02007R1393 — SL — 01.07.2013 — 001.003


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (ES) št. 1393/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. novembra 2007

o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000

(UL L 324 10.12.2007, str. 79)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013

  L 158

1

10.6.2013




▼B

UREDBA (ES) št. 1393/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. novembra 2007

o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednji državi članici. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2.  Ta uredba se ne uporablja, kadar naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan.

3.  V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice razen Danske.

Člen 2

Organi za pošiljanje in sprejem

1.  Vsaka država članica imenuje javne uradnike, organe ali druge osebe (v nadaljevanju „organi za pošiljanje“), ki so pristojni za pošiljanje sodnih ali izvensodnih pisanj z namenom vročitve v drugi državi članici.

2.  Vsaka država članica imenuje javne uradnike, organe ali druge osebe (v nadaljevanju „organi za sprejem“), ki so pristojni za sprejem sodnih ali izvensodnih pisanj iz druge države članice.

3.  Država članica lahko imenuje en organ za pošiljanje in en organ za sprejem ali en organ, ki opravlja obe nalogi. Zvezna država, država, v kateri se uporablja več pravnih sistemov ali država z avtonomnimi teritorialnimi enotami ima možnost imenovati več kot en tak organ. Imenovanje učinkuje pet let in se lahko obnovi vsakih pet let.

4.  Vsaka država članica zagotovi Komisiji naslednje informacije:

(a) 

imena in naslove organov za sprejem iz odstavkov 2 in 3;

(b) 

geografska območja, za katera so pristojni;

(c) 

razpoložljive načine sprejemanja pisanj in

(d) 

jezike, v katerih se lahko izpolni standardni obrazec iz Priloge I.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki naknadni spremembi teh informacij.

Člen 3

Osrednji organ

Vsaka država članica imenuje osrednji organ, ki je odgovoren za:

(a) 

zagotavljanje informacij organom za pošiljanje;

(b) 

reševanje vseh težav, ki se lahko pojavijo pri pošiljanju pisanj za vročitev;

(c) 

v izjemnih primerih in na zaprosilo organa za pošiljanje, posredovanje zaprosila za vročitev pristojnemu organu za sprejem.

Zvezna država, država, v kateri se uporablja več pravnih sistemov ali država z avtonomnimi teritorialnimi enotami ima možnost imenovati več kot en osrednji organ.



POGLAVJE II

SODNA PISANJA



Oddelek 1

Pošiljanje in vročanje sodnih pisanj

Člen 4

Pošiljanje pisanj

1.  Pošiljanje sodnih pisanj med organi, imenovanimi na podlagi člena 2, poteka neposredno in čim hitreje.

2.  Pošiljanje pisanj, zaprosil, potrditev, potrdil o prejemu, drugih potrdil in vseh drugih listin med organi za pošiljanje in organi za sprejem lahko poteka na kakršen koli primeren način, pod pogojem, da ostane vsebina prejete listine istovetna vsebini poslane listine in da so vse informacije v njej dobro čitljive.

3.  Pisanju, ki se pošilja, se priloži zaprosilo, izpolnjeno na standardnem obrazcu iz Priloge I. Obrazec se izpolni v uradnem jeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev, lahko pa tudi v drugem jeziku, ki ga je država članica navedla kot sprejemljivega. Vsaka država članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni jezik ali jezike institucij Evropske unije, ki je/so zanjo pri izpolnjevanju obrazca sprejemljivi.

4.  Pisanj in nobene od listin, ki se pošiljajo, ni treba overjati oziroma se za njih ne zahteva kakšna druga enakovredna formalnost.

5.  Če organ za pošiljanje želi, da se izvod pisanja vrne skupaj s potrdilom iz člena 10, pošlje pisanje v dvojniku.

Člen 5

Prevod pisanj

1.  Organ za pošiljanje pouči prosilca, od katerega prejme pisanje v pošiljanje, da lahko naslovnik odkloni sprejem pisanja, če ta ni v enem od jezikov iz člena 8.

2.  Prosilec krije vse stroške prevajanja, nastale pred pošiljanjem pisanja, brez poseganja v morebitno naknadno odločitev sodišča ali pristojnega organa o teh stroških.

Člen 6

Prejem pisanj s strani organa za sprejem

1.  Ob prejemu pisanja organ za sprejem čim prej, v vsakem primeru pa v sedmih dneh po prejemu, pošlje organu za pošiljanje potrdilo o prejemu po najhitrejši možni poti, pri čemer uporabi standardni obrazec iz Priloge I.

2.  Če na podlagi poslanih informacij ali pisanj zaprosila za vročitev ni mogoče izpolniti, organ za sprejem po najhitrejši možni poti naveže stik z organom za pošiljanje, da se zagotovijo manjkajoče informacije ali pisanja.

3.  Če je zaprosilo za vročitev očitno izven področja uporabe te uredbe ali če neizpolnjevanje zahtevanih formalnih pogojev onemogoča vročitev, se poslano zaprosilo in pisanja ob prejemu vrnejo organu za pošiljanje skupaj z obvestilom o vračilu z uporabo standardnega obrazca iz Priloge I.

4.  Organ za sprejem, ki prejme pisanje za vročitev, vendar ni krajevno pristojen za njegovo vročitev, pisanje skupaj z zaprosilom pošlje krajevno pristojnemu organu za sprejem v isti državi članici, pod pogojem, da zaprosilo izpolnjuje pogoje iz člena 4(3), in o tem s standardnim obrazcem iz Priloge I obvesti organ za pošiljanje. Organ za sprejem obvesti organ za pošiljanje o prejemu pisanja na način, ki je določen v odstavku 1.

Člen 7

Vročanje pisanj

1.  Organ za sprejem sam vroči pisanje ali poskrbi za njegovo vročitev v skladu s pravom zaprošene države članice ali na poseben način, ki ga zahteva organ za pošiljanje, če je ta način združljiv s pravom te države članice.

2.  Organ za sprejem sprejme vse potrebne ukrepe, da se vročitev pisanja opravi čim prej, v vsakem primeru pa v enem mesecu po prejemu. Če vročitev v enem mesecu po prejemu ni bila mogoča, organ za sprejem:

(a) 

o tem nemudoma obvesti organ za pošiljanje s potrdilom na standardnem obrazcu iz Priloge I, ki se izpolni v skladu s členom 10(2); in

(b) 

še naprej izvaja vse potrebne ukrepe za vročitev pisanja, če se vročitev zdi mogoča v razumnem roku, razen če organ za pošiljanje ne določi drugače.

Člen 8

Zavrnitev sprejema pisanja

1.  Organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov:

(a) 

jezik, ki ga naslovnik razume;

ali

(b) 

uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.

2.  Če je organ za sprejem obveščen, da naslovnik zavrača prejem pisanja v skladu z odstavkom 1, o tem s potrdilom iz člena 10 nemudoma obvesti organ za pošiljanje ter vrne zaprosilo in pisanja, za katera se zahteva prevod.

3.  Če je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se mu v skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priložen prevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisanja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države članice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pisanja, določen v skladu s členom 9(2).

4.  Za načine pošiljanja in vročitve sodnih pisanj iz oddelka 2 se prav tako uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5.  Za namene odstavka 1 diplomatski ali konzularni predstavniki, če se pisanje vroča v skladu s členom 13, ali organ ali oseba, če se pisanje vroča v skladu s členom 14, poučijo naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja in da mora zavrnjeno pisanje poslati tem predstavnikom, organu oziroma osebi.

Člen 9

Dan vročitve

1.  Brez poseganja v člen 8 je dan vročitve pisanja v skladu s členom 7 datum, na katerega se vročitev opravi v skladu s pravom zaprošene države članice.

2.  Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan, ki ga določa pravo te države članice.

3.  Za načine pošiljanja in vročitve sodnih pisanj iz oddelka 2 se prav tako uporabljata odstavka 1 in 2.

Člen 10

Potrdilo o vročitvi in izvod vročenega pisanja

1.  Po izpolnitvi formalnosti v zvezi z vročitvijo pisanja se na standardnem obrazcu iz Priloge I sestavi potrdilo o izpolnitvi teh formalnosti in se ga pošlje organu za pošiljanje, če se uporabi člen 4(5), skupaj z izvodom vročenega pisanja.

2.  Potrdilo se izpolni v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov izvorne države članice ali v drugem jeziku, za katerega je izvorna država članica navedla, da je zanjo sprejemljiv. Vsaka država članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni jezik ali jezike institucij Evropske unije, ki je/so zanjo za izpolnitev obrazca sprejemljivi.

Člen 11

Stroški vročitve

1.  Za vročitev sodnih pisanj iz držav članic se za storitve zaprošene države članice ne zahteva nikakršno plačilo ali povračilo taks ali stroškov.

2.  Vendar prosilec plača ali povrne stroške:

(a) 

storitve sodnega uradnika ali osebe, pristojne po pravu zaprošene države članice;

(b) 

uporabe posebnega načina vročitve.

Stroški storitve sodnega uradnika ali osebe, pristojne po pravu zaprošene države članice, ustrezajo enotni fiksni taksi, ki jo ta država članica določi vnaprej v skladu z načeloma sorazmernosti in nediskriminacije. Države članice te fiksne takse sporočijo Komisiji.



Oddelek 2

Drugi načini pošiljanja in vročanja sodnih pisanj

Člen 12

Pošiljanje po konzularni ali diplomatski poti

Vsaka država članica ima možnost, da v izjemnih okoliščinah z namenom vročitve uporabi konzularne ali diplomatske poti za pošiljanje sodnih pisanj organom druge države članice, ki jih je ta imenovala v skladu s členom 2 ali 3.

Člen 13

Vročanje po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih

1.  Vsaka država članica ima možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroči sodno pisanje neposredno po svojih diplomatskih ali konzularnih predstavnikih, vendar brez vsakršne prisile.

2.  Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi, da nasprotuje taki vročitvi na svojem ozemlju, razen če se morajo pisanja vročiti državljanom države članice, iz katere pisanja izvirajo.

Člen 14

Vročanje z uporabo poštnih storitev

Vsaka država članica ima možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način.

Člen 15

Neposredno vročanje

Vsaka oseba, ki ima interes v sodnem postopku, lahko vroča sodna pisanja neposredno po sodnih uradnikih, uradnikih ali drugih pristojnih osebah zaprošene države članice, kadar pravo te države članice dopušča takšno neposredno vročitev.



POGLAVJE III

IZVENSODNA PISANJA

Člen 16

Pošiljanje

Izvensodna pisanja se za vročitev v drugi državi članici pošiljajo v skladu z določbami te uredbe.



POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Izvedbena pravila

Ukrepi v zvezi s spremembo nebistvenih določb te uredbe glede posodabljanja ali tehničnega spreminjanja standardnih obrazcev iz prilog I in II, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(2).

Člen 18

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 19

Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek

1.  Če je treba v skladu z določbami te uredbe z namenom vročitve poslati v drugo državo članico pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, ali enakovredno pisanje in se toženec ne spusti v postopek, se sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi, ali:

(a) 

je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice; ali

(b) 

je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo;

in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.

2.  Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi, da sodnik ne glede na določbe odstavka 1 lahko izreče sodbo, čeprav ni prejel potrdila o vročitvi oziroma o dostavi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

pisanje je bilo poslano na enega od načinov, predvidenih v tej uredbi;

(b) 

od dne pošiljanja pisanja je preteklo obdobje, ki ga sodnik v vsaki posamezni zadevi oceni kot dovolj dolgo in ki ni krajše od šestih mesecev;

(c) 

kljub razumnim prizadevanjem za pridobitev potrdila pri pristojnih organih zaprošene države članice ni bilo mogoče pridobiti nikakršnega potrdila.

3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko sodnik v nujnem primeru odredi začasne ali zaščitne ukrepe.

4.  Če je bilo treba pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, ali enakovredno pisanje v skladu z določbami te uredbe z namenom vročitve poslati v drugo državo članico in je bila proti tožencu, ki se ni spustil v postopek, izrečena sodba, lahko sodnik tožencu v zvezi z rokom za vložitev pritožbe dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

toženec brez svoje krivde s pisanjem ni bil seznanjen dovolj zgodaj, da bi lahko pripravil svojo obrambo, ali ni bil seznanjen s sodbo dovolj zgodaj, da bi lahko vložil pritožbo; in

(b) 

obramba toženca v glavni stvari ima prima facie možnosti za uspeh.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se lahko vloži samo v razumnem roku po tem, ko je bil toženec seznanjen s sodbo.

Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi, da takega predloga ne bo obravnavala, če je vložen po preteku roka, ki ga navede v izjavi, vendar pa ta rok v nobenem primeru ne sme biti krajši od enega leta po datumu sodbe.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za sodbe v zvezi s statusom ali sposobnostjo oseb.

Člen 20

Razmerje do drugih sporazumov ali dogovorov, katerih pogodbenice so države članice

1.  Ta uredba v zadevah, za katere se uporablja, prevlada nad drugimi določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki so jih sklenile države članice, zlasti pa nad členom IV Protokola k Bruseljski konvenciji iz leta 1968 in Haaško konvencijo z dne 15. novembra 1965.

2.  Ta uredba ne preprečuje posameznim državam članicam, da ohranijo ali sklenejo sporazume ali dogovore za dodatno pospešitev ali poenostavitev pošiljanja pisanj, pod pogojem, da so združljivi s to uredbo.

3.  Države članice pošljejo Komisiji:

(a) 

kopije sporazumov ali dogovorov iz odstavka 2, sklenjenih med državami članicami, in osnutke takih sporazumov ali dogovorov, ki jih nameravajo skleniti; in

(b) 

vsako odpoved ali spremembo teh sporazumov ali dogovorov.

Člen 21

Pravna pomoč

Ta uredba ne vpliva na uporabo člena 23 Konvencije o civilnem postopku z dne 17. julija 1905, člena 24 Konvencije o civilnem postopku z dne 1. marca 1954 ali člena 13 Konvencije o mednarodnem dostopu do sodišča z dne 25. oktobra 1980 med državami članicami, ki so pogodbenice teh konvencij.

Člen 22

Varstvo poslanih informacij

1.  Informacije, zlasti osebne podatke, ki se pošiljajo po tej uredbi, sme organ za sprejem uporabiti samo za namen, za katerega so bili poslani.

2.  Organi za sprejem zagotovijo zaupnost teh informacij v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3.  Odstavka 1 in 2 ne vplivata na nacionalno pravo, ki omogoča subjektom, na katere se osebni podatki nanašajo, da so obveščeni o uporabi informacij, poslanih po tej uredbi.

4.  Ta uredba ne posega v direktivi 95/46/ES in 2002/58/ES.

Člen 23

Sporočanje in objava

1.  Države članice sporočijo Komisiji informacije iz členov 2, 3, 4, 10, 11, 13, 15 in 19. Države članice sporočijo Komisiji, če se po njihovi zakonodaji pisanje v skladu s členoma 8(3) in 9(2) vroči v določenem roku.

2.  Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugih kontaktnih informacij organov in osrednjih organov ter geografskih območjih, za katera so ti pristojni.

3.  Komisija sestavi in redno posodablja priročnik, ki vsebuje informacije iz odstavka 1 in je na voljo v elektronski obliki, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 24

Pregled

Komisija najpozneje do 1. junija 2011 in potem vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o izvajanju te uredbe, ob tem pa posebno pozornost nameni učinkovitosti organov, imenovanih v skladu s členom 2, in praktičnemu izvajanju člena 3(c) in člena 9. Poročilo po potrebi spremljajo predlogi za prilagoditve te uredbe razvoju sistemov obveščanja.

Člen 25

Razveljavitev

1.  Uredba (ES) št. 1348/2000 se razveljavi z dnem začetka uporabe te uredbe.

2.  Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. novembra 2008, razen člena 23, ki se uporablja od 13. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.




PRILOGA I

image

image

►(1) M1  

►(2) M1  

image

image

image

image

image

image

image




PRILOGA II

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

▼M1

image

▼B

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image




PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA



Uredba (ES) št. 1348/2000

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1(1), prvi stavek

člen 1(1), drugi stavek

člen 1(2)

člen 1(2)

člen 1(3)

člen 2

člen 2

člen 3

člen 3

člen 4

člen 4

člen 5

člen 5

člen 6

člen 6

člen 7(1)

člen 7(1)

člen 7(2), prvi stavek

člen 7(2), prvi stavek

člen 7(2), drugi stavek

člen 7(2), drugi stavek (uvodni stavek) in člen 7(2)(a)

člen 7(2)(b)

člen 7(2), tretji stavek

člen 8(1), uvodni stavek

člen 8(1), uvodni stavek

člen 8(1)(a)

člen 8(1)(b)

člen 8(1)(b)

člen 8(1)(a)

člen 8(2)

člen 8(2)

člen 8(3) do (5)

člen 9(1) in (2)

člen 9(1) in (2)

člen 9(3)

člen 9(3)

člen 10

člen 10

člen 11(1)

člen 11(1)

člen 11(2)

člen 11(2), prvi pododstavek

člen 11(2), drugi pododstavek

člen 12

člen 12

člen 13

člen 13

člen 14(1)

člen 14

člen 14(2)

člen 15(1)

člen 15

člen 15(2)

člen 16

člen 16

člen 17, uvodni stavek

člen 17

člen 17(a) do (c)

člen 18(1) in (2)

člen 18(1) in (2)

člen 18(3)

člen 19

člen 19

člen 20

člen 20

člen 21

člen 21

člen 22

člen 22

člen 23(1)

člen 23(1), prvi stavek

člen 23(1), drugi stavek

člen 23(2)

člen 23(2)

člen 23(3)

člen 24

člen 24

člen 25

člen 25

člen 26

Priloga

Priloga I

Priloga II

Priloga III