To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001

Ta uredba določa tehnične ohranitvene ukrepe, ki se uporabljajo za ulov in iztovarjanje nekaterih staležev izrazito selivskih vrst iz Priloge I ter ulov neciljnih vrst.

Brez poseganja v člen 9 se ta uredba uporablja za plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic in so registrirana v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „ribiška plovila Skupnosti“).

2. „tuni in tunom sorodne vrste, ki jih določa ICCAT“ pomeni vrste iz Priloge II;

3. „meja smrtnosti delfinov“ pomeni mejo, opredeljeno v členu V Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov ( 1 );

4. „športni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, pri katerih se živi vodni viri izkoriščajo za rekreacijo ali šport;

5. „obkroževalne mreže“ pomenijo mreže, ki lovijo ribe tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj; lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne;

6. „zaporna plavarica“ pomeni kakršno koli obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvico na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi in omogoča da se mreža stisne in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za lov malih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst;

7. „parangali“ pomeni ribolovno orodje, ki obsega glavno vrv s številnimi trnki na stranskih vrvicah (predvrvicah), ki so različno dolge in med seboj različno oddaljene, odvisno od ciljne vrste. Parangal se lahko namesti navpično ali vodoravno glede na morsko gladino; namesti se lahko na dno ali blizu dna (pridneni parangal) ali tako, da lebdi na srednji globini ali blizu površine (površinski parangal);

8. „trnek“ pomeni ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z zalustjo. Konica trnka je lahko ravna ali celo upognjena in ukrivljena; hrbtišče trnka je lahko različne dolžine in oblike, njegov prerez pa je lahko okrogel (običajen) ali sploščen (kovan). Skupna dolžina trnka se izmeri kot največja skupna dolžina hrbtišča od vrha trnka, ki se uporablja za pritrditev vrvi in je običajno v obliki očesca, do vrha zavoja. Širina trnka se izmeri kot največja vodoravna razdalja od zunanjega dela hrbtišča do zunanjega dela zalusta;

9. „naprave za zbiranje rib“ pomeni kakršno koli opremo, ki plava na morski gladini in katere namen je privabiti ribe;

10. „plovilo za ribolov na tuna z ribiško palico“ pomeni plovila, opremljena za lov na tuna z ribiško palico.

Vse vode Indijskega oceana, vključene v območje pristojnosti Sporazuma o ustanovitvi IOTC, opredeljeno v členu 2 tega sporazuma.

Vse vode vzhodnega dela Tihega oceana, vključene v območje, opredeljeno v členu 3 Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov.

Vse vode zahodnega in osrednjega dela Tihega oceana, vključene v območje, opredeljeno v členu 3 Konvencije WCPFC.

1. Ribolov s plovili z zapornimi plavaricami ali plovili za ribolov na tuna z ribiško palico je prepovedan v obdobju od 1. do 30. novembra na območju z naslednjimi mejami:

2. Države članice najpozneje do 15. avgusta vsako leto Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju tega ukrepa, po potrebi vključno s povzetkom kršitev, ki so jih zakrivila ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod njihovo zastavo, in so jih obravnavali njihovi pristojni organi.

Ribolov na črtastega tuna, veleokega tuna in rumenoplavutega tuna v nekaterih portugalskih vodah

Prepovedano je zadrževati na krovu kakršno koli količino črtastih, veleokih ali rumenoplavutih tunov, ujetih z zapornimi plavaricami v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske na podobmočju X ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) severno od 36°30′ S ali območjih CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) severno od 31° S in vzhodno od 17°30′ Z, ali loviti te vrste na navedenih območjih s takim orodjem.

1. Vrsta iz Priloge IV je podmerna, če so njene mere manjše od najmanjših mer, določenih v navedeni prilogi.

2. Mere, opredeljene v Prilogi IV, se lahko spremenijo na podlagi priporočil ICCAT, ki so obvezujoča za Skupnost, v skladu s postopkom iz člena 30.

1. Vrste iz Priloge IV, ki so podmerne in ki so bile ulovljene na območju 1, se ne smejo zadrževati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, razstavljati za prodajo, prodajati ali tržiti. Te vrste je treba takoj po ulovu vrniti v morje.

2. V Skupnosti je prepovedano dajanje v prosti promet ali trženje vrst iz Priloge IV, ki so podmerne, po poreklu iz tretjih držav in ki so bile ulovljene na območju 1.

1. Pri vseh vrstah, razen pahljačastih mečaricah, je treba izmeriti dolžino do razcepa repne plavuti, tj. razdaljo v navpični projekciji med skrajnim delom zgornje čeljusti in skrajnim delom najkrajšega dela repne plavuti.

2. Velikost pahljačastih mečaric se izmeri od konice spodnje čeljusti do razcepa repne plavuti.

1. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število in skupno zmogljivost v bruto tonaži (BT) ribiških plovil Skupnosti, daljših od 24 metrov, katerih ciljna vrsta pri ribolovu na območju 1 je veleoki tun. Ta določitev se opravi:

(a) tako, da se določi povprečno število in zmogljivost v BT ribiških plovil Skupnosti, ki so v obdobju od 1991 do 1992 na območju 1 kot ciljno vrsto lovila veleokega tuna; ter

(b) na podlagi omejitve števila plovil Skupnosti, ki so leta 2005 lovila veleokega tuna, kot je bilo sporočeno ICCAT 30. junija 2005.

2. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število ribiških plovil Skupnosti, katerih ciljna vrsta pri ribolovu je severnoatlantski beli tun. Število plovil se določi kot povprečno število ribiških plovil Skupnosti, ki so v obdobju od 1993 do 1995 kot ciljno vrsto lovila severnoatlantskega belega tuna.

3. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 med države članice razdeli:

4. Vsako leto pred 15. majem države članice z običajnimi sredstvi za prenos podatkov Komisiji pošljejo:

(a) seznam plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, so daljša od 24 metrov in lovijo veleokega tuna;

(b) seznam plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in se udeležujejo ribolova, usmerjenega na severnoatlantskega belega tuna.

5. V seznamih iz odstavka 4 se navedeta interna številka v „registru flote“, dodeljena plovilu v skladu s Prilogo I Uredbe Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti ( 2 ), in vrsta uporabljenega orodja.

Države članice spodbujajo uporabo enonitne stranske vrvice na vrtljivkah za lažje vračanje v vodo živih sinjih in belih jadrovnic.

1. Države članice spodbujajo vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih psov, zlasti mladičev.

2. Države članice spodbujajo zmanjšanje zavržkov morskih psov z izboljšanjem selektivnosti ribolovnega orodja.

Države članice spodbujajo vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih želv.

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da prepove uporabo vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, strgač, zabodnih mrež, trislojnih mrež in parangalov v okviru športnega in ljubiteljskega ribolova na tune in tunom sorodne vrste v Sredozemlju.

2. Vsaka država članica zagotovi, da se tuni in tunom sorodne vrste, ulovljeni v Sredozemlju v okviru športnega in ljubiteljskega ribolova, ne tržijo.

Države članice najpozneje do 15. avgusta vsako leto Komisiji pošljejo poročilo o izvajanju tega poglavja.

1. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število ribiških plovil Skupnosti, daljših od 24 metrov, ki imajo dovoljenje za ribolov na območju 2. Število plovil se določi kot število ribiških plovil Skupnosti, ki so bila leta 2003 vpisana v Register plovil IOTC. Omejitev števila plovil mora ustrezati skupni tonaži, izraženi v bruto tonaži (BT). V primeru zamenjave plovil pa skupna tonaža ne sme biti presežena.

2. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 med države članice razdeli število plovil, določeno v skladu z odstavkom 1 tega člena.

1. Države članice storijo vse, da bi spodbudile vračanje v vodo naključno ujetih živih morskih psov, zlasti mladičev.

1. Države članice storijo vse, da bi zmanjšale vpliv ribolova na morske želve, zlasti z izvajanjem ukrepov iz odstavkov 2, 3 in 4.

(a) ustrezno ravnanje z morskimi želvami, ki so bile ujete naključno (trnek ali mreže) ali kot prilov, vključno z okrevanjem ali takojšnjo vrnitvijo v vodo;

(b) na krovu prisotnost opreme, potrebne za vračanje v vodo morskih želv, ki so bile ujete naključno ali kot prilov.

(a) obveznost, da se v čim večji možni meri prepreči obkroženje morskih želv;

(b) razvoj in uporaba ustreznih specifikacij orodij za zmanjšanje prilova morskih želv;

(d) sprejetje vseh potrebnih ukrepov za nadzorovanje naprav za zbiranje rib (FAD), v katere se lahko zapletejo morske želve, za osvoboditev želv, ki so se zapletle, in za pospravilo naprav, ki se ne uporabljajo.

(a) razvoj in vzpostavitev ustreznih kombinacij oblik trnkov, vrste vab, globine in oblike mrež ter ribolovnih postopkov za zmanjšanje naključnega ulova ali prilova ter smrtnosti morskih želv;

(b) prisotnost na krovu opreme, potrebne za vračanje v vodo morskih želv, ki so bile ujete naključno ali kot prilov, vključno z orodji za snetje ali prerez vrvice in mrežo za zajemanje ulovljenih morskih želv.

1. Prepovedana je uporaba pomožnih plovil za pomoč ribiškim plovilom, ki lovijo ribe z napravami za zbiranje rib.

2. Plovila za ribolov s potegalkami ne smejo opravljati pretovarjanja rib na morju.

1. Svet v skladu s postopkom iz člena 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določi število plovil Skupnosti za ribolov s potegalkami, ki imajo dovoljenje za ribolov tuna na območju 3. Število plovil se določi kot število plovil Skupnosti za ribolov s potegalkami, ki so bila 28. junija 2002 vpisana v register IATTC.

2. Vsaka država članica Komisiji vsako leto pred 10. decembrom pošlje seznam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in nameravajo loviti tuna na območju 3. Plovila, ki niso vpisana v ta seznam, veljajo za nedejavna in nimajo dovoljenja za ribolov v tekočem letu.

3. V seznamih se navedeta interna številka v „registru flote“, dodeljena plovilu v skladu s Prilogo I Uredbe (ES) št. 26/2004, in vrsta uporabljenega orodja.

Samo tista ribiška plovila Skupnosti, ki obratujejo pod pogoji, določenimi v Sporazumu o mednarodnem programu ohranjanja delfinov, in ki jim je bila dodeljena meja smrtnosti delfinov (MSD), smejo pri ribolovu na rumenoplavutega tuna na območju 3 obkrožiti jate ali skupine delfinov z zapornimi plavaricami.

(a) seznam plovil pod njihovo zastavo, katerih nosilnost presega 363 metrskih ton (400 neto ton), ki so zaprosila za MSD za celotno naslednje leto;

(b) seznam plovil pod njihovo zastavo, katerih nosilnost presega 363 metrskih ton (400 neto ton), ki so zaprosila za MSD za prvo ali drugo polletje naslednjega leta;

(c) za vsako plovilo, ki je zaprosilo za MSD, potrdilo, v katerem je navedeno, da je imelo plovilo vsa orodja in opremo za zaščito delfinov in da je njegov poveljnik opravil odobreno usposabljanje o tehniki spuščanja in reševanja delfinov;

(d) seznam plovil pod njihovo zastavo, ki bodo naslednje leto verjetno obratovala na območju.

1. Države članice zagotovijo, da so vloge za MSD v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o mednarodnem programu ohranjanja delfinov, in ohranitvenimi ukrepi, ki jih je sprejela IATTC.

2. Komisija pregleda sezname in njihovo skladnost z določbami Sporazuma o mednarodnem programu ohranjanja delfinov in ohranitvenimi ukrepi, ki jih je sprejela IATTC, ter jih pošlje direktorju IATTC. Če se pri teh pregledih izkaže, da vloga ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico, da direktorju IATTC ne more poslati cele vloge ali njenega dela in navede razloge za to.

3. Komisija vsaki državi članici pošlje celoten MSD za razdelitev med plovila, ki plujejo pod njeno zastavo.

4. Države članice vsako leto pred 15. januarjem Komisijo obvestijo o razdelitvi MSD med plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

5. Komisija vsako leto pred 1. februarjem pošlje direktorju IATTC seznam in podatke o razdelitvi MSD med ribiška plovila Skupnosti.

1. Plovila z zaporno plavarico takoj izpustijo vse morske želve, morske pse, črtaste tune, raže, delfinke in druge neciljne vrste, če je mogoče, nepoškodovane.

2. Ribiči se spodbujajo, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogočajo hiter in varen izpust vseh takih živali.

1. Vedno, kadar se v mreži opazi morska želva, se je treba ustrezno potruditi, da se želva reši, preden se zaplete v mrežo, če je treba, tudi z uporabo motornega čolna.

2. Če se morska želva zaplete v mrežo, je treba vlečenje mreže ustaviti takoj, ko želva pogleda iz vode, in se ne sme nadaljevati, dokler ni želva osvobojena in izpuščena.

3. Če se morska želva potegne na krov plovila, je treba uporabiti vse ustrezne načine, ki želvi pomagajo okrevati, preden se jo vrne v vodo.

4. Ribiškim plovilom, ki lovijo tuna, je prepovedano odmetavati v morje vreče za sol ali druge plastične odpadke.

5. Če je mogoče, se morske želve, ki se zapletejo v naprave za zbiranje rib in druga ribolovna orodja, osvobodi.

Države članice sprejmejo ukrepe za čim večje zmanjšanje odpadkov, zavržkov, ulova z izgubljenimi ali opuščenimi napravami, onesnaževanja z ribiških plovil, ulova neciljnih vrst rib in živali ter vpliva na povezane ali odvisne vrste, zlasti vrste, ki jim grozi izumrtje.

1. Obkroževanje jat ali skupin morskih sesalcev z zapornimi plavaricami je prepovedano.

2. Odstavek 1 se uporablja za vsa ribiška plovila Skupnosti, razen za plovila iz člena 23.

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi člena 6(4) in člena 8(2), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

— Delfinka; navadna delfinka: Coryphaena hippurus; coryphaena equiselis

— Morski psi: Hexandus griseus; Cetorhinus maximus; Alopiidae Rhincodon typus; Carcharhinide; Sphyrnidae; Isuridae; Lamnidae

— Kiti in delfini (kiti in pliskavice): Physeteridae; Balenidae; Eschrichtiidae; Monodontidae; Ziphiidae; Delphinidae

( 2 ) UL L 5, 9.1.2004, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1799/2006 (UL L 341, 7.12.2006, str. 26).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA SVETA (ES) št. 1559/2007 z dne 17. decembra 2007	L 340	8	22.12.2007
►M2	UREDBA (EU) 2017/2107 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. novembra 2017	L 315	1	30.11.2017