Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 ( 1 ), kakor je bil revidiran v Luxembourgu dne 25. junija 2005 ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“),

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008-2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES ( 3 ) (v nadaljnjem besedilu „Notranji Sporazum“), in zlasti člena 10(1) Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES ( 4 ) določa večletni finančni okvir za obdobje 2008-2013 in vstavlja novo Prilogo Ib v Sporazum o partnerstvu AKP-ES.

(2)

Notranji sporazum določa različna finančna sredstva 10. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu „ERS“), razdelitveni ključ za prispevke in znesek prispevkov za 10. ERS, ustanavlja Odbor ERS in Odbor Sklada za spodbujanje naložb (v nadaljnjem besedilu „Odbor SSN“) ter določa pravilo ponderiranja glasov in kvalificirane večine v navedenih odborih.

(3)

Notranji sporazum poleg tega določa skupni znesek pomoči Skupnosti skupini afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu „države AKP“) (razen Južnoafriški republiki) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu „ČDO“) iz 10. ERS, ki se financira s prispevki držav članic, za šestletno obdobje 2008-2013 v višini 22 682 milijonov EUR. Od zneska iz 10. ERS, določenega z Notranjim sporazumom, bi bilo treba 21 966 milijonov EUR dodeliti državam AKP, kakor je določeno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008-2013 iz Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, 286 milijonov EUR pa bi bilo treba dodeliti ČDO in 430 milijonov EUR bi bilo treba dodeliti Komisiji za odhodke za podporo, ki so povezani z njenim programiranjem in izvajanjem ERS.

(4)	Dodelitev sredstev iz 10. ERS za ČDO urejajo Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti ( 5 ), Izvedbena uredba Komisije (ES) št. 2304/2002 ( 6 ) ter njene morebitne naknadne posodobitve.

(5)

Ukrepe, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči ( 7 ) in so v skladu z navedeno uredbo upravičeni do financiranja, bi bilo treba iz 10. ERS financirati le v izjemnih primerih, kadar je takšna pomoč potrebna za zagotovitev neprekinjenega sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj in je ni mogoče financirati iz splošnega proračuna Evropske unije.

(6)	Svet je 11. aprila 2006 sprejel načelo o financiranju mirovne pomoči za Afriko iz 10. ERS v višini do 300 milijonov EUR, in sicer v obdobju 2008-2010, obenem pa se je dogovoril glede prihodnjih pogojev in načinov ter zasnove tega instrumenta.

(7)

Države, podpisnice Protokola o sladkorju, iz Protokola 3 k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, ki jih je prizadela sladkorna reforma Skupnosti, bi morale biti upravičene do spremljevalnih ukrepov, financiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja ( 8 ). Države AKP bodo prav tako imele dostop do pomoči Skupnosti iz tematskih programov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu ( 9 ). Ti tematski programi bi morali prispevati dodano vrednost, biti skladni, subsidiarni in dodatni v razmerju do geografskih programov, financiranih iz ERS.

(8)	Sporazum o partnerstvu AKP-ES poudarja pomembnost regionalnega sodelovanja med državami AKP, ČDO in najbolj oddaljenimi regijami Skupnosti.

(9)

Sklep 2005/446/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta ( 10 ) določa, da se po 31. decembru 2007 ne bodo več prevzemale obveznosti za sredstva 9. ERS, ki jih upravlja Komisija, subvencionirane obresti, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu „EIB“), in prihodke od obresti na ta odobrena proračunska sredstva. Ta datum se po potrebi lahko spremeni.

(10)

Za izvajanje ERS bi bilo treba določiti postopek programiranja, pregledovanja in odobravanja pomoči ter opredeliti podrobna pravila za nadzor porabe pomoči. Predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, so 17. julija 2006 z namenom sprejetja izvedbene uredbe in finančne uredbe ter med drugim z namenom ustanovitve Odbora ERS in Odbora SSN sprejeli Sklep 2006/610/ES ( 11 ) o začasni uporabi Notranjega sporazuma.

(11)

Svet je 24. novembra 2004 sprejel sklepe o učinkovitosti zunanjega ukrepanja EU, vključno z nadaljnjo krepitvijo dopolnjevanja in usklajevanja razvojnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami. Svet se je 24. maja 2005 obvezal k pravočasni izvedbi in spremljanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči ter posebnih obvez EU, sprejetih na forumu v Parizu, ki je potekal od 28. februarja do 2. marca 2005. Svet je 11. aprila 2006 sprejel sklepe o skupnem okviru za strateške dokumente držav, s čimer se je EU in drugim zainteresiranim donatorjem omogočilo skupno večletno programiranje. Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o pomenu dopolnjevanja in delitve dela kot sestavnih elementov učinkovitosti pomoči.

(12)

Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija so 22. decembra 2005 sprejeli Skupno izjavo o razvojni politiki Evropske unije ( 12 ) Evropski svet je zatem decembra 2005 sprejel strategijo za Afriko, Svet pa sklepe o strategiji za Karibe (10. aprila 2006) in za Pacifik (17. julija 2006).

(13)

Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o Upravljanju v evropskem soglasju o razvojni politiki: Usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti, v katerih poudarja, da bi bilo treba v zvezi z dodelitvijo motivacijskega deleža iz pobude za upravljanje opraviti temeljito razpravo med državami članicami in Komisijo ter poudarja potrebo, da Komisija v svoje delo vključi pristojne organe Sveta –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. Geografsko sodelovanje z državami in regijami AKP v okviru Evropskega razvojnega sklada (ERS) temelji na ciljih, osnovnih načelih in vrednotah iz splošnih določb Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ( 13 ), kakor je bil nazadnje spremenjen (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU).

2. V okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, evropskega soglasja o razvoju in agende za spremembe ter naknadnih sprememb in dopolnitev je zlasti:

Doseganje teh ciljev se meri z ustreznimi kazalniki, vključno s kazalniki človekovega razvoja, zlasti z razvojnim ciljem tisočletja 1 za točko (a) in razvojnimi cilji tisočletja 1 do 8 za točko (b) ter, po letu 2015, z drugimi kazalniki, ki so jih Unija in njene države članice sprejele na mednarodni ravni.

3. Načrtovanje programov je zasnovano tako, da se v kar največji meri izpolnijo merila za uradno razvojno pomoč (v nadaljnjem besedilu: URP), ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD/DAC), pri čemer se upošteva cilj Unije, ki poskuša doseči, da se v obdobju 2014–2020 vsaj 90 % njene celotne zunanje pomoči šteje za URP.

4. Ukrepi, predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/96 ( 14 ), ki so upravičeni do financiranja v skladu z navedeno uredbo, se načeloma ne financirajo v okviru te uredbe, razen če je treba zagotoviti kontinuiteto sodelovanja med prehodom iz kriznih razmer v stabilne pogoje za razvoj. V teh primerih je treba posebno pozornost nameniti temu, da se zagotovi dejanska povezava med humanitarno pomočjo, sanacijo in razvojno pomočjo in da ti prispevajo k zmanjševanju tveganja nesreč in odpornosti nanje.

1. Pri izvajanju te uredbe se v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zagotovita skladnost z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije ter koherenca politik za razvoj. Zato ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), temeljijo na politikah sodelovanja, določenih v dokumentih, kot so sporazumi, deklaracije in akcijski načrti med Unijo ter zadevnimi tretjimi državami in regijami, pa tudi na odločitvah, posebnih interesih ter prednostnih nalogah politike in strategijah Unije.

2. Unija in države članice si prizadevajo za skupno večletno načrtovanje programov, ki temelji na strategijah za zmanjševanje revščine ali enakovrednih razvojnih strategijah partnerskih držav. Izvajajo lahko skupne ukrepe, vključno s skupnimi analizami teh strategij in skupnimi odzivi nanje, v katerih določajo prednostne sektorje za ukrepanje ter delitev dela znotraj držav, in sicer s skupnimi misijami na ravni vseh donatorjev ter z uporabo dogovorov o sofinanciranju in prenesenem sodelovanju.

3. Unija spodbuja večstranski pristop h globalnim izzivom in pri tem sodeluje z državami članicami in partnerskimi državami. Po potrebi spodbuja sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in organi ter drugimi dvostranskimi donatorji.

4. Odnosi med Unijo in njenimi državami članicami ter partnerskimi državami temeljijo na skupnih vrednotah, kot so človekove pravice, demokracija in pravna država ter načeli lastne in vzajemne odgovornosti, ter jih tudi spodbujajo. Podpora partnerjem bo prilagojena njihovemu razvoju ter zavezam in napredku na področju človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja.

V odnosih s partnerskimi državami se upoštevajo tudi njihova zavezanost in dosedanji dosežki pri izvajanju mednarodnih sporazumov ter uresničevanju pogodbenih odnosov z Unijo, tudi na področju migracij, kot je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

5. Unija spodbuja učinkovito sodelovanje s partnerskimi državami in regijami v skladu z mednarodno dobro prakso. Kadar je to mogoče, svojo pomoč usklajuje z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi strategijami, reformnimi politikami in postopki partnerskih držav ter podpira demokratično, nacionalno in vzajemno odgovornost. Zato spodbuja:

6. Unija po potrebi podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, razvojne razsežnosti partnerskih sporazumov in tristransko sodelovanje. Spodbuja tudi sodelovanje na ravni jug-jug.

7. Unija se pri dejavnostih razvojnega sodelovanja po potrebi opira na izkušnje držav članic z reformami in tranzicijo in na ustrezna dognanja ter jih razširja.

8. Unija si v skladu s členom 4 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU prizadeva za redno izmenjavo informacij z nosilci partnerstva.

1. Komisija v okviru finančnih omejitev iz člena 2 Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES ( 15 ) (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum) določi večletne okvirne dodelitve sredstev za posamezno državo in regijo AKP in za sodelovanje znotraj držav AKP na podlagi meril iz členov 3, 9 in 12c Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EUS.

2. Pri določanju okvirnih nacionalnih dodelitev se uporabi diferenciran pristop, da se tako partnerskim državam zagotovi posebno, po meri izdelano sodelovanje, ki temelji na:

Države, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvite države, države z nizkim dohodkom in države v krizi in po krizi ter nestabilne in ranljive države, bodo imele prednost pri dodeljevanju sredstev.

Unija bo svojo podporo z dinamičnimi ukrepi, ki so usmerjeni v rezultate in prilagojeni posamezni državi, kot je navedeno v členu 7(2), prilagodila razmeram v zadevni državi ter njenim zavezam in napredku v zvezi z dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo ter njeni sposobnosti izvajanja reform in izpolnjevanja zahtev in potreb njenih prebivalcev.

3. Odbor Evropskega razvojnega sklada, ustanovljen s členom 8 Notranjega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Odbor ERS), izmenja mnenja o metodi določanja večletne okvirne dodelitve sredstev iz odstavka 1 tega člena.

1. Postopek načrtovanja programov za pomoč državam in regijam AKP v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU se izvaja v skladu s splošnimi načeli iz členov 1 do 14 Priloge IV k navedenemu sporazumu ter členov 1 in 2 te uredbe.

2. Razen v primerih iz odstavka 3 se programi načrtujejo skupaj z zadevno partnersko državo ali regijo in se vedno bolj usklajujejo s strategijo partnerske države ali regije za zmanjšanje revščine ali z enakovrednimi strategijami.

Unija in države članice se že v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov in nato ves čas posvetujejo med seboj zaradi večje skladnosti, dopolnjevanja in doslednosti svojih dejavnosti sodelovanja. To posvetovanje lahko vodi v skupno načrtovanje programov z državami članicami, ki imajo lokalna predstavništva. Skupno načrtovanje programov bi moralo temeljiti na primerjalnih prednostih donatorjev Unije. Druge države članice so pozvane k sodelovanju za krepitev skupnega zunanjega delovanja Unije.

Financiranje EIB prispeva k splošnim načelom Unije, zlasti načelom iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ciljem Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, kot je zmanjševanje revščine z vključujočo in trajnostno rastjo ter gospodarskim, okoljskim in družbenim razvojem. EIB in Komisija bi morali po potrebi poskušati doseči čim večjo sinergijo pri načrtovanju programov ERS. Z EIB se že v zgodnji fazi opravi posvetovanje, ki je povezano z njenim strokovnim znanjem in njenimi dejavnostmi, da se poveča usklajenost zunanjega delovanja Unije.

Posvetovanje se opravi tudi z drugimi donatorji in nosilci razvoja, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi organi.

3. V okoliščinah, kot so navedene v členu 3(3) in členu 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, lahko Komisija določi posebne določbe za načrtovanje programov in izvajanje razvojne pomoči s tem, da sama upravlja sredstva, ki so dodeljena zadevni državi, v skladu z ustreznimi politikami Unije.

4. Unija bo načeloma usmerila svojo dvostransko pomoč na največ tri sektorje, o katerih se dogovori s partnerskimi državami.

1. Strateški dokumenti so dokumenti, ki jih pripravita Unija in zadevna partnerska država ali regija, da se zagotovi usklajen politični okvir razvojnega sodelovanja, ki je skladen s splošnim namenom in področjem uporabe, cilji in splošnimi načeli Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter načeli, določenimi v členih 2, 8 in 12(a) Priloge IV k navedenemu sporazumu.

Pri pripravi in izvajanju strateških dokumentov se upoštevajo naslednja načela učinkovitosti pomoči: nacionalna lastna odgovornost, partnerstvo, koordinacija, usklajevanje, uskladitev s sistemi držav ali regij prejemnic, preglednost, vzajemna odgovornost in usmerjenost k doseganju rezultatov, kakor je določeno v členu 2 te uredbe. Programsko obdobje mora biti načelno usklajeno s strateškimi cikli partnerskih držav.

2. V soglasju z zadevno partnersko državo ali regijo strateški dokument ni potreben za:

3. Strateški dokumenti niso potrebni za države ali regije, ki za obdobje 2014–2020 na podlagi te uredbe prejmejo začetno dodelitev sredstev Unije v znesku, ki ne presega 50 milijonov EUR. V teh primerih večletni okvirni programi vključujejo odziv Unije za te države ali regije.

Če možnosti iz odstavkov 2 in 3 niso sprejemljive za partnersko državo ali regijo, se pripravi strateški dokument.

4. Razen v primerih, navedenih v členu 4(3), večletni okvirni programi temeljijo na dialogu z zadevno partnersko državo ali regijo in so pripravljeni na podlagi strateških dokumentov ali podobnih dokumentov iz tega člena ter bodo predmet sporazuma z zadevno državo ali regijo.

Za namene te uredbe se lahko skupni večletni programski dokument iz točke (b) odstavka 2 tega člena, ki je skladen z načeli in pogoji iz tega odstavka, vključno z okvirno dodelitvijo sredstev, šteje, v skladu s postopkom iz člena 14, za večletni okvirni program v soglasju z zadevno partnersko državo ali regijo.

5. V večletnih okvirnih programih se določajo prednostni sektorji za financiranje s strani Unije, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki učinkovitosti in okvirne finančne dodelitve, tako v celoti kot tudi za vsako prednostno področje posebej. V njih bo tudi pojasnjeno, kako bodo predlagani programi prispevali k splošni strategiji države iz tega člena ter kako bodo prispevali k izvedbi agende za spremembe.

V skladu z načeli učinkovitosti pomoči strategija znotraj AKP preprečuje razdrobljenost ter zagotavlja dopolnjevanje in dodano vrednost državnih in regionalnih programov.

6. Poleg programskih dokumentov za države in regije, bodo Komisija in države AKP prek sekretariata AKP pripravile strateški dokument znotraj AKP ter zadevni večletni okvirni program, in sicer v skladu z načeli iz členov 12 do 14 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

7. Posebne določbe iz člena 4(3) so lahko v obliki posebnih podpornih programov, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine iz člena 6(1).

Načrtovanje programov za države in regije v krizi, države in regije po krizi ali nestabilne države in regije

1. Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v krizi in po krizi ali nestabilne države in regije ali tiste, v katerih obstaja velika verjetnost naravnih nesreč, je treba ustrezno upoštevati ranljivost, posebne potrebe in okoliščine zadevnih prebivalcev, držav ali regij.

Unija je še naprej v celoti zavezana izvajanju novega dogovora za delovanje v nestabilnih državah in njegovim načelom, med drugim z usmeritvijo na pet ciljev na področju gradnje miru in države in ob hkratnem zagotavljanju lokalne odgovornosti in tesnem usklajevanju z nacionalnimi načrti, ki se pripravijo v okviru izvajanja novega dogovora.

Ustrezna pozornost bo namenjena preprečevanju in reševanju sporov, gradnji države in miru, pokonfliktnemu doseganju sprave in ukrepom obnove, zlasti z usmerjanjem na vključujoče in legitimne politike, varnost, pravosodje, gospodarske temelje in vzpostavitev zmogljivosti za odgovorno in pošteno opravljanje storitev. Posebna pozornost bo namenjena vlogi žensk in pričakovanjem otrok v teh procesih.

Kadar so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne razmere, razmere po krizi ali nestabilne razmere, ali pa so bile zaradi tega prizadete, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju med pomočjo, sanacijo in razvojem med vsemi zadevnimi akterji, tudi kar zadeva politične pobude, da se spodbudi prehod iz izrednih razmer v fazo razvoja. Načrtovanje programov za nestabilne države in regije ali države in regije, ki so redno izpostavljene naravnim nesrečam, zagotavlja pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje in reševanje posledic takih nesreč, obravnava pa tudi dovzetnost za pretrese in krepi odpornost.

2. Za države ali regije, ki se spopadajo s krizo, pokriznimi ali nestabilnimi razmerami, se lahko opravi ad hoc pregled strategije sodelovanja države ali regije. V okviru takega pregleda se lahko državi ali regiji predlaga posebna in prilagojena strategija za zagotovitev prehoda k dolgoročnemu sodelovanju in razvoju, ki spodbuja boljše usklajevanje ter prehod med humanitarnimi in razvojnimi instrumenti politike.

1. Programske dokumente, ki vključujejo okvirne razporeditve sredstev, odobri Komisija v skladu s postopkom iz člena 14.

Ko Komisija programske dokumente pošlje Odboru ERS, jih hkrati v vednost pošlje tudi Skupni parlamentarni skupščini, pri čemer v celoti upošteva postopek sprejemanja odločitev v skladu z naslovom IV te uredbe.

Programske dokumente nato potrdi zadevna država ali regija AKP, kot je določeno v Prilogi IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. Države ali regije, ki nimajo podpisanega programskega dokumenta, so še naprej upravičene do financiranja v skladu s pogoji iz člena 4(3) te uredbe.

2. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi ter okvirne dodelitve, ki jih vsebujejo, se lahko prilagodijo ob upoštevanju pregledov, kot je določeno v členih 5, 11 in 14 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

V skladu z določbami člena 2(4) in člena 3(2) te uredbe in na podlagi prejšnjih ERS in drugih izkušenj, pridobljenih s spodbujevalnimi ukrepi, vključno s pridobljenimi izkušnjami, se lahko okvirne dodelitve za posamezne države med drugim dopolnijo z mehanizmom uspešnosti. V zvezi s tem se ob priznavanju, da so nestabilne in ranljive države deležne posebne obravnave, da se zagotovi ustrezno upoštevanje njihovih posebnih potreb, dajo na voljo sredstva, po možnosti do obsega spodbujevalne tranše za upravljanje v okviru 10. ERS, da se spodbujajo v rezultate usmerjene reforme v skladu z agendo za spremembe in za izpolnjevanje zavez iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Odbor ERS v skladu s členom 14(2) te uredbe izmenja mnenja o mehanizmu uspešnosti.

3. Postopek iz člena 14 se uporablja tudi za večje spremembe, ki znatno spreminjajo strategijo ter njene programske dokumente in/ali programljivo dodeljevanje sredstev. Kjer je primerno, zadevna država ali regija AKP naknadno odobri ustrezne dodatke k programskim dokumentom.

4. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, vključno s primeri iz člena 6(2), se postopek iz člena 14(4) lahko uporabi za spremembo programskih dokumentov iz člena 5.

Izvajanje pomoči za države in regije AKP, ki jo upravljata Komisija in EIB na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se izvaja v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS).

1. Komisija sprejme letne akcijske programe na osnovi okvirnih programskih dokumentov iz člena 5.

V primeru ponavljajočih se ukrepov lahko sprejme tudi večletne akcijske programe za obdobje do treh let.

Po potrebi in ustrezno utemeljeno se lahko sprejme tudi posamezen ukrep pred ali po sprejetju letnega ali večletnega akcijskega programa.

2. Akcijske programe in posamezne ukrepe pripravljajo Komisija skupaj z EIB in partnersko državo ali regijo ter vključujejo države članice, ki imajo lokalna predstavništva, in se usklajujejo z drugimi donatorji, kadar je to primerno, zlasti v primeru skupnega načrtovanja programov. Države članice, ki niso lokalno zastopane, bodo o dejavnostih na terenu obveščene.

Akcijski programi vsebujejo poseben opis vsake predvidene dejavnosti. V opisu bodo opredeljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti.

Pričakovani rezultati bodo določeni v smislu učinkov, izidov in učinkovitosti, s količinsko ali kakovostno ovrednotenimi cilji, zagotovili pa bodo razlage o medsebojnih povezavah ter o povezavah s cilji iz večletnega okvirnega programa. Učinki in načeloma izidi imajo specifične, merljive in realistične kazalnike z baznimi linijami in časovnimi opredelitvami, ki so kar najbolj usklajeni z lastnimi učinki in merili partnerske države ali regije. Po potrebi bo opravljena analiza stroškov in koristi.

V opisu se določijo tveganja s predlogi za njihovo zmanjševanje, kjer je to potrebno, analiza posebnega sektorja ter ključni deležniki, načini izvajanja, proračun in okvirni časovni razpored ter v primeru proračunske podpore merila za izplačilo, vključno z morebitnimi spremenljivimi obroki. Opredeljeni so tudi vsi povezani podporni ukrepi ter ureditve za spremljanje, revizijo in ocenjevanje.

Po potrebi je v opisu navedena komplementarnost s tekočimi ali načrtovanimi dejavnostmi EIB v partnerski državi ali regiji.

3. V primerih iz člena 4(3) in v primerih nepredvidenih in ustrezno utemeljenih potreb ali izrednih okoliščin lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, vključno z olajšanjem prehoda od nujne pomoči na dolgoročne razvojne dejavnosti ali ukrepe, da se prebivalci bolje pripravijo na ravnanje v ponavljajočih se krizah.

4. V skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe Komisija sprejme akcijske programe in posamezne ukrepe, določene v odstavku 1, za katere finančna pomoč Unije presega 5 milijonov EUR ter posebne ukrepe, za katere finančna pomoč Unije presega 10 milijonov EUR. Ta postopek se ne zahteva za akcijske programe in ukrepe pod temi pragovi ter za njihove nebistvene spremembe. Nebistvene spremembe so tehnične prilagoditve, kot so podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporeditev sredstev v okviru napovedanega proračuna ali povečanje ali zmanjšanje obsega proračunskih sredstev za manj kot 20 % prvotnega proračuna, vendar ne več kot 10 milijonov EUR, če te spremembe bistveno ne vplivajo na cilje prvotnega akcijskega programa ali ukrepa. V takih primerih Komisija sprejme akcijske programe in ukrepe ter njihove nebistvene spremembe in o tem v enem mesecu po njihovem sprejetju obvesti Odbor ERS.

Vsaka država članica lahko zahteva, da se projekt ali program umakne iz akcijskega programa, predloženega Odboru ERS, v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe. Če to zahtevo podpre manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje, kakor je določeno v členu 8(3) v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, Komisija sprejme akcijski program brez zadevnega projekta ali programa. Umaknjeni projekt ali program se pozneje ponovno predloži Odboru ERS ločeno od akcijskega programa, in sicer v obliki posameznega ukrepa, ki ga Komisija nato sprejme v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe, razen če Komisija v skladu z mnenji držav članic v Odboru ERS zadevnega projekta ali programa ne želi nadaljevati.

V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot so krize, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija sprejme posamezne ali posebne ukrepe ali spremembe obstoječih akcijskih programov in ukrepov v skladu s postopkom iz člena 14(4) te uredbe.

5. Komisija sprejme posebne akcijske programe za podporo odhodkom, navedenim v členu 6 Notranjega sporazuma v skladu s postopkom iz člena 14 te uredbe. Vse spremembe v akcijskih programih za podporo odhodkom se sprejmejo v skladu z istim postopkom.

6. Na ravni projektov se izvaja ustrezno okoljsko preverjanje, vključno s preverjanjem podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in povezanih socialnih učinkov, pri čemer se po potrebi izvede presoja vplivov na okolje (PVO) za projekte, ki bi lahko vplivali na okolje, zlasti če obstaja možnost, da bi imeli večje škodljive vplive na okolje in/ali na družbo, ki so občutljivi, raznoliki ali jih še ni bilo. To preverjanje bo potekalo po mednarodno priznanih praksah. Kadar je to ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške okoljske presoje. Zagotovita se udeležba deležnikov pri okoljskih presojah in dostop javnosti do njihovih rezultatov.

1. Države članice lahko na lastno pobudo Komisiji ali EIB zagotovijo prostovoljne prispevke v skladu s členom 1(9) Notranjega sporazuma, s čimer pripomorejo k doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU zunaj dogovorov o skupnem sofinanciranju. Takšni prispevki ne vplivajo na celotno dodelitev sredstev v okviru ERS. Obravnavajo se na enak način kot redni prispevki držav članic iz člena 1(2) Notranjega sporazuma, razen določb členov 6 in 7 Notranjega sporazuma, za katere se lahko določijo posebne rešitve v dvostranskem sporazumu o prispevkih.

2. Namenjanje sredstev se določi le v ustrezno utemeljenih okoliščinah, na primer kot odziv na izredne okoliščine iz člena 4(3). V takem primeru se prostovoljni prispevki, zaupani Komisiji, obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s finančno uredbo za ERS.

3. Dodatna sredstva se vključijo v postopek programiranja in pregleda ter v letne akcijske programe, posamezne in posebne ukrepe iz te uredbe ter odražajo lastno odgovornost partnerskih držav ali regij.

4. Vse spremembe akcijskih programov ter posameznih ali posebnih ukrepov, ki nastanejo zaradi tega, Komisija sprejme v skladu s členom 9.

5. Države članice, ki Komisiji ali EIB poverijo dodatne prostovoljne prispevke za podporo pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, o teh prispevkih predhodno obvestijo Svet in Odbor ERS ali Odbor Sklada za spodbujanje naložb.

Pomoč Unije ne ustvari posebnih davkov, carin ali pristojbin oziroma ne sproži njihovega zbiranja.

Brez poseganja v člen 31 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU so tovrstni davki, carine in pristojbine lahko upravičeni po pogojih, določenih v finančni uredbi za ERS iz člena 10(2) Notranjega sporazuma.

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim oblikam protipravnega ravnanja ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa tudi z izterjavo ali po potrebi vračilom neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo in preverjanje pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ), in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 17 ), z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu z njihovimi pristojnostmi opravljajo revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem.

Pravila o nacionalnosti in poreklu v postopkih oddaje javnih naročil, dodeljevanja nepovratnih sredstev in drugih postopkih dodeljevanja

Pravila o nacionalnosti in poreklu v postopkih oddaje javnih naročil, dodeljevanja nepovratnih sredstev in drugih postopkih dodeljevanja so opredeljeni v členu 20 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU.

1. Odbor ERS poda svoje mnenje v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 3 do 4 tega člena.

Opazovalec EIB sodeluje pri delu Odbora ERS, kadar ta obravnava vprašanja, ki zadevajo EIB.

Komisija za programe proračunske podpore, za katere je Odbor ERS izrazil pozitivno mnenje, vendar so bili med izvajanjem prekinjeni, vnaprej obvesti Odbor o prekinitvi in naknadni odločitvi, da se izplačila nadaljujejo.

Vsaka država članica lahko kadar koli zahteva od Komisije, da Odboru ERS priskrbi informacije ter z njo izmenja mnenja o vprašanjih, povezanih z nalogami iz tega odstavka. Takšne izmenjave mnenj lahko vodijo do oblikovanja priporočil držav članic, ki jih Komisija upošteva.

3. Če je Odbor ERS naprošen, da poda mnenje, mu predstavnik Komisije v roku, določenem v Sklepu Sveta o poslovniku Odbora ERS iz člena 8(5) Notranjega sporazuma, predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor ERS da svoje mnenje v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve in ni daljši od 30 dni. EIB sodeluje v izmenjavi mnenj. Mnenje se sprejme s kvalificirano večino iz člena 8(3) Notranjega sporazuma na osnovi glasov držav članic, ponderiranih na način iz člena 8(2) Notranjega sporazuma.

Ko Odbor ERS poda mnenje, Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

Vendar če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ERS, jih Komisija brez odlašanja predloži Svetu. V takšnem primeru Komisija odloži začetek uporabe ukrepov za obdobje, ki načeloma ni daljše od 30 dni od datuma takšnega obvestila, a se v izrednih okoliščinah lahko podaljša do 30 dni. Svet lahko v tem obdobju z enako kvalificirano večino kot Odbor ERS sprejme drugačen sklep.

4. Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v skladu s členom 7(4) in členom 9(4) sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj brez predhodne predložitve Odboru ERS in ki ostanejo veljavni za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.

Najpozneje 14 dni po njihovem sprejetju, predsednik predloži ukrepe Odboru ERS, da pridobi njegovo mnenje.

Če Odbor ERS poda negativno mnenje v skladu z odstavkom 3 tega člena, Komisija nemudoma razveljavi ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Okvirni programi za sodelovanje znotraj držav AKP določijo sredstva za mirovno pomoč za Afriko. To financiranje se lahko dopolni z regionalnimi okvirnimi programi. Uporabi se poseben postopek:

Ob koncu prvega večletnega akcijskega programa bodo Unija in njene države članice pregledale rezultate in postopke mirovne pomoči za Afriko ter razpravljale o možnostih za prihodnje možnosti financiranja. V tem smislu in da bi mirovno pomoč za Afriko postavili na trdnejše temelje, bodo Unija in njene države članice obravnavale vprašanje sredstev za operacije za podporo miru, tudi tiste, ki jih financira ERS, ter trajnostne pomoči Unije za operacije za podporo miru pod vodstvom Afrike po letu 2020. Poleg tega bo Komisija najpozneje leta 2018 opravila oceno pomoči.

1. Odbor Sklada za spodbujanje naložb, ustanovljen pod pokroviteljstvom EIB v skladu s členom 9 Notranjega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Odbor SSN), sestavljajo predstavniki držav članic in predstavnik Komisije. Opazovalec generalnega sekretariata Sveta in opazovalec Evropske službe za zunanje delovanje sta tudi vabljena na udeležbo. Vsaka država članica in Komisija imenujeta enega predstavnika in enega namestnika. Zaradi ohranjanja kontinuitete izvolijo člani Odbora SSN iz svoje srede predsednika Odbora SSN za obdobje dveh let. EIB zagotovi Odboru tajniške in podporne storitve. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora SSN, ki so jih imenovale države članice, ali njihovi namestniki.

Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora SSN na podlagi predloga, ki ga pripravi EIB po posvetovanju s Komisijo.

Odbor SSN odloča s kvalificirano večino. Glasovi se ponderirajo, kakor je določeno v členu 8 Notranjega sporazuma.

Odbor SSN se sestane najmanj štirikrat letno. Dodatni sestanki se lahko skličejo na zahtevo EIB ali članov Odbora SSN, kakor je določeno v njegovem poslovniku. Poleg tega lahko Odbor SSN poda mnenje s pisnim postopkom v skladu z njegovim poslovnikom.

Zaradi racionalizacije odobritvenega postopka za manjše transakcije lahko Odbor SSN izrazi pozitivno mnenje o predlogih EIB za globalno dodelitev (subvencionirane obrestne mere, tehnična pomoč) ali globalno dovoljenje (dajanje posojil, lastniški kapital), ki jih EIB nato brez dodatnega mnenja Odbora SSN in/ali Komisije nadalje dodeli posameznim projektom v skladu z merili, določenimi v globalni dodelitvi ali dovoljenju, vključno z najvišjim zneskom nadaljnje dodelitve posameznemu projektu.

Poleg tega lahko upravljavski organi EIB občasno zahtevajo, da Odbor SSN poda mnenje o vseh predlogih za financiranje ali nekaterih kategorijah predlogov za financiranje.

4. EIB Odboru SSN pravočasno predloži vse zadeve, za katere se zahteva njegova odobritev ali mnenje, kakor določata odstavka 2 oziroma 3. Vse predloge, ki se Odboru SSN predložijo v mnenje, je treba pripraviti v skladu z ustreznimi merili in načeli, opredeljenimi v operativnih smernicah SSN.

5. EIB tesno sodeluje s Komisijo in, kadar je to primerno, usklajuje svoje dejavnosti z drugimi donatorji. EIB zlasti:

Če Komisija v treh tednih po predložitvi predloga ne sporoči svojega negativnega mnenja o takem predlogu, se šteje, da je dala pozitivno mnenje ali da se s predlogom strinja. Komisija lahko v zvezi z mnenji o projektih finančnega ali javnega sektorja in odobritvijo subvencioniranih obrestnih mer zahteva, da se ji končni predlog projekta predloži v mnenje ali odobritev dva tedna, preden se pošlje Odboru SSN.

6. EIB ne izvaja ukrepov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 3, če Odbor SSN ne da pozitivnega mnenja.

Potem ko Odbor SSN poda pozitivno mnenje, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki. Zlasti se lahko odloči, da s predlogom ne nadaljuje. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o primerih, v katerih se je odločila, da ne nadaljuje postopka v zvezi s predlogom.

V zvezi s posojili iz svojih lastnih sredstev in naložbami SSN, za katere ni potrebno mnenje Odbora SSN, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki, v primeru SSN pa v skladu s smernicami SSN in naložbenimi strategijami, ki jih odobri Odbor SSN.

Ne glede na negativno mnenje Odbora SSN o predlogu za odobritev subvencioniranih obrestnih mer lahko EIB nadaljuje postopek v zvezi z zadevnim posojilom brez ugodnosti subvencioniranih obrestnih mer. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za nadaljevanje postopka v zvezi s posojilom.

EIB se lahko ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v operativnih smernicah SSN, in če bistveni cilj zadevnega posojila ali naložbe SSN ostane nespremenjen, odloči, da spremeni pogoje posojila ali naložbe SSN, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje v skladu z odstavkom 3, ali katerega koli posojila, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje glede subvencioniranih obrestnih mer. EIB se zlasti lahko odloči, da poveča znesek posojila ali naložbe SSN za največ 20 %.

Takšno povečanje lahko v zvezi s projekti s subvencioniranimi obrestnimi merami iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU privede do sorazmernega povečanja vrednosti subvencioniranih obrestnih mer. EIB redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje. Če se zaprosi za povečanje vrednosti subvencije za projekte na podlagi člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, mora Odbor SSN podati mnenje, preden EIB nadalje ukrepa.

7. EIB upravlja naložbe SSN in vsa sredstva iz naslova SSN v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Zlasti lahko sodeluje v upravnih in nadzornih organih pravnih oseb, pri katerih se vlagajo sredstva SSN, in lahko v skladu z operativnimi smernicami SSN spodbija, uveljavlja in spreminja pravice, ki jih ima iz naslova SSN.

Za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija odloči, da so države v razvoju, ki niso države AKP, in organi regionalnega povezovanja, v katerih so udeležene članice AKP, ki spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje ter so upravičeni do pomoči Unije iz drugih instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja, če je zadevni projekt ali program regionalne ali čezmejne narave ter je v skladu s členom 6 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, upravičeni do sredstev iz točke (a)(i) člena 1(2) Notranjega sporazuma. Čezmorske države in ozemlja (v nadaljnjem besedilu: ČDO), upravičeni do pomoči Unije v skladu z Sklepom Sveta 2013/755/EU ( 18 ), in najbolj oddaljene regije Unije tudi lahko sodelujejo v regionalnih projektih ali programih sodelovanja; financiranje, ki omogoča udeležbo teh ozemelj ali oddaljenih regij, se prišteje sredstvom iz točke (a)(i) člena 1(2) Notranjega sporazuma. Treba bi bilo upoštevati cilj okrepljenega sodelovanja med državami članicami, najbolj oddaljenimi regijami Unije, ČDO in državami AKP in po potrebi vzpostaviti mehanizme usklajevanja. Zagotovitev teh sredstev in vrst financiranja iz Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 ( 19 ) se lahko opredeli v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih ter akcijskih programih in ukrepih iz člena 9 te uredbe.

1. Komisija in EIB redno spremljata svoje dejavnosti in financirane ukrepe ter pregledujeta napredek pri doseganju pričakovanih rezultatov. Komisija bo izvedla tudi ocene učinka in učinkovitosti svojih sektorskih politik in ukrepov ter učinkovitost načrtovanja programov, po potrebi s pomočjo neodvisnih zunanjih ocen. Ustrezno se bodo upoštevali predlogi Sveta o neodvisnih zunanjih ocenjevanjih. Ocene bi morale temeljiti na načelih dobre prakse OECD/DAC, da se ugotovi, ali so bili izpolnjeni posebni cilji ob upoštevanju enakosti spolov, da se oblikujejo priporočila in zagotovijo dokazi za olajšanje učenja, da bi se izboljšale prihodnje dejavnosti. Podlaga za to ocenjevanje so vnaprej določeni, jasni, pregledni in merljivi kazalniki, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi.

EIB redno obvešča Komisijo in države članice o izvajanju projektov, ki se financirajo iz sredstev ERS, katere upravlja, in sicer v skladu s postopki iz operativnih smernic SSN.

2. Komisija prek Odbora ESR državam članicam pošlje svoja ocenjevalna poročila skupaj z odzivom služb na glavna priporočila, EIB pa v vednost. Na zahtevo države članice se lahko o vsaki oceni, vključno s priporočili in nadaljnjimi ukrepi, razpravlja v Odboru ERS. V takšnih primerih Komisija po enem letu poroča Odboru ERS o izvajanju dogovorjenih nadaljnjih ukrepov. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

3. Komisija v ustreznem obsegu vključi vse pomembne deležnike v fazo ocenjevanja pomoči Unije, ki je dodeljena v okviru te uredbe, in si po potrebi prizadeva izvesti vrednotenje skupaj z državami članicami, drugimi donatorji in razvojnimi partnerji.

4. Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju ERS, vključno z večletnimi okvirnimi programi, in od leta 2016 naprej Svetu vsako leto predloži letno poročilo o izvajanju. Poročilo vsebuje analizo ključnih učinkov in izidov, in kjer je mogoče, prispevek finančne pomoči Unije za učinkovitost. V ta namen bo oblikovan okvir rezultatov. Poročilo se pošlje tudi Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

5. Letno poročilo vsebuje tudi informacije o financiranih ukrepih, rezultatih nadzornih in ocenjevalnih dejavnosti, udeležbi ustreznih partnerjev ter izvrševanju obveznosti in odobrenih sredstev za plačila za posamezno državo, regijo in področje sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Vsebuje tudi analizo kakovosti prvotno predvidenih in doseženih rezultatov, tudi na podlagi podatkov iz sistemov spremljanja ter nadaljnje ukrepe iz pridobljenih izkušenj.

6. V največji možni meri se upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge pomoči pri uresničevanju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU. Poročilo odraža glavne izkušnje in izvrševanje priporočil ocen iz prejšnjih let. Kjer je to mogoče in ustrezno, se oceni tudi spoštovanje načel učinkovitosti pomoči, tudi za inovativne finančne instrumente.

7. Unija in države članice najpozneje do konca leta 2018 opravijo pregled uspešnosti, tako da ocenijo raven realizacije obveznosti in izplačil ter rezultate in učinke zagotovljene pomoči s pomočjo kazalnikov učinkov, izidov in učinkovitosti, ki merijo učinkovitost rabe virov in učinkovitost ERS. Obravnava tudi prispevek ukrepov, ki so financirani, da bi se dosegli cilji Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in prednostne naloge Unije iz agende za spremembe. Pregled se izvede na podlagi predloga Komisije.

8. EIB Odboru SSN priskrbi informacije glede napredka pri doseganju ciljev SSN. V skladu s členom 6b Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU je splošna uspešnost SSN predmet skupnega pregleda na sredi in ob koncu obdobja ERS. Pregled na sredi obdobja izvedejo neodvisni zunanji strokovnjaki v sodelovanju z EIB, na razpolago pa je tudi Odboru SSN.

Skupni izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto ocenijo na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v okviru ERS, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD (t. i. Rio označevalci), vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje delovanja programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih programov, posameznih in posebnih ukrepov iz člena 9, ter se evidentirajo v vrednotenjih in letnih poročilih.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 5 ) UL L 314, 30.11.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).

( 7 ) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 14 ) Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

( 16 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 17 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

( 18 ) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

( 19 ) Uredba Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (UL L 78, 19.3.2008, str. 1).

( 20 ) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (EU) št. 566/2014 z dne 26. maja 2014	L 157	35	27.5.2014