Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca ( 1 ) in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1028/2006 določa osnovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati jajca, da se lahko tržijo v Skupnosti. Zaradi jasnosti je treba določiti nova podrobna pravila za izvajanje teh zahtev. Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 2295/2003 z dne 23. decembra 2003 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 o določenih standardih trženja za jajca ( 2 ) razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil ( 3 ) ter Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora ( 4 ) se uporabljata za jajca. Zato se je treba čim bolj sklicevati na ti dve horizontalni uredbi.

(3)

Določiti je treba kakovostne lastnosti za jajca razreda A, da se zagotovi visoka kakovost jajc, ki se dostavijo neposredno končnemu potrošniku, in določijo merila, ki jih lahko pregledajo inšpekcijske službe. Takšne kakovostne lastnosti morajo temeljiti na standardu št. 42 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru nad tržno kakovostjo jajc v lupini, namenjenih mednarodni trgovini med državami članicami UN/ECE in z njimi.

(4)	Če se ohlajena jajca pustijo na sobni temperaturi, se lahko pojavi kondenzacija, ki pospešuje rast bakterij na lupini in možen vdor bakterij v jajce. Zato se morajo jajca skladiščiti in prevažati po možnosti pri stalni temperaturi ter se na splošno ne smejo hladiti pred prodajo končnemu potrošniku.

(5)

Jajca se na splošno ne smejo prati ali čistiti, ker se lahko pri tem poškoduje jajčna lupina, ki zaradi več protimikrobnih lastnosti učinkovito ščiti jajce pred vdorom bakterij. Vendar se nekateri postopki, kot je obdelava jajc z ultravijoličnimi žarki, ne smejo razlagati kot postopek čiščenja. Poleg tega se jajca razreda A ne smejo prati, ker se lahko med pranjem ali po njem poškodujejo fizične ovire, kot je povrhnjica. Takšne poškodbe lahko povzročijo kontaminacijo z bakterijami prek lupine in izgubo vlage, zaradi česar se poveča tveganje za potrošnike, zlasti če pogoji poznejšega sušenja in skladiščenja niso optimalni.

(6)

Vendar pa se v nekaterih državah članicah uspešno uporabljajo sistemi za pranje jajc, za katere je potrebno dovoljenje in ki morajo delovati pod skrbno nadzorovanimi pogoji. V skladu z mnenjem Znanstvenega odbora za biološka tveganja Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Komisije o mikrobioloških tveganjih zaradi pranja konzumnih jajc, sprejetim 7. septembra 2005 ( 5 ), se lahko postopek pranja jajc, ki se izvaja v nekaterih pakirnih centrih, s higienskega stališča še naprej izvaja, če se med drugim pripravi kodeks ravnanja za sisteme za pranje jajc.

(7)

Jajca razreda A se morajo razvrstiti po masi in določiti je treba omejeno število masnih razredov in ustrezne jasne izraze kot minimalne zahteve za označevanje, ki ne izključujejo dodatnega prostovoljnega označevanja, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil ( 6 ).

(8)	Le obratom, ki imajo prostore in tehnično opremo, primerne za obseg in vrsto svojega delovanja, in ki torej omogočajo ustrezno ravnanje z jajci, se lahko dovoli razvrščanje jajc po kakovosti in masi kot pakirnim centrom.

(9)	Določiti je treba skrajne roke za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj, da se omogočijo lažji pregledi iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006.

(10)

Poleg splošne obveznosti, da se v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije zagotovi sledljivost za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih in krmi, v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 7 ), je treba zaradi izvajanja pregledov določiti tudi nekatere informacije na transportnem pakiranju z jajci in v spremnih dokumentih.

(11)

Za učinkovito izvajanje pregledov v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006 je bistveno, da se v proizvodni enoti jajca označijo z oznako proizvajalca, če se dostavljajo v drugo državo članico. V skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 se jajca razreda B označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugačno oznako, če se tržijo v drugi državi članici. Opredeliti je treba, da se morajo v primeru, ko oznaka proizvajalca sama ne zadošča za jasno razvrstitev po kakovosti, jajca razreda B tržiti z drugačno oznako.

(12)	Določiti je treba sestavo oznake proizvajalca iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1028/2006. Poleg tega je treba pojasniti, da je mogoča izjema od zahteve za označevanje z oznako proizvajalca, če tehnična oprema za označevanje jajc ne omogoča označevanja natrtih ali umazanih jajc.

(13)	Opredeliti je treba značilnosti drugih mogočih oznak za označevanje jajc razreda B iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006.

(14)

V skladu s členom 2(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca ( 8 ) se določbe o trženju niso nanašale na jajca, neposredno dostavljena živilski industriji za predelavo. Da bi se izboljšal nadzor nad takimi dostavami, morajo države članice odobriti izjeme od zahtev za označevanje le na zahtevo takih nosilcev dejavnosti. Da pa bi državam članicam omogočili odobritev takih izjem, je treba določiti primerno prehodno obdobje enega leta.

(15)	Direktiva 2000/13/ES določa splošna pravila, ki se uporabljajo za vsa živila, dana v promet. Vendar je treba določiti nekatere posebne zahteve za označevanje pakiranj.

(16)	Člen 9 Direktive 2000/13/ES določa, da je datum minimalnega roka trajanja živila datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno. Zaradi jasnosti je treba ta datum določiti na največ 28 dni po znesitvi.

(17)	Jajca se lahko prodajajo z oznako, da so posebej sveža. Zato je treba določiti skrajni rok in tako pojasniti uporabo takšnih oznak.

(18)	Jajca se lahko prodajajo z oznako o posamezni krmni mešanici, s katero se krmijo kokoši nesnice. Primerno je določiti minimalne zahteve za takšne oznake.

(19)	Pri prodaji nepakiranih jajc morajo biti nekatere informacije, ki so običajno navedene na pakiranju, jasno vidne za potrošnika.

(20)	Poleg splošnih higienskih zahtev za embaliranje in pakiranje živil je treba določiti nekatere dodatne zahteve, da se zmanjša tveganje kvarjenja ali kontaminacije jajc med skladiščenjem in prevozom. Takšni standardi morajo temeljiti na standardu UN/ECE št. 42.

(21)	Industrijska jajca niso primerna za prehrano ljudi. Zato je primerno, da se določi zahteva za posebne trakove ali nalepke, ki omogočajo preprosto identifikacijo pakiranja s takšnimi jajci.

(22)	Le pakirni centri imajo prostore in tehnično opremo, primerne za prepakiranje jajc. Zato je primerno, da se vse dejavnosti pri prepakiranju omejijo na pakirne centre.

(23)	Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti sledljivost v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002. Za proizvajalce, zbiralce in pakirne centre je treba določiti obveznost vodenja posebnih dodatnih evidenc, da se inšpekcijskim službam omogoči preverjanje izpolnjevanja tržnih standardov.

(24)	Določiti je treba metode in merila za izvajanje pregledov.

(25)	Primerno je, da se preveri izpolnjevanje tržnih standardov za celotno serijo, in prepovedati je treba trženje serije, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh standardov, razen če se dokaže nasprotno.

(26)	Pri preverjanju izpolnjevanja tržnih standardov je treba dovoliti nekatera odstopanja. Takšna odstopanja se morajo razlikovati glede na različne zahteve in faze trženja.

(27)	Tretje države imajo lahko drugačne zahteve za trženje jajc, kot so določene za Skupnost. Da se olajša izvoz, je treba dovoliti, da jajca, pakirana in namenjena za izvoz, izpolnjujejo takšne zahteve.

(28)	Določiti je treba podrobnosti o oceni enakovrednosti tržnih standardov tretjih držav z zakonodajo Skupnosti, ki jo izvede Komisija na zahtevo tretjih držav. Določiti je treba nekatere zahteve za označevanje jajc, uvoženih iz tretjih držav.

(29)	Za Komisijo je koristno, da ima na voljo podatke o številu registriranih obratov, v katerih gojijo kokoši nesnice.

(30)	Države članice morajo sporočiti pomembne kršitve tržnih standardov, da se na primeren način opozorijo druge države članice, na katere lahko vplivajo takšne kršitve.

(31)

Dobava jajc za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih je delno odvisna od dobave jajc z evropske celine. Glede na trajanje prevoza in podnebne pogoje je treba za ohranitev jajc, ki se prevažajo v francoske čezmorske departmaje, upoštevati poseben dobavni režim, vključno z možnostjo, da se odpremijo ohlajena jajca. Takšen poseben režim lahko utemeljuje sedanje pomanjkanje lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo jajc. Dokler se ne zagotovi dovolj lokalnih proizvodnih zmogljivosti, se mora takšen izreden režim podaljšati za ustrezno časovno obdobje.

(32)

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006 omogoča državam članicam, da iz zahtev te uredbe izvzamejo nekatere oblike prodaje, pri kateri proizvajalec proda jajca neposredno končnemu potrošniku. Za upoštevanje posebnih pogojev trženja jajc v nekaterih regijah na Finskem je treba prodajo, pri kateri proizvajalci prodajo jajca maloprodajnim mestom, v teh regijah izvzeti iz zahtev Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe.

(33)

Države članice morajo zagotoviti, da je gojenje kokoši nesnic v sistemu neizpopolnjene baterijske reje v skladu s členom 5(2) Direktive Sveta 1999/74/ES ( 9 ) prepovedano z učinkom od 1. januarja 2012. Komisija mora zato pred tem datumom oceniti uporabo določb o prostovoljnem označevanju, predvidenem za baterijsko rejo, da bi se proučila potreba po obvezni uvedbi tega označevanja.

(34)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutnino in jajca –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1028/2006, člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 ter točke 5 in točke 7.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 se smiselno uporabljajo.

2. Jajca razreda A se ne perejo ali čistijo pred razvrstitvijo ali po njej, razen kot je določeno v členu 3.

3. Jajca razreda A se ne pripravljajo za konzerviranje ali ohlajajo v prostorih ali obratih, v katerih se temperatura umetno ohranja pod 5 °C. Vendar pa se jajca, ki se hranijo pri temperaturi pod 5 °C med prevozom, ki ne traja dlje kot 24 ur, ali v prostorih za prodajo na drobno ali njihovih skladiščih največ 72 ur, ne štejejo kot ohlajena.

4. Jajca razreda B so tista, ki nimajo kakovostnih lastnosti iz odstavka 1. Jajca razreda A, ki nimajo več takšnih lastnosti, se lahko razvrstijo v razred B.

1. Države članice, ki so 1. junija 2003 pakirnim centrom izdale dovoljenje za pranje jajc, lahko še naprej izdajajo dovoljenja za pranje jajc, če ti centri delujejo v skladu z nacionalnimi smernicami za sisteme za pranje jajc. Oprana jajca se lahko tržijo le v državah članicah, v katerih so takšna dovoljenja izdana.

2. Države članice iz odstavka 1 spodbujajo nosilce živilske dejavnosti k pripravi nacionalnih smernic dobre prakse za sisteme za pranje jajc v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 852/2004.

2. Razvrstitev po masi se označi z ustreznimi črkami ali izrazi, kot so opredeljeni v odstavku 1, ali s kombinacijo obeh, kar se lahko dopolni z ustreznimi masnimi intervali. Uporabijo se lahko druge dodatne oznake, če ni verjetno, da se bodo takšne oznake zamenjevale za črke ali izraze iz odstavka 1, in če so v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

3. Z odstopanjem od odstavka 1, če so jajca razreda A različnih velikosti pakirana skupaj v istem pakiranju, morata biti na zunanji površini pakiranja navedeni najmanjša neto masa jajc v gramih in oznaka „Jajca različnih velikosti“ ali enakovredno besedilo.

1. Le podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, se izda dovoljenje za pakirne centre v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 1028/2006.

2. Pristojni organ dodeli pakirnemu centru oznako pakirnega centra z začetno oznako za zadevno državo članico, kot je določena v točki 2.2 Priloge k Direktivi Komisije 2002/4/ES ( 10 ).

3. Pakirni centri imajo tehnično opremo, ki je potrebna za pravilno ravnanje z jajci. Če je primerno, mora vključevati:

2. Jajca, ki se tržijo v skladu s členom 14, se razvrstijo, označijo in pakirajo v štirih dneh od znesitve.

3. Datum minimalnega roka trajanja iz člena 12(1)(d) se označi v času pakiranja v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/13/ES.

1. Brez poseganja v člen 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 proizvajalec v proizvajalni enoti navede na vsakem transportnem pakiranju z jajci:

Če se pakirni centri oskrbujejo z nepakiranimi jajci iz lastnih proizvodnih enot na isti lokaciji, se lahko identifikacija transportnih pakiranj opravi v pakirnem centru.

2. Informacije iz odstavka 1 se navedejo na transportnem pakiranju in v spremnih dokumentih. Izvod teh dokumentov hrani kateri koli nosilec dejavnosti, kateremu so dostavljena jajca. Izvirnike spremnih dokumentov hrani pakirni center, ki razvršča jajca.

Če se serije, ki jih prejme zbiralec, razdelijo za dostavo več nosilcem dejavnosti, se lahko spremni dokumenti nadomestijo z ustreznimi nalepkami za transportne zabojnike, če nalepke vključujejo informacije iz odstavka 1.

3. Informacije iz odstavka 1, ki se navedejo na transportnem pakiranju, se ne spremenijo in ostanejo na transportnem pakiranju, dokler se iz njega ne odstranijo jajca za takojšnje razvrščanje, označevanje, pakiranje ali nadaljnjo predelavo.

1. Jajca, ki se pošljejo iz proizvodne enote zbiralcu, pakirnemu centru ali neživilski industriji v drugi državi članici, se pred odhodom iz proizvodne enote označijo z oznako proizvajalca.

2. Država članica, na ozemlju katere je proizvodna enota, lahko odobri izjemo od zahteve iz odstavka 1, če sta proizvajalec in pakirni center v drugi državi članici podpisala dobavno pogodbo, ki zahteva označevanje v skladu s to uredbo. Takšna izjema se lahko odobri le na zahtevo obeh zadevnih nosilcev dejavnosti in s predhodnim pisnim soglasjem države članice, v kateri je pakirni center. V takih primerih mora pošiljko spremljati izvod pogodbe.

4. Inšpekcijske službe iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 v zadevnih državah članicah in vseh tranzitnih državah članicah se obvestijo pred odobritvijo izjeme v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5. Jajca razreda B, ki se tržijo v drugi državi članici, se označijo v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 in imajo po potrebi oznako iz člena 10 te uredbe, da se zagotovi jasno razlikovanje od jajc razreda A.

1. Oznaka proizvajalca je sestavljena iz oznak in črk, določenih v točki 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES. Oznaka je dobro vidna in čitljiva ter visoka najmanj 2 mm.

2. Brez poseganja v tretji pododstavek člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006, če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče označiti natrtih ali umazanih jajc, označevanje z oznako proizvajalca ni obvezno.

Oznaka iz drugega pododstavka člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 je v obliki kroga s premerom najmanj 12 mm, v katerem je najmanj 5 mm visoka črka „B“, ali dobro vidne barvne lise s premerom najmanj 5 mm.

2. Države članice lahko od 1. julija 2008 dalje nosilce dejavnosti oprostijo obveznosti označevanja iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 na njihovo zahtevo, če se jajca pošljejo neposredno iz proizvodne enote živilski industriji.

1. Na zunanji površini pakiranj z jajci razreda A so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

2. Poleg zahtev iz odstavka 1 je na zunanji površini pakiranj z jajci razreda A z dobro vidnim in čitljivim tiskom naveden način reje.

Če se kokoši nesnice gojijo v proizvodnih sistemih v skladu z zahtevami iz poglavja III Direktive Sveta 1999/74/ES, se opredelitev načina reje lahko dopolni z enim od izrazov iz dela B Priloge I k tej uredbi.

3. Odstavek 2 se uporablja brez poseganja v nacionalne tehnične ukrepe, ki presegajo minimalne zahteve iz Priloge II in se lahko uporabljajo le za proizvajalce zadevne države članice, če so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

4. Na zunanji površini pakiranj z jajci razreda B so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

5. Države članice lahko za pakiranja jajc, proizvedenih na svojem ozemlju, določijo, da se nalepke pritrdijo tako, da se pri odprtju pakiranj pretrgajo.

Datum minimalnega roka trajanja iz člena 3(1)(5) Direktive 2000/13/ES se določi na največ 28 dni od znesitve. Kadar je navedeno obdobje znesitve, se minimalni rok trajanja določi z začetkom na prvi dan tega obdobja.

1. Besede „ekstra“ ali „posebno sveža“ se lahko uporabljajo kot dodatna oznaka kakovosti na pakiranjih, v katerih so jajca razreda A, do devetega dne od znesitve jajc.

2. Kadar se uporabljajo oznake iz odstavka 1, se dan znesitve in rok devetih dni na pakiranju navedeta tako, da sta dobro vidna in čitljiva.

Kadar se uporablja označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice, se uporabljajo naslednje minimalne zahteve:

Pri prodaji nepakiranih jajc je treba navesti naslednje informacije tako, da so dobro vidne in čitljive za potrošnika:

Brez poseganja v zahteve iz poglavja X Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 so pakiranja odporna na udarce, suha, čista in v dobrem stanju ter proizvedena iz materialov, ki ščitijo jajca pred tujim vonjem in nevarnostjo kvarjenja.

Pakirana jajca razreda A se lahko prepakirajo le v pakirnih centrih. V vsakem pakiranju so lahko le jajca iz ene same serije.

1. Proizvajalci evidentirajo podatke o načinih reje, pri čemer za vsak uporabljen način reje navedejo:

2. Kadar je naveden način krmljenja v skladu s členom 15 te uredbe, proizvajalci brez poseganja v zahteve iz dela A.III Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 evidentirajo naslednje podatke, pri čemer za vsak uporabljen način krmljenja navedejo:

3. Kadar proizvajalec uporablja različne načine reje v eni proizvodni enoti, se podatki iz odstavkov 1 in 2 razdelijo po hlevih.

4. Za namene tega člena lahko proizvajalci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih kot je navedeno v odstavkih 1 in 2.

2. Za namene tega člena lahko zbiralci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih tako kot je navedeno v odstavku 1.

2. Če imajo jajca razreda A in njihova pakiranja oznako o vrsti krmnega obroka kokoši nesnic v skladu s členom 15, morajo pakirni centri, ki uporabljajo take oznake, voditi ločene evidence v skladu z odstavkom 1.

3. Za namene tega člena lahko pakirni centri namesto vodenja evidence o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic, označenih kot je navedeno v odstavkih 1 in 2.

Evidence in arhivi iz člena 7(2) in členov 20, 21 in 22 se vodijo vsaj dvanajst mesecev od datuma njihovega nastanka.

1. Poleg naključnega vzorčenja se nosilce dejavnosti inšpekcijsko pregleda tako pogosto, kot določi inšpekcijska služba na podlagi analize tveganja iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1028/2006, pri čemer se upoštevajo vsaj:

2. Inšpekcijski pregledi se opravljajo redno in nenapovedano. Evidence iz členov 20, 21 in 22 so na voljo inšpekcijskim službam ob prvem pozivu.

1. Inšpekcijske službe lahko po pregledih iz člena 24, pri katerih se ugotovi neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe, sprejmejo odločitve le za celotno serijo, ki je bila pregledana.

2. Kadar se ugotovi, da pregledana serija ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, inšpekcijska služba prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, razen če se pridobi dokaz o tem, da serija izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

3. Inšpekcijska služba, ki je opravila pregled, preveri, ali je zavrnjena serija že bila usklajena oziroma se usklajuje z zahtevami iz te uredbe.

2. Za jajca, ki se tržijo z oznako „ekstra“ ali „posebej sveža“, se ne dovolijo odstopanja glede višine zračnega mehurčka med pakiranjem ali uvozom.

3. Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

1. Razen v primeru iz člena 4(3) se pri pregledu serij jajc razreda A dovoli odstopanje pri masi posameznega jajca. V takih serijah sme biti največ 10 % jajc z masnimi razredi, ki mejijo na razred, označen na pakiranju, vendar ne več kot 5 % jajc naslednjega nižjega masnega razreda.

2. Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Pri pregledovanju serij in pakiranj je dovoljeno odstopanje 20 % jajc z nečitljivimi oznakami.

Jajca, ki se pakirajo in so namenjena za izvoz, lahko izpolnjujejo zahteve, ki se razlikujejo od zahtev iz Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe, kar zadeva kakovost in označevanje, ali dodatne zahteve.

1. Vsaka ocena enakovrednosti iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1028/2006 vključuje oceno, ali nosilci dejavnosti v zadevni tretji državi učinkovito izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ocena se redno posodablja.

2. Jajca, uvožena iz tretjih držav, so jasno in čitljivo označena v državi porekla v skladu z oznako države ISO 3166.

3. Pakiranja z jajci, uvoženimi iz držav, ki ne zagotavljajo zadostnega jamstva glede enakovrednosti pravil, kot to določa člen 6(3) Uredbe (ES) št. 1028/2006, imajo na zunanji površini pakiranja z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeno:

Vsaka država članica do 1. aprila vsakega leta po elektronski poti uradno obvesti Komisijo o številu proizvodnih enot, ki jih razdeli po načinih reje, vključno z največjo zmogljivostjo obrata po številu naenkrat prisotnih ptic.

Države članice v petih delovnih dneh po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o vseh kršitvah, ki jih odkrijejo inšpekcijske službe, ali o resnem sumu kršitev, ki lahko vplivajo na trgovino z jajci znotraj Skupnosti. Na trgovino znotraj Skupnosti vplivajo zlasti resne kršitve s strani nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo ali tržijo jajca za prodajo v drugi državi članici.

1. Z odstopanjem od člena 2(3) se lahko jajca, ki so namenjena za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih, v te departmaje odpremijo ohlajena. V tem primeru se lahko datum prodaje podaljša na 33 dni.

2. V primeru iz odstavka 1 tega člena se poleg zahtev iz členov 12 in 16 na zunanji površini pakiranja navedejo besede „ohlajena jajca“ in podrobnosti v zvezi s hlajenjem.

Identifikacijska oznaka za „ohlajena jajca“ je enakostranični trikotnik z vsaj 10 mm dolgimi stranicami.

Jajca, ki jih proizvajalec prodaja neposredno maloprodajnim mestom v regijah, naštetih v Prilogi III, se izvzamejo iz zahtev Uredbe (ES) št. 1028/2006 in te uredbe. Kljub temu je treba ustrezno navesti način reje v skladu s členom 12(2) in členom 16(c) te uredbe.

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 oceni uporabo prostovoljnega označevanja v skladu z zadnjim pododstavkom člena 12(2), da bi se po potrebi uvedlo kot obvezno.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

DEL A

Izrazi iz točke (a) drugega pododstavka člena 12(2)

Oznaka jeziki	1	2	3
BG	„яйца от кокошки – свободно отглеждане на открито“	„яйца от кокошки – подово отглеждане“	„яйца от кокошки – клетъчно отглеждане“
ES	„Huevos de gallinas camperas“	„Huevos de gallinas criadas en el suelo“	„Huevos de gallinas criadas en jaula“
CS	„Vejce nosnic ve volném výběhu“	„Vejce nosnic v halách“	„Vejce nosnic v klecích“
DA	„Frilandsæg“	„Skrabeæg“	„Buræg“
DE	„Eier aus Freilandhaltung“	„Eier aus Bodenhaltung“	„Eier aus Käfighaltung“
ET	„Vabalt peetavate kanade munad“	„Õrrekanade munad“	„Puuris peetavate kanade munad“
EL	„Αυγά ελεύθερης βοσκής“	„Αυγά αχυρώνα ή αυγά στρωμνής“	„Αυγά κλωβοστοιχίας“
EN	„Free range eggs“	„Barn eggs“	„Eggs from caged hens“
FR	„Oeufs de poules élevées en plein air“	„Oeufs de poules élevées au sol“	„Oeufs de poules élevées en cage“
GA	„Uibheacha saor-raoin“	„Uibheacha sciobáil“	„Uibheacha ó chearca chúbarnaí“
IT	„Uova da allevamento all'aperto“	„Uova da allevamento a terra“	„Uova da allevamento in gabbie“
LV	„Brīvās turēšanas apstākļos dētās olas“	„Kūtī dētas olas“	„Sprostos dētas olas“
LT	„Laisvai laikomų vištų kiaušiniai“	„Ant kraiko laikomų vištų kiaušiniai“	„Narvuose laikomų vištų kiaušiniai“
HU	„Szabad tartásban termelt tojás“	„Alternatív tartásban termelt tojás“	„Ketreces tartásból származó tojás“
MT	„Bajd tat-tiġieg imrobbija barra“	„Bajd tat-tiġieġ imrobbija ma’l-art“	„Bajd tat-tiġieġ imrobbija filgaġeġ“
NL	„Eieren van hennen met vrije uitloop“	„Scharreleieren“	„Kooieieren“
PL	„Jaja z chowu na wolnym wybiegu“	„Jaja z chowu ściółkowego“	„Jaja z chowu klatkowego“
PT	„Ovos de galinhas criadas ao ar livre“	„Ovos de galinhas criadas no solo“	„Ovos de galinhas criadas em gaiolas“
RO	„Ouă de găini crescute în aer liber“	„Ouă de găini crescute în hale la sol“	„Ouă de găini crescute în baterii“
SK	„Vajcia z chovu na voľnom výbehu“	„Vajcia z podostieľkového chovu“	„Vajcia z klietkového chovu“
SL	„Jajca iz proste reje“	„Jajca iz hlevske reje“	„Jajca iz baterijske reje“
FI	„Ulkokanojen munia“	„Lattiakanojen munia“	„Häkkikanojen munia“
SV	„Ägg från utehöns“	„Ägg från frigående höns inomhus“	„Ägg från burhöns“

DEL B

Izrazi iz četrtega pododstavka člena 12(2)

Oznaka jeziki
BG	„уголемени клетки“
ES	„Jaulas acondicionadas“
CS	„Obohacené klece“
DA	„Stimulusberigede bure“
DE	„ausgestalteter Käfig“
ET	„Täiustatud puurid“
EL	„Αναβαθμισμένοι/Διευθετημένοι κλωβοί“
EN	„Enriched cages“
FR	„Cages aménagées“
GA	„Cásanna Saibhrithe“
IT	„Gabbie attrezzate“
LV	„Uzlaboti būri“
LT	„Pagerinti narveliai“
HU	„Feljavított ketrecek“
MT	„Gaġġeg arrikkiti“
NL	„Aangepaste kooi“ of „Verrijkte kooi“
PL	„Klatki ulepszone“
PT	„Gaiolas melhoradas“
RO	„Cuști îmbunătățite“
SK	„Obohatené klietky“
SL	„Obogatene kletke“
FI	„Varustellut häkit“
SV	„Inredd bur“

Minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati proizvodni sistemi za različne načine prireje jajc

Korelacijska tabela iz člena 36

Uredba (ES) št. 2295/2003	Ta uredba
Člen 1	—
Člen 2	—
Člen 3	Člen 5
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 2(1), (2) in (3)
Člen 6	Člen 2(4)
Člen 7	Člen 4
Člen 8(1) do (4)	Člen 6
Člen 8(5)	Člen 8
Člen 8(6)	—
Člen 8(7)	Člen 11
Člen 9	Člen 13
Člen 10	Člen 12(4)(c)
Člen 11	—
Člen 12	Člen 14
Člen 13(1) in (3)	Člen 12
Člen 13(2)	Člen 16
Člen 14	Člen 15
Člen 15	—
Člen 16	Člen 30
Člen 17	Člen 12
Člen 18	—
Člen 19	Člen 18
Člen 20	Člen 14
Člen 21	Člen 19
Člen 22	Člen 2(4)
Člen 23	—
Člen 24	Člen 20
Člen 25(1), (2) in (3)	Člen 21
Člen 25(4)	Člen 24
Člen 26	Člen 23
Člen 27	Člen 7(2) in člen 22
Člen 28	—
Člen 29	Člen 32
Člen 30	—
Člen 31	—
Člen 32	—
Člen 33	Člen 26
Člen 34	Člen 27
Člen 35	Člen 4
Člen 36	Člen 17
Člen 37	—
Člen 38	Člen 36
Člen 39	Člen 37
PRILOGA I	—
PRILOGA II	PRILOGA I
PRILOGA III	PRILOGA II
PRILOGA IV	Člen 15
PRILOGA V	—

( 2 ) UL L 340, 24.12.2003, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2001/2006 (UL L 379, 28.12.2006, str. 39).

( 3 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

( 4 ) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( 6 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/142/ES (UL L 368, 23.12.2006, str. 110).

( 7 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

( 8 ) UL L 173, 6.7.1990, str. 5. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1028/2006 z učinkom od 1. julija 2007.

( 9 ) UL L 203, 3.8.1999, str. 53. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1336/2007 z dne 15. novembra 2007	L 298	3	16.11.2007