predvsem o ločenem zbiranju, preprečevanju odpadkov in zmanjšanju smetenja, ter vključevanje teh tem v izobraževanje in usposabljanje;
Sistemi za usklajevanje, tudi digitalno, med vsemi pristojnimi javnimi organi, ki so vključeni v ravnanje z odpadki;
Spodbujanje stalnega dialoga in sodelovanja med vsemi deležniki, ki ravnajo z odpadki, ter spodbujanje prostovoljnih sporazumov in poročanja podjetij o odpadkih.
PRILOGA IVb
NAČRT IZVAJANJA, KI SE PREDLOŽI V SKLADU S ČLENOM 11(3)
Načrt izvajanja, ki se predloži v skladu s členom 11(3), vsebuje:
oceno preteklih, sedanjih in predvidenih stopenj recikliranja, odlaganja na odlagališčih in drugih postopkov obdelave komunalnih odpadkov ter tokov, ki sestavljajo komunalne odpadke;
oceno izvajanja veljavnih načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja odpadkov v skladu s členoma 28 in 29;
razloge zaradi katerih država članica meni, da morda ne bo mogla doseči posameznega cilja iz člena 11(2) v roku, določenem v navedenem členu, in oceno, koliko dodatnega časa bo potrebovala za izpolnitev tega cilja;
ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev iz člena 11(2) in (5), ki veljajo za državo članico v dodatnem času, vključno z ustreznimi ekonomskimi instrumenti in drugimi ukrepi za zagotavljanje spodbud za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) in Priloge IVa;
časovni okvir za izvajanje ukrepov iz točke 4, določitev organa, pristojnega za njihovo izvajanje, in oceno prispevka posameznega ukrepa k doseganju ciljev, ki veljajo v primeru dodatnega časa;
informacije o financiranju ravnanja z odpadki v skladu z načelom „onesnaževalec plača“;
ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov, kot je primerno, da se zagotovi boljše načrtovanje in spremljanje uspešnosti pri ravnanju z odpadki.
PRILOGA IVc
IZDELKI, KI SPADAJO NA PODROČJE UPORABE RAZŠIRJENE ODGOVORNOSTI PROIZVAJALCA ZA DOLOČEN TEKSTIL, IZDELKE, POVEZANE S TEKSTILOM, IN OBUTVENE IZDELKE
Del I
Tekstilni izdelki, oblačilni izdelki in oblačilni dodatki za uporabo v gospodinjstvu ali druge uporabe, kadar so taki izdelki po naravi in sestavi podobni tistim za uporabo v gospodinjstvu, ki spadajo na področje uporabe člena 22a
|
Oznaka KN |
Opis |
|
61 – vse navedene oznake v poglavju |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani |
|
62 – vse navedene oznake v poglavju |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani |
|
6301 |
Odeje in potovalne odeje (razen 6301 10 00 ) |
|
6302 |
Posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo |
|
6303 |
Zavese (vključno draperije) in notranje platnene navojnice; volani za zavese ali posteljo |
|
6304 |
Drugi izdelki za notranjo opremo, brez izdelkov iz tarifne številke 9404 |
|
6309 |
Rabljena oblačila in drugi rabljeni izdelki |
|
6504 |
Klobuki in druga pokrivala, prepleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, vključno tudi podloženi ali okrašeni |
|
6505 |
Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene ali okrašene |
Del II
Obutev, oblačilni izdelki in oblačilni dodatki za uporabo v gospodinjstvu ali druge uporabe, kadar so taki izdelki po naravi in sestavi podobni tistim za uporabo v gospodinjstvu, katerih glavna sestavina ni tekstil, ki spadajo na področje uporabe člena 22a
|
Oznaka KN |
Opis |
|
4203 |
Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali sestavljenega usnja (razen obutve in pokrival ter njihovih delov ter izdelkov iz poglavja 95, npr. ščitnikov za goleni, mask za sabljanje) |
|
6401 |
Nepremočljiva obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase, katere zgornji del ni pritrjen na podplat in ne spojen z njim s šivanjem, z zakovicami ali z žeblji, vijaki, čepi ali po podobnih postopkih |
|
6402 |
Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase |
|
6403 |
Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja |
|
6404 |
Obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali sestavljenega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov |
|
6405 |
Druga obutev |
PRILOGA V
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 2006/12/ES |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1)(a) |
Člen 3(1) |
|
Člen 1(1)(b) |
Člen 3(5) |
|
Člen 1(1)(c) |
Člen 3(6) |
|
Člen 1(1)(d) |
Člen 3(9) |
|
Člen 1(1)(e) |
Člen 3(19) |
|
Člen 1(1)(f) |
Člen 3(15) |
|
Člen 1(1)(g) |
Člen 3(10) |
|
Člen 1(2) |
Člen 7 |
|
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
|
Člen 2(1)(a) |
Člen 2(1)(a) |
|
Člen 2(1)(b) |
Člen 2(2) |
|
Člen 2(1)(b)(i) |
Člen 2(1)(d) |
|
Člen 2(1)(b)(ii) |
Člen 2(2)(d) |
|
Člen 2(1)(b)(iii) |
Člen 2(1)(f) in (2)(c) |
|
Člen 2(1)(b)(iv) |
Člen 2(2)(a) |
|
Člen 2(1)(b)(v) |
Člen 2(1)(e) |
|
Člen 2(2) |
Člen 2(4) |
|
Člen 3(1) |
Člen 4 |
|
Člen 4(1) |
Člen 13 |
|
Člen 4(2) |
Člen 36(1) |
|
Člen 5 |
Člen 16 |
|
Člen 6 |
— |
|
Člen 7 |
Člen 28 |
|
Člen 8 |
Člen 15 |
|
Člen 9 |
Člen 23 |
|
Člen 10 |
Člen 23 |
|
Člen 11 |
Člena 24 in 25 |
|
Člen 12 |
Člen 26 |
|
Člen 13 |
Člen 34 |
|
Člen 14 |
Člen 35 |
|
Člen 15 |
Člen 14 |
|
Člen 16 |
Člen 37 |
|
Člen 17 |
Člen 38 |
|
Člen 18(1) |
Člen 39(1) |
|
— |
Člen 39(2) |
|
Člen 18(2) |
— |
|
Člen 18(3) |
Člen 39(3) |
|
Člen 19 |
Člen 40 |
|
Člen 20 |
— |
|
Člen 21 |
Člen 42 |
|
Člen 22 |
Člen 43 |
|
Priloga I |
— |
|
Priloga IIA |
Priloga I |
|
Priloga IIB |
Priloga II |
|
Direktiva 75/439/EGS |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1) |
Člen 3(18) |
|
Člen 2 |
Člena 13 in 21 |
|
Člen 3(1) in (2) |
— |
|
Člen 3(3) |
Člen 13 |
|
Člen 4 |
Člen 13 |
|
Člen 5(1) |
— |
|
Člen 5(2) |
— |
|
Člen 5(3) |
— |
|
Člen 5(4) |
Člena 26 in 34 |
|
Člen 6 |
Člen 23 |
|
Člen 7(a) |
Člen 13 |
|
Člen 7(b) |
— |
|
Člen 8(1) |
— |
|
Člen 8(2)(a) |
— |
|
Člen 8(2)(b) |
— |
|
Člen 8(3) |
— |
|
Člen 9 |
— |
|
Člen 10(1) |
Člen 18 |
|
Člen 10(2) |
Člen 13 |
|
Člen 10(3) in (4) |
— |
|
Člen 10(5) |
Členi 19, 21, 25, 34 in 35 |
|
Člen 11 |
— |
|
Člen 12 |
Člen 35 |
|
Člen 13(1) |
Člen 34 |
|
Člen 13(2) |
— |
|
Člen 14 |
— |
|
Člen 15 |
— |
|
Člen 16 |
— |
|
Člen 17 |
— |
|
Člen 18 |
Člen 37 |
|
Člen 19 |
— |
|
Člen 20 |
— |
|
Člen 21 |
— |
|
Člen 22 |
— |
|
Priloga I |
— |
|
Direktiva 91/689/EGS |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1) |
— |
|
Člen 1(2) |
— |
|
Člen 1(3) |
— |
|
Člen 1(4) |
Člena 3(2) in 7 |
|
Člen 1(5) |
Člen 20 |
|
Člen 2(1) |
Člen 23 |
|
Člen 2(2)–(4) |
Člen 18 |
|
Člen 3 |
Členi 24, 25 in 26 |
|
Člen 4(1) |
Člen 34(1) |
|
Člen 4(2)(3) |
Člen 35 |
|
Člen 5(1) |
Člen 19(1) |
|
Člen 5(2) |
Člen 34(2) |
|
Člen 5(3) |
Člen 19(2) |
|
Člen 6 |
Člen 28 |
|
Člen 7 |
— |
|
Člen 8 |
— |
|
Člen 9 |
— |
|
Člen 10 |
— |
|
Člen 11 |
— |
|
Člen 12 |
— |
|
Prilogi I in II |
— |
|
Priloga III |
Priloga III |
( 1 ) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/31/oj).
( 2 ) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.
( 3 ) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).
( 4 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
( 5 ) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/83/oj).
( 6 ) Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj).
( 7 ) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1020/oj).
( 8 ) Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, spremembi Direktive (EU) 2020/1828 in Uredbe (EU) 2023/1542 ter razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (UL L, 2024/1781, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1781/oj).
( 9 ) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
( 10 ) Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).
►C5 ( 11 ) Uredba (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o baterijah in odpadnih baterijah, spremembi Direktive 2008/98/ES in Uredbe (EU) 2019/1020 ter razveljavitvi Direktive 2006/66/ES (UL L 191, 28.7.2023, str. 1). ◄
( 12 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
( 13 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj).
( 14 ) Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES (UL L, 2025/40, 22.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/40/oj).
( 15 ) Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L 248, 27.9.2019, str. 77, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_del/2019/1597/oj).
( 16 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1987/2658/oj).
( 17 ) Direktiva (EU) 2025/1892 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. septembra 2025 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L, 2025/1892, 26.9.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/1892/oj).
( 18 ) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1150/oj).
( 19 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1004 z dne 7. junija 2019 o določitvi pravil za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov o odpadkih v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije C(2012) 2384 (UL L 163, 20.6.2019, str. 66, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2019/1004/oj).
( 20 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/19 z dne 18. decembra 2020 o določitvi skupne metodologije in oblike zapisa podatkov za poročanje o ponovni uporabi v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 10, 12.1.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2021/19/oj).
( 21 ) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
( 22 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
( 23 ) UL L 197, 21.7.2001, str. 30.
( 24 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
( 25 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 26 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
( *1 ) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.“
( *2 ) UL L 226, 6.9.2000, str. 3.
( *3 ) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.“;
( *4 ) UL L 226, 6.9.2000, str. 3.“;
( *5 ) Ta postopek je prepovedan z zakonodajo EU in mednarodnimi konvencijami.
( *6 ) Če ni druge ustrezne kode D, lahko to vključuje predhodne postopke pred odstranjevanjem, vključno s predobdelavo, med drugim razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje, sušenje, mletje, kondicioniranje ali ločevanje pred izvajanjem kateregakoli od postopkov, označenih z D1 do D12.
( *7 ) Začasno skladiščenje pomeni predhodno skladiščenje v skladu s točko (10) člena 3.
( *8 ) To vključuje sežigalnice za predelavo trdnih komunalnih odpadkov samo takrat, kadar je njihova energetska učinkovitost enaka ali večja od:
ki se določi z uporabo naslednje enačbe:
energetska učinkovitost = (Ep – (Ef + Ei))/(0.97 × (Ew + Ef))
v kateri:
Ta enačba se uporablja v skladu z referenčnim dokumentom o najboljših razpoložljivih tehnikah za sežig odpadkov.
Vrednost enačbe za energetsko učinkovitost se pomnoži s podnebnim korekcijskim faktorjem (climate correction factor, CCF), kakor je prikazano spodaj:
CCF za naprave, ki delujejo in imajo dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo Unije pred 1. septembrom 2015:
CCF = 1, če je HDD >= 3 350
CCF = 1,25, če je HDD <= 2 150
CCF = – (0,25/1 200 ) × HDD + 1,698, ko je 2 150 < HDD < 3 350
CCF za naprave z dovoljenjem po 31. avgustu 2015 in za naprave pod točko 1 z dovoljenjem po 31. decembru 2029:
CCF = 1, če je HDD >= 3 350
CCF = 1,12, če je HDD <= 2 150
CCF = – (0,12/1 200 ) × HDD + 1,335, ko je 2 150 < HDD < 3 350
(Izračunana vrednost CCF se zaokroži na tri decimalna mesta.)
Vrednost HDD (heating degree days, stopinjski dnevi ogrevanja) bi bilo treba določiti kot povprečje letnih vrednosti HDD lokacije sežigalnice, izračunano za obdobje 20 zaporednih let pred letom, za katerega se izračuna CCF. Za izračun vrednosti HDD bi bilo treba uporabiti naslednjo metodo Eurostata: vrednost HDD je enaka (18 °C – Tm) × d, če je Tm nižja od ali enaka 15 °C (prag ogrevanja); če je Tm višja od 15 °C, pa je vrednost 0; v tem primeru je Tm povprečna (Tmin + Tmax)/2 zunanja temperatura v obdobju d dni. Izračuni se opravijo za vsak dan (d = 1) ter se seštejejo za eno leto.
◄
◄
( *9 ) To zajema pripravo za ponovno uporabo, uplinjanje in pirolizo z uporabo sestavin, kot so kemikalije, in uporabo organskih materialov za zasipanje.
( *10 ) To vključuje pripravo za ponovno uporabo.
( *11 ) To zajema pripravo za ponovno uporabo, recikliranje anorganskih gradbenih materialov, uporabo anorganskih materialov za zasipanje ter čiščenje tal, katerega rezultat je možnost ponovne rabe tal.
( *12 ) Če ni druge ustrezne R kode, lahko to vključuje predhodne postopke pred predelavo, vključno z predobdelavo, med drugim razgradnjo, razvrščanje, drobljenje, stiskanje, peletiranje, sušenje, mletje, kondicioniranje, ponovno pakiranje, ločevanje, spajanje ali mešanje pred izvajanjem kateregakoli postopka, označenega z R 1 do R 11.
( *13 ) Začasno skladiščenje pomeni predhodno skladiščenje v skladu s točko (10) člena 3.
( 27 ) Kinematična viskoznost se ugotavlja samo za tekočine.
( 28 ) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
( 29 ) Uredba Komisije (ES) št. 440/2008 z dne 30. maja 2008 o določitvi testnih metod v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 142, 31.5.2008, str. 1).
( 30 ) Ti instrumenti in ukrepi sicer lahko zagotovijo spodbude za preprečevanje odpadkov, kar je najvišja stopnja v hierarhiji ravnanja z odpadki, Priloga IV pa vsebuje izčrpen seznam bolj specifičnih primerov ukrepov za preprečevanje odpadkov.