Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.0A.001

0A001

„Jedrski reaktorji“ in posebej izdelana oprema ter sestavni deli zanjo:

a.  „jedrski reaktorji“, ki so zmožni vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo;

b.  kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško izdelani deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“, vključno z glavo reaktorske tlačne posode;

c.  oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena za vstavljanje ali premeščanje goriva v „jedrskem reaktorju“;

d.  kontrolne palice, ki so posebej izdelane ali pripravljene za nadzor cepitvenega procesa v „jedrskem reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

e.  tlačne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za vstavitev gorivnih elementov in primarnega hladila v „jedrskem reaktorju“ pri delovnem tlaku nad 5,1 MPa;

f.  kovinski cirkonij in cirkonij v zlitinah, v obliki cevi ali snopov cevi, pri čemer je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500 in ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo v „jedrskih reaktorjih“;

g.  črpalke, ki so posebej izdelane ali pripravljene za kroženje primarnega hladila v „jedrskih reaktorjih“;

h.  „notranji deli jedrskega reaktorja“, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v „jedrskih reaktorjih“, vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami;

Opomba: Pojem „notranji deli jedrskega reaktorja“ v točki I.0A.001.h pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kot so na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

i.  toplotni izmenjevalniki (uparjalniki), ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu „jedrskega reaktorja“;

j.  instrumenti za detekcijo nevtronov in merilni instrumenti, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici „jedrskega reaktorja“.

I.0A.002

ex 0B001*

(0B001.a, 0B001.b.1-13, 0B001.c, 0B001.d 0B001.e 0B001.f 0B001.g 0B001.h 0B001.i in 0B001.j)

Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ in „posebnih cepljivih materialov“ ter posebej izdelana ali pripravljena oprema in njeni sestavni deli:

a.  obrati, ki so posebej konstruirani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ in „posebnih cepljivih materialov“:

1.  obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2.  obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3.  obrat za aerodinamično ločevanje;

4.  obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5.  obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6.  obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari (AVLIS);

7.  obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v molekularni pari (MLIS);

8.  obrat za ločevanje s plazmo;

9.  obrat za elektromagnetno ločevanje;

b.*  plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopke ločevanja v plinskih centrifugah:

Opomba: Pojem „materiali z velikim razmerjem med trdnostjo in gostoto“ v točki I.0A.002.b pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

a.  martenzitno jeklo z natezno trdnostjo najmanj 2 050 MPa ali več,

b.  aluminijeve zlitine z natezno trdnostjo najmanj 460 MPa ali več ali

c.  „vlaknene ali nitaste materiale“ s „specifičnim modulom“ več kot 3,18 × 106 m in s „specifično natezno trdnostjo“ več kot 76,2 × 103 m;

1.  plinske centrifuge;

2.  celoviti sklopi rotorjev;

3.  cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

4.  obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 400 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

5.  lopute s premerom od 75 do 400 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

6.  končniki s premerom od 75 do 400 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

7.  magnetni viseči ležaji iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

8.  posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na dušilne elemente blažilnika;

9.  molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10.  obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju od 600 do 2 000 Hz in z razponom moči od 50 do 1 000 VA;

11.  ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki sestojijo iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni;

12.  odvodne cevi z notranjim premerom do 12 mm za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi centrifuge, ki delujejo po principu Pitotove cevi in so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni;

13.  frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej izdelani ali pripravljeni za oskrbovanje statorjev elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  večfazni izhod s frekvencami od 600 do 2 000 Hz;

b.  frekvenčno krmiljenje boljše od 0,1 %;

c.  harmonično popačenje manj kot 2 % in

d.  izkoristek nad 80 %;

c.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1.  pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega „materiala, odpornega proti koroziji z UF6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;

2.  ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščitena;

3.  kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6/min in izstopnim tlakom do 666,7 kPa, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni;

4.  tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala iz točke I.0A.002.c.3 in izdelana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5.  toplotni izmenjevalniki, izdelani iz aluminija, bakra, niklja ali zlitin z najmanj 60 utežnih odstotkov niklja ali s kombinacijo teh kovin za obloge cevi, izdelani za delovanje v področju pod atmosferskim tlakom, pri čemer je tlačna izguba zaradi puščanja manjša od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6.  posebni zaporni in regulacijski ventili, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni, s premerom od 40 do 1 500 mm;

d.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja:

1.  ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;

2.  valjaste ali konične cevi s tangencialnim vstopom medija (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali so z njimi zaščitene, s premerom od 0,5 do 4 cm ter razmerjem med dolžino in premerom 20:1 ali manj, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3.  kompresorji (izpodrivni, centrifugalni in aksialni) ali puhala s sesalno zmogljivostjo najmanj 2 m3 UF6/min, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni, vključno z osnimi tesnili;

4.  toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni;

5.  ohišja elementov za aerodinamično ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščitena, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6.  ventili z mehom, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni, s premerom od 40 do 1 500 mm;

7.  procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:

a.  kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

b.  kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

c.  ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

d.  hladne pasti za UF6 za temperature 253 K (– 20 °C) ali manj;

e.  oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo:

1.  pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in ki so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali z njimi zaščitene);

2.  centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in ki so odporne proti koncentrirani solni kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so polimeri na osnovi fluorogljikov ali steklo, ali z njimi zaščiteni);

3.  celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4.  oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+ 4 iz organske faze, ki je izdelana iz primernega materiala (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali z njim zaščitena, in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5.  sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+ 6 ali U+ 4 v U+ 3;

6.  sistemi za oksidacijo urana iz U+ 3 v U+ 4;

f.  oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja z ionsko izmenjavo:

1.  visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2.  kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali zaščitene z njimi in primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3.  povratni sistemi, osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi), za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

g.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za „lasersko“ ločevanje v atomski pari (AVLIS):

1.  pasovne ali skenirne elektronske puške, ki oddajajo elektronske curke z močjo, ki znaša na tarči več kot 2,5 kW/cm, namenjene za uporabo v sistemih za uparjevanje urana;

2.  sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali s talinami njegovih zlitin, sestavljeni iz talilnih loncev, izdelanih iz primernih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihovih zmesi), ali zaščitenih z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

Napotilo: glej tudi I.2A.002.

3.  sistemi za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, kot sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali obloženi z njimi;

4.  ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5.  „laserji“ ali „laserski“ sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Napotilo: glej tudi I.6A.001 in I.6A.008.

h.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za molekularno „lasersko“ izotopsko ločevanje (MLIS) ali za kemijske reakcije z izotopsko selektivno lasersko aktivacijo (CRISLA):

1.  nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

2.  zbiralniki produktov uranovega pentafluorida (UF5), ki so sestavljeni iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz kombinacije obeh in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF5/UF6“;

3.  kompresorji, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;

4.  oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5.  sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik ali argon), ki vključujejo:

a.  kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

b.  kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj;

c.  hladne pasti za UF6 za temperature 253 K (– 20 °C) ali manj;

6.  „laserji“ ali „laserski“ sistemi za ločevanje uranovih izotopov s stabilizatorjem frekvenčnega spektra, za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Napotilo: glej tudi I.6A.001 in I.6A.008.

i.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:

1.  generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2.  radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3.  sistemi za generiranje uranove plazme;

4.  sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom ali z uranovimi zlitinami, sestavljeni iz talilnih loncev, ki so izdelani iz primernih materialov, odpornih proti koroziji in visokim temperaturam (npr. tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj ali njihove zmesi), ali zaščiteni z njimi, in iz opreme za hlajenje talilnih loncev;

Napotilo: glej tudi I.2A.002.

5.  zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana, izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim uranom, kot sta na primer grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njimi;

6.  ohišja ločevalnikov (valjasta), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

j.  oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1.  enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2.  zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3.  vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernih nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4.  magneti s premerom nad 2 m;

5.  viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:

a.  sposobnost neprekinjenega delovanja;

b.  izhodna napetost najmanj 20 000 V;

c.  jakost izhodnega toka najmanj 1 A in

d.  regulacija napetosti, ki je boljša od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur;

Napotilo: glej tudi I.3A.006.

6.  viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi lastnostmi:

a.  neprekinjenim proizvajanjem izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetosti najmanj 100 V in

b.  regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Napotilo: glej tudi I.3A.005.

I.0A.003

0B002

Pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki I.0A.002, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali z njimi zaščiteni:

a.  napajalni avtoklavi, peči ali sistemi za napajanje procesa obogatitve z UF6;

b.  desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

c.  postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

d.  postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

e.  cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani za delo z UF6 znotraj plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

1.  vakuumski zbiralniki-razvodniki ali vakuumske glave s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več ali

2.  vakuumske črpalke, ki so posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

g.  UF6 masni spektrometri/ionski izvori, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za neposredno vzorčenje iz plinastega pretoka vstopnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1.  enotno ločljivost za atomske mase nad 320;

2.  ionske izvore, ki so izdelani iz nikroma ali monela ali z njima prevlečeni ali ponikljani;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja in

4.  zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

I.0A.004

0B003

Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a.  sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

b.  sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

c.  sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

d.  sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

e.  sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

f.  sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

g.  sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

h.  sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

i.  sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

I.0A.005

0B004

Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej izdelana ali pripravljena oprema in sestavni deli zanjo:

a.  obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1.  obrat na principu izmenjave voda – vodikov sulfid;

2.  obrat na principu izmenjave amonijak – vodik;

b.  oprema in sestavni deli:

1.  stolpi za izmenjavo voda – vodikov sulfid, ki so izdelani iz kakovostnega ogljikovega jekla (kot je npr. ASTM A516), s premerom od 6 do 9 m, za obratovanje pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 Mpa, in z dopustno korozijo 6 mm ali več;

2.  nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3.  stolpi za izmenjavo amonijak – vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4.  notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji, in stopenjske črpalke, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

5.  razgrajevalniki amonijaka z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

6.  infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

7.  katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

8.  celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo procesa obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih.

I.0A.006

0B005

Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Opomba: Obrat za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

a.  navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskega materiala ali pa ga neposredno krmili;

b.  neprodušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);

c.  preverja integriteto oblog (srajčk) zvara ali

d.  preverja končno stanje zatesnjenega goriva.

I.0A.007

0B006

Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Opomba: Točka I.0A.007 vključuje:

a.  obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

b.  stroje za sekanje in drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje, sekanje in drobljenje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz „jedrskih reaktorjev“;

c.  kritičnovarne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), ki so posebej izdelane ali pripravljene za raztapljanje obsevanega goriva iz „jedrskih reaktorjev“ in odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam ter omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

d.  solventne protitočne ekstraktorje in opremo za postopek ionske izmenjave, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“;

e.  posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in odporne proti koroziji z dušikovo kislino;

Opomba: Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1.  stene ali notranje dele z najmanj 2 odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kot so opredeljeni v opombi k točki I.0A.012);

2.  največji premer 175 mm za valjaste oblike ali

3.  največjo širino 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

f.  instrumentacija za nadzor procesov, ki je posebej izdelana ali pripravljena za nadzor in kontrolo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih fisijskih materialov“.

I.0A.008

0B007

Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a.  sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

b.  sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

I.0A.009

0C001

„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov;

Opomba: Točka I.0A.009 ne prepoveduje naslednjega:

a.  štirih gramov ali manj „naravnega urana“ ali „osiromašenega urana“, če so v senzorjih merilnih instrumentov;

b.  „osiromašenega urana“, proizvedenega posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1.  zaščito pred sevanjem;

2.  embalažo;

3.  obtežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

4.  protiutežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

c.  zlitin, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

d.  keramičnih proizvodov, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

I.0A.010

0C002

„Posebni cepljivi materiali“

Opomba: Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet prepovedi v točki I.0A.010.

I.0A.011

0C003

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000.

I.0A.012

0C004

Grafit jedrske kakovosti s čistoto manj kot 5 ppm „ekvivalentov bora“ in z gostoto nad 1,5 g/cm3.

Napotilo: glej tudi I.1A.028.

Opomba 1: Točka I.0A.012 ne prepoveduje naslednjega:

a.  izdelkov iz grafita z maso manj kot 1 kg, razen tistih, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v jedrskih reaktorjih;

b.  grafitnega prahu.

Opomba 2: V smislu točke I.0A.012 je določen „ekvivalent bora“ (BE) kot vsota BEz za nečistote (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je:

BEz (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

pri čemer je CF pretvorbeni faktor =

in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

I.0A.013

0C005

Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 % utežnega deleža niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistoto vsaj 99,9 % utežnih odstotkov in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 mikrometrov, merjeno v skladu z ASTM standardom B330 (American Society for Testing and Materials), in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.0B.001

0D001

„Programska oprema“ je posebej napisana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz oddelka I.0A.

I.0B.002

0E001

„Tehnologija“ je v skladu z Opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz oddelka I.0A.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.1A.001

1A102

Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za nosilne rakete iz točke I.9A.001 ali za sondirne rakete iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za sestavne dele raket in projektilov.

I.1A.002

1A202

Kompozitne strukture v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

Napotilo: glej tudi I.9A.011

a.  imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b.  izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki so določeni v točki I.1A.024 ali I.1A.034.a, ali iz z ogljikom ojačenih materialov, ki so določeni v točki I.1A.034.c.

I.1A.003

1A225

Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

I.1A.004

1A226

Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode in ima obe od naslednjih značilnosti:

a.  izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in

b.  izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

I.1A.005

1A227

Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a.  „hladno površino“, večjo od 0,09 m2;

b.  gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in

c.  debelino, ki znaša 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

„Hladna površina“ iz točke I.1A.005 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

I.1A.006

ex 1B001*

(1B001.a, ex 1B001.b in 1B001.c)

Oprema za proizvodnjo vlaken, prepregov, predoblik ali „kompozitov“, naštetih v točki I.1A.024, in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje:

Napotilo: glej tudi I.1A.007 in I.1A.014.

a.  stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“;

b.*  stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov ali listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali „projektilov“;

Opomba: V smislu točke I.1A.006.b pojem „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke.

c.  mnogosmerni, mnogodimenzionalni tkalski ali prepletni stroji, vključno z opremo za adaptacijo ali modifikacijo za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken pri proizvodnji „kompozitnih“ struktur;

Tehnična opomba:

V točki I.1A.006.c je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.

Opomba: Točka I.1A.006.c ne prepoveduje tekstilnih strojev, ki niso prirejeni za zgoraj opisano končno uporabo.

I.1A.007

1B101 in ex 1B001.d

Oprema, ki ni zajeta v točki I.1A.006, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov in posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

Opomba: Sestavni deli in pribor iz točke I.1A.007 vključujejo kalupe, stružnice, matrice, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njihovih izdelkov.

a.  stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz vlaknenih ali nitastih materialov, in nadzor koordiniranja in programiranja;

b.  stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov ter listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in „projektilov“;

c.  oprema, izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“„vlaknenih ali nitastih materialov“:

1.  oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kot npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.  oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3.  oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (kot npr. aluminijev oksid);

d.  oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke I.9A.026.

Opomba: Oprema iz točke I.1A.007.d vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

I.1A.008

1B102

„Oprema za proizvodnjo“ kovinskega prahu in sestavni deli:

Napotilo: glej tudi I.1A.009.b.

a.  „proizvodna oprema“ kovinskega prahu, ki se lahko uporablja za „proizvodnjo“ sferičnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk I.1A.025.a, I.1A.025.b, I.1A.029.a.1, I.1A.029.a.2 ali iz Nadzora vojaškega blaga;

b.  posebej izdelani sestavni deli za „opremo za proizvodnjo“ iz točke I.1A.008.a.

Opomba: Točka I.1A.008 vključuje:

a.  generatorje plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki se lahko uporabljajo za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

b.  opremo za električno odcepljanje, ki se lahko uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

c.  opremo, ki se lahko uporablja za „proizvodnjo“ sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

I.1A.009

1B115

Oprema, razen tiste iz točke I.1A.008, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:

a.  „proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“ tekočih pogonskih sredstev ali njihovih sestavin iz točk I.1A.025.a, I.1A.025.b, I.1A.029 ali iz Nadzora vojaškega blaga, ravnanju z njimi ali preskušanju njihove ustreznosti;

b.  „proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“ trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk I.1A.025.a, I.1A.025.b, I.1A.029 ali iz Nadzora vojaškega blaga, ravnanju z njimi, njihovem mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preskušanju njihove ustreznosti;

Opomba: Točka I.1A.009.b ne prepoveduje vsadnih mešalnikov, kontinualnih mešalnikov ali mešalnikov na napajalno energijo. Glede prepovedi nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke I.1A.011, I.1A.012 in I.1A.013.

Opomba 1: Glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.

Opomba 2: Točka I.1A.009 ne prepoveduje opreme za „proizvodnjo“ borovega karbida, ravnanje z njim in testiranje njegove ustreznosti.

I.1A.010

1B116

Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

I.1A.011

1B117

Vsadni mešalniki z zmožnostjo v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:

a.  skupno volumetrično zmogljivost 110 litrov ali več in

b.  najmanj eno mešalno/gnetno gred, vgrajeno zunaj centra.

I.1A.012

1B118

Kontinuirni mešalniki z zmožnostjo mešanja v vakuumu v obsegu od 0 do 13,326 kPa in z zmožnostjo temperaturnega nadzora mešalne komore, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani sestavni deli zanje:

a.  dve ali več mešalnih/gnetnih gredi ali

b.  eno oscilacijsko rotacijsko gred, ki ima gnetilne lopatice/igle tako na gredi kot tudi v ohišju mešalne komore.

I.1A.013

1B119

Mešalniki na napajalno energijo, ki se lahko uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk I.1A.025.a, I.1A.025.b, I.1A.029 ali iz Nadzora vojaškega blaga, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

I.1A.014

1B201

Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke I.1A.006 ali I.1A.007, in oprema zanje:

a.  stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.  posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“ in

3.  primerni so za navijanje valjastih rotorjev s premerom od 75 do 400 mm in dolžine 600 mm ali več;

b.  naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke I.1A.014.a;

c.  precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke I.1A.014.a.

I.1A.015

1B225

Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo nad 250 g fluora na uro.

I.1A.016

1B226

Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.

Opomba: Točka I.1A.016 vključuje ločevalnike, ki:

a.  lahko obogatijo stabilne izotope;

b.  imajo tako ionski vir kot kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

I.1A.017

1B227

Pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, v katerih izstopa plin (dušik in vodik) iz visokotlačnega izmenjevalnega stolpa za amonijak/vodik pod visokim pritiskom, sintetizirani amonijak pa se vrne v ta stolp.

I.1A.018

1B228

Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj;

b.  izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.  izdelani so iz:

1.  nerjavečega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, ali

2.  enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2, in

d.  njihov notranji premer je najmanj 1 m, efektivna dolžina pa najmanj 5 m.

I.1A.019

1B229

Stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid in „notranji kontraktorji“:

Napotilo: za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko I.0A.005.

a.  stolpi s predeli za izmenjavo voda-vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2.  izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, in

3.  imajo premer najmanj 1,8 m;

b.  „notranji kontraktorji“ v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki I.1A.019.a.

Tehnična opomba:

„Notranji kontraktorji“ v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m ter so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %, in izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

I.1A.020

1B230

Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.  imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h, in

c.  eno od naslednjih značilnosti:

1.  pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2.  pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 Mpa.

I.1A.021

1B231

Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a.  objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.  oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.  vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (– 250 °C) ali manj ter z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2.  sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

I.1A.022

1B232

Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in

b.  izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.

I.1A.023

1B233

Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov in oprema zanje:

a.  objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.  oprema za ločevanje litijevih izotopov:

1.  posebno razvrščene kolone za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelane za litijeve amalgame;

2.  črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.  celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.  uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida.

I.1A.024

1C010.b

„Vlakneni ali nitasti materiali“, ki se lahko uporabijo v „kompozitnih“ strukturah organske „matrike“, kovinske „matrike“ ali ogljikove „matrike“ ali v laminatih:

Napotilo: glej tudi I.1A.034 in I.9A.026.

b.  ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  „specifični modul“ večji od 12,7 × 106 m in

2.  „specifično natezno trdnost“ večjo od 23,5 × 104 m;

Opomba: Točka I.1A.024.b ne prepoveduje vlaken, izdelanih iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki se uporabljajo pri popravilu delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, če velikost posamezne plošče ne presega 100 × 100 cm.

Tehnična opomba:

Značilnosti materialov, opisanih v točki I.1A.024.b, se določajo z uporabo metod z oznakami SRM 12 do 17, ki jih priporoča „Suppliers Advance Composite Materials Association“ (SACMA), ali z uporabo enakovrednih nacionalnih nateznih preskusov, kot so „Japanese Industrial Standard“ JIS-R-7601, odstavek 6.6.2, ki temeljijo na povprečju velikega števila vzorcev.

I.1A.025

1C011.a in 1C011.b

Kovine in spojine:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga in I.1A.029.

a.  kovine z velikostjo delcev manj kot 60 μm, bodisi sferične, atomizirane, sferoidne, v kosmičih ali drobljene, izdelane iz materiala, ki vsebuje 99 % ali več cirkonija, magnezija ali njunih zlitin;

Tehnična opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

Opomba: Kovine ali zlitine iz točke I.1A.025.a so prepovedane ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

b.  bor ali borov karbid s čistoto 85 % ali več in z delci velikosti 60 μm ali manj;

Opomba: Kovine ali zlitine iz točke I.1A.025.b so prepovedane ne glede na to, ali so kovine ali zlitine vdelane v aluminij, magnezij, cirkonij ali berilij ali ne.

I.1A.026

1C101

Materiali in naprave za zmanjšano opaznost, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči znaki in zvočni znaki, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, podsistemih „projektilov“ ali zračnih plovilih brez posadke, določenih v točki I.9A.003.

Opomba 1: Točka I.1A.026 vključuje:

a.  strukturne materiale in prevleke, izdelane posebej za zmanjševanje radarske odbojnosti;

b.  prevleke, vključno z barvami, izdelane posebej za zmanjševanje ali prikrojevanje odbojnosti ali oddajnosti v mikrovalovnem, infrardečem ali ultravijoličnem področju elektromagnetnega spektra.

Opomba 2: Točka I.1A.026 ne vključuje prevlek, kadar se uporabljajo posebej za toplotni nadzor satelitov.

Tehnična opomba:

V točki I.1A.026 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

I.1A.027

1C102

Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi materiali, izdelani za nosilne rakete iz točke I.9A.001 ali za sondirne rakete iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za materiale za rakete in projektile.

I.1A.028

ex 1C107*

(1C107.a, ex 1C107.b, ex 1C107.c in ex 1C107.d)

Grafit in keramični materiali:

a.  drobnozrnati grafit z gostoto 1,72 g/cm3 ali več, merjeno pri 288 K (15 °C), katerega delci merijo 100 μm ali manj, ki se lahko uporablja za raketne dulce (šobe) in obloge konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje, ki jih je mogoče predelati v katerega koli od naslednjih proizvodov:

1.  valje premera 120 mm ali več in dolžine 50 mm ali več;

2.  cevi z notranjim premerom 65 mm ali več in debelino stene 25 mm ali več, dolge 50 mm ali več, ali

3.  kocke velikosti 120 mm × 120 mm × 50 mm ali več;

Napotilo: glej tudi I.0A.012.

b.*  pirolitsko ali z vlakni ojačani grafit, ki se lahko uporablja za raketne dulce in obloge konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje in se lahko uporabljajo v „projektilih“;

Napotilo: glej tudi I.0A.012.

c.*  keramični kompozitni materiali (z dielektrično konstanto manj kot 6 pri frekvencah od 100 MHz do 100 GHz) za ohišja, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“;

d.*  keramika, ki je v masi ojačena s silicij-ogljikovimi vlakni in se lahko uporablja za konice, ki se lahko uporabljajo za „projektile“.

I.1A.029

ex 1C111*

(1C111.a.1–3, 1C111.a.4, 1C111.b.1–4 in 1C111.c)

Goriva in kemijske sestavine goriv, razen tistih iz točke I.1A.025:

a.  pogonske snovi:

1.  sferični aluminijev prah, razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga, z delci enakega premera, manjšega od 200 μm, in z vsebnostjo aluminija 97 ut. % ali več, če vsaj 10 ut. % celotne mase pomenijo delci s premerom, manjšim od 63 μm, v skladu z ISO 2591:1988 ali enakovrednim nacionalnim standardom;

Tehnična opomba:

Velikost delcev 63 μm (ISO R-565) ustreza 250 meshem (Tyler) ali 230 meshem (standard ASTM E-11).

2.  kovinska goriva, razen tistih, ki so zajeta v Nadzoru vojaškega blaga, z delci velikosti manj kot 60 μm, bodisi sferičnimi, atomiziranimi, sferoidalnimi, v luskinah ali zmletimi, ki vsebujejo 97 ut. % ali več katere koli od naslednjih snovi:

a.  cirkonija;

b.  berilija;

c.  magnezija ali

d.  zlitin kovin iz zgornjih podtočk a do c;

Tehnična opomba:

Naravna vsebnost hafnija v cirkoniju (značilna je od 2 % do 7 %) se šteje skupaj s cirkonijem.

3.  oksidanti, ki se lahko uporabljajo v raketnih motorjih na tekoče-kapljevito gorivo:

a.  didušikov trioksid;

b.  dušikov dioksid / didušikov tetraoksid;

c.  didušikov pentoksid;

d.  mešani dušikovi oksidi (MON);

Tehnična opomba:

Mešani dušikovi oksidi (MON) so raztopine dušikovega oksida (NO) v didušikovem tetraoksidu / dušikovem dioksidu (N2O4/NO2), ki se lahko uporabljajo v raketnih sistemih. Obstaja vrsta koncentracij, ki se označijo kot MONi ali MONij, pri čemer sta i in j celi števili, ki predstavljata odstotek dušikovega oksida v mešanici (npr. MON3 vsebuje 3 % dušikovega oksida, MON25 pa 25 % dušikovega oksida. Zgornja meja je MON40, 40 mas. %).

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za inhibirano rdečo kadečo dušikovo kislino (IRFNA).

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga in I.1A.049 za spojine iz fluora in enega ali več drugih halogenov, kisika ali dušika.

4.  hidrazinski derivati:

a.  trimetilhidrazin;

b.  tetrametilhidrazin;

c.  N,N dialilhidrazin;

d.  alilhidrazin;

e.  etilen dihidrazin;

f.  monometilhidrazin dinitrat;

g.  nesimetrični dimetilhidrazin nitrat;

h.  hidrazinijev azid;

i.  dimetilhidrazinijev azid;

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev perklorat.

k.  diimido dihidrazin oksalne kisline;

l.  2-hidroksietilhidrazin nitrat (HEHN);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za hidrazinijev nitrat.

n.  hidrazinijev diperklorat;

o.  metilhidrazin nitrat (MHN);

p.  dietilhidrazin nitrat (DEHN);

q.  1,4-dihidrazin nitrat (DHTN);

b.*  polimerne snovi:

1.  karboksi-terminirani polibutadien (CTPB);

2.  hidroksi-terminirani polibutadien (HTPB), razen tistega, ki je zajet v Nadzoru vojaškega blaga;

3.  polibutadien-akrilna kislina (PBAA);

4.  polibutadien-akrilnokislinski akrilonitril (PBAN);

c.  drugi pogonski aditivi in agenti:

Napotil: glej Nadzor vojaškega blaga za karborane, dekarborane, pentaborane in njihove derivate.

2.  trietilen-glikol dinitrat (TEGDN);

3.  2-nitrodifenilamin (CAS 119-75-5);

4.  trimetiloletan trinitrat (TMETN) (CAS 3032-55-1);

5.  dietilen-glikol dinitrat (DEGDN);

6.  derivati ferocena:

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za katocen.

b.  etil-ferocen;

c.  propil-ferocen (CAS 1273-89-8);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za n-butil ferocen.

e.  pentil-ferocen (CAS 1274-00-6);

f.  diciklopentil-ferocen;

g.  dicikloheksil-ferocen;

h.  dietil-ferocen;

i.  dipropil-ferocen;

j.  dibutil-ferocen;

k.  diheksil-ferocen;

l.  acetil-ferocen;

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za ferocen-karboksilne kisline.

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za butacen.

o.  drugi derivati ferocena, uporabni za prilagajanje hitrosti gorenja raketnega goriva, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga.

Opomba: Glede goriv in kemijskih sestavin goriv, ki niso zajeti v točki I.1A.029, glej Nadzor vojaškega blaga.

I.1A.030

1C116

Martenzitna jekla (jekla, na splošno določena z visokim deležem niklja, zelo nizkim deležem ogljika in uporabo nadomestnih elementov ali usedlin, ki omogočajo utrjevanje s staranjem) z natezno trdnostjo najmanj 1 500 MPa ali več, merjeno pri 293 K (20 °C), ki so v obliki pločevine, plošče ali cevi z debelino 5 mm ali manj.

Napotilo: glej tudi I.1A.035.

I.1A.031

ex 1C117*

Volfram, molibden in njune zlitine v obliki enakih sferičnih ali atomiziranih delcev premera 500 mikrometrov ali manj, čistote 97 % ali več, ki se uporabljajo za izdelavo elementov motorjev, ki se lahko uporabljajo za „projektile“ (tj. za toplotne ščite, podlage za dulce, vratove dulcev in površine, ki se uporabljajo za krmiljenje potiska).

I.1A.032

1C118

Dupleksno nerjavno jeklo, stabilizirano s titanom (Ti-DSS):

a.  ki ima vse naslednje značilnosti:

1.  vsebuje 17,0 do 23,0 ut. % kroma in 4,5 do 7,0 ut. % niklja;

2.  vsebuje več kot 0,1 ut. % titana in

3.  ima feritno-avstenitno mikrostrukturo (imenovano tudi dvofazna mikrostruktura), ki je najmanj 10 vol. % avstenitna (merjeno po ASTM E-1181-87 ali enakovrednem nacionalnem postopku), ter

b.  ki ima katero koli od naslednjih oblik:

1.  ingoti ali palice, pri katerih je vsaka dimenzija enaka ali večja 100 mm;

2.  listi širine 600 mm ali več in debeline 3 mm ali manj ali

3.  cevi z zunanjim premerom 600 mm ali več in debelino sten 3 mm ali manj.

I.1A.033

1C202

Zlitine:

a.  aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  natezno trdnost 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.  obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

b.  titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  natezno trdnost 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.  obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm.

Tehnična opomba:

Zgoraj navedene zlitine se nanašajo na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

I.1A.034

1C210 in ex 1C010.a

„Vlakneni ali nitasti materiali“ ali prepregi, razen tistih iz točke I.1A.024:

a.  ogljikovi ali aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  „specifični modul“ 12,7 × 106 m ali več ali

2.  „specifično natezno trdnost“ 235 × 103 m ali več;

Opomba: Točka I.1A.034.a ne prepoveduje aramidnih „vlaknenih ali nitastih materialov“, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.

b.  stekleni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „specifični modul“ 3,18 × 106 m ali več in

2.  „specifično natezno trdnost“ 76,2 × 103 m ali več;

c.  neskončne „preje“, „rovingi“, „niti“ ali „trakovi“, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih „vlaknenih ali nitastih materialov“, določenih v točki I.1A.024 ali I.1A.034.a ali .b.

Tehnična opomba:

Smola sestavlja matriko kompozita.

Opomba: V točki I.1A.034 so „vlakneni ali nitasti materiali“ omejeni na neskončne „monofilamente“, „preje“, „rovinge“, „niti“ ali „trakove“.

I.1A.035

1C216

Maražno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki I.1A.030, z natezno trdnostjo 2 050 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

Opomba: Točka I.1A.035 ne prepoveduje oblik, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

Tehnična opomba:

Izraz maražno jeklo z natezno trdnostjo zajema maražno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

I.1A.036

1C225

Bor, obogaten z izotopom bor -10 (10B) nad vrednostmi v naravi: elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba: Mešanice iz točke I.1A.036, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba:

Masni delež izotopa bor -10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at.)

I.1A.037

1C226

Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 % in obema naslednjima značilnostma:

a.  v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

b.  maso nad 20 kg.

Opomba: Točka I.1A.037 ne prepoveduje delov, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

I.1A.038

1C227

Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 1 000 ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

I.1A.039

1C228

Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

I.1A.040

1C229

Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  čistoto nad 99,99 % ali več in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

I.1A.041

1C230

Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Opomba: Točka I.1A.041 ne prepoveduje naslednjega:

a.  kovinskih oken za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b.  mešanic oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

c.  berila (berilijevega ali aluminijevega silikata) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

I.1A.042

1C231

Kovinski hafnij, zlitine, pri katerih je masni delež hafnija, hafnijevih spojin nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

I.1A.043

1C232

Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba: Točka I.1A.043 ne prepoveduje izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kot 1 g helija-3.

I.1A.044

1C233

Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba: Točka I.1A.044 ne prepoveduje termoluminescenčnih dozimetrov.

Tehnična opomba:

Masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at.)

I.1A.045

1C234

Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi proizvodi ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

Opomba: Točka I.1A.045 ne prepoveduje cirkonija v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

I.1A.046

1C235

Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000, in proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba: Točka I.1A.046 ne prepoveduje izdelkov ali naprav, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.

I.1A.047

1C236

Sevalci alfa z razpolovno dobo 10 dni ali več, vendar manj kot 200 let, ki so v naslednjih oblikah:

a.  elementarni;

b.  spojine, ki imajo specifično aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

c.  mešanice, ki imajo skupno aktivnost alfa sevalcev 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

d.  proizvodi ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba: Točka I.1A.047 ne prepoveduje proizvodov ali naprav, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) sevalcev alfa.

I.1A.048

1C237

Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba: Točka I.1A.048 ne prepoveduje naslednjega:

a.  medicinskih pripomočkov;

b.  proizvoda ali naprave, ki vsebuje manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

I.1A.049

1C238

Klorov trifluorid (ClF3).

I.1A.050

1C239

Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice, pri čemer je masni delež takšnih eksplozivov večji od 2 % in kristalna gostota večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000 m/s.

I.1A.051

1C240

Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega iz točke I.0A.013:

a.  nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1.  čistoto nad 99,0 % ali več in

2.  povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 mikrometrov, merjeno po standardu ASTM B330;

b.  porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki I.1A.051.a.

Opomba: Točka I.1A.051 ne prepoveduje naslednjega:

a.  vlaknenega nikljevega prahu;

b.  posameznih poroznih nikljevih plošč, ki imajo površino 1 000 cm2 ali manj.

Tehnična opomba:

Točka I.1A.051.b se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke I.1A.051.a, da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

I.1A.052

ex 1C350*

(1C350.1–57 in 1C350.59)

Kemikalije, ki se lahko uporabijo kot predhodniki toksičnih kemičnih agentov, in „mešanica kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več navedenih:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga in I.1A.057.

1.  tiodiglikol (111-48-8);

2.  fosforjev oksiklorid (10025-87-3);

3.  dimetil metilfosfonat (756-79-6);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za metilfosfonil difluorid (676-99-3).

5.  metil-fosfonil diklorid (676-97-1);

6.  dimetilfosfit (DMP) (868-85-9);

7.  fosforjev triklorid (7719-12-2);

8.  trimetilfosfit (TMP) (121-45-9);

9.  tionilklorid (7719-09-7);

10.  3-hidroksi-1-metilpiperidin (3554-74-3);

11.  N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid (96-79-7);

12.  N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil tiol (5842-07-9);

13.  3-kinuklidinol (1619-34-7);

14.  kalijev fluorid (7789-23-3);

15.  2-kloretanol (107-07-3);

16.  dimetilamin (124-40-3);

17.  dietil etilfosfonat (78-38-6);

18.  dietil-N,N-dimetilfosforamidat (2404-03-7);

19.  dietilfosfit (762 04 9);

20.  dimetilamin-hidroklorid (506-59-2);

21.  etilfosfinil diklorid (1498-40-4);

22.  etilfosfonil diklorid (1066-50-8);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za etilfosfonil difluorid (753-98-0).

24.  vodikov fluorid (7664-39-3);

25.  metilbenzilat (76-89-1);

26.  metilfosfinil diklorid (676-83-5);

27.  N,N-diizopropil-(beta)-amino etanol (96-80-0);

28.  pinakolil alkohol (464-07-3);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za O-etil-2-diizopropilaminoetil metilfosfonit (QL) (57856-11-8).

30.  trietilfosfit (122-52-1);

31.  arzenov triklorid (7784-34-1);

32.  benzilska kislina (76-93-7);

33.  dietil metilfosfonit (15715-41-0);

34.  dimetil etilfosfonat (6163-75-3);

35.  etilfosfinil difluorid (430-78-4);

36.  metilfosfinil difluorid (753-59-3);

37.  3-kinuklidon (3731-38-2);

38.  fosforjev pentaklorid (10026-13-8);

39.  pinakolon (75-97-8);

40.  kalijev cianid (151-50-8);

41.  kalijev difluorid (7789-29-9);

42.  amonijev vodikov fluorid ali amonijev bifluorid (1341-49-7);

43.  natrijev fluorid (7681-49-4);

44.  natrijev difluorid (1333-83-1);

45.  natrijev cianid (143-33-9);

46.  trietanolamin (102-71-6);

47.  fosforjev pentasulfid (1314-80-3);

48.  diizopropilamin (108-18-9);

49.  dietilaminoetanol (100-37-8);

50.  natrijev sulfid (1313-82-2);

51.  žveplov monoklorid (10025-67-9);

52.  žveplov diklorid (10545-99-0);

53.  trietanolamin-hidroklorid (637-39-8);

54.  N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorid hidroklorid (4261-68-1);

55.  metilfosfonska kislina (993-13-5);

56.  dietil metilfosfonat (683-08-9);

57.  N,N-dimetilaminofosforil diklorid (677-43-0);

59.  etildietanolamin (139-87-7);

63.  metilfosfonotiojski diklorid (676-98-2).

Opomba 1: Točka I.1A.052 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij iz točk I.1A.052.1, .3, .5, .11, .12, .13, .17, .18, .21, .22, .26, .27, .28, .31, .32, .33, .34, .35, .36, .54, .55, .56, .57 in .63, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut. % mešanice.

Opomba 2: Točka I.1A.052 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij iz točk I.1A.052 .2, .6, .7, .8, .9, .10, .14, .15, .16, .19, .20, .24, .25, .30, .37, .38, .39, .40, .41, .42, .43, .44, .45, .46, .47, .48, .49, .50, .51, .52, .53 in .59 , v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3: Točka I.1A.052 ne prepoveduje proizvodov, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

I.1A.053

ex 1C351*

(1C351.a.1–28, 1C351.b, 1C351.c, 1C351.d.1–8, ex 1C351.d.9, 1C351.d.10–13 in 1C351.d.15–16)

Človeški patogeni, zoonoze in „toksini“:

a.*  virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  chikungunjski virus;

2.  kongoško-krimski virus hemoragične mrzlice;

3.  virus mrzlice dengue;

4.  orientalski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

5.  virus ebole;

6.  virus hantana;

7.  virus junine;

8.  virus mrzlice lassa;

9.  virus limfocitnega koriomeningitisa;

10.  virus machupo;

11.  marburški virus;

12.  virus opičjih koz;

13.  virus mrzlice Rift Valley;

14.  virus klopnega encefalitisa (virus ruskega pomladno-poletnega encefalitisa);

15.  virus variola;

16.  venezuelski virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

17.  zahodni virus konjskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

18.  bele koze;

19.  virus rumene mrzlice;

20.  virus japonskega encefalitisa (vnetja možganske opne);

21.  virus Kyasanur Forest;

22.  virus Lupingove bolezni;

23.  virus encefalitisa Murray Valley;

24.  virus hemoragične mrzlice Omsk;

25.  virus Oropouche;

26.  virus Powassan;

27.  virus Rocio;

28.  virus encefalitisa St Louis;

b.  rikecije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  coxiella burnetii;

2.  bartonella quintana (Rochalimaea quintana, Rickettsia quintana);

3.  rickettsia prowasecki;

4.  rickettsia rickettsii;

c.  bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  Bacillus anthracis;

2.  Brucella abortus;

3.  Brucella melitensis;

4.  Brucella suis;

5.  Chlamydia psittaci;

6.  Clostridium botulinum;

7.  Francisella tularensis;

8.  Burkholderia mallei (pseudomonas mallei);

9.  Burkholderia pseudomallei (pseudomonas pseudomallei);

10.  Salmonella typhi;

11.  Shigella dysenteriae;

12.  Vibrio cholerae;

13.  Yersinia pestis;

14.  Clostridium perfringens vrste, ki proizvaja epsilon toksin;

15.  Enterohemoragična Escherichia coli, serotip O157 in drugi serotipi, ki proizvajajo verotoksin;

d.*  „toksini“ in „podenote toksinov“:

1.  botulinotoksin;

2.  Clostridium perfringens toksini;

3.  konotoksin;

4.  ricin;

5.  saksitoksin;

6.  shiga-toksin;

7.  Stafilokoccus aureus (zlatenični toksini);

8.  tetrodotoksin;

9.*  verotoksin;

10.  mikrocistin (cianginosin);

12.  abrin;

13.  kolera toksin;

15.  T-2 toksin;

16.  HT-2 toksin;

Opomba: Točka I.1A.053.d ne prepoveduje botulinotoksinov (toksinov botulizma) ali konotoksinov v obliki proizvodov, če ti ustrezajo vsem naslednjim pogojem:

1.  da so farmacevtski pripravki izdelani za zdravljenje ljudi z ustreznimi bolezenskimi znamenji;

2.  da so vnaprej pakirani za distribucijo kot medicinski proizvodi;

3.  da jih državni organi potrjujejo kot medicinske proizvode.

Opomba: Točka I.1A.053 ne prepoveduje „vakcinov“ ali „imunotoksinov“.

I.1A.054

ex 1C352*

(1C352.a.1–15 in 1C352.b.1)

Živalski patogeni:

a.*  virusi, naravni, gojeni ali spremenjeni, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebujejo živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  virus afriške svinjske mrzlice;

2.  virusi aviarne influence, kot so:

a.  neokarakterizirani ali

b.  opredeljeni v Direktivi 92/40/ES (UL L 16, 23.1.1992, str. 19) z visoko stopnjo patogenosti:

1.  virusi tipa A z indeksom intravenozne patogenosti v šest tednov starih piščancih več kot 1,2 ali

2.  virusi podtipov H5 ali H7, pri katerih verige nukleotidov vzbujajo multiple aminokisline v hemaglutininu;

3.  virus plavice;

4.  virus slinavke in parkljevke;

5.  virus kozjih koz;

6.  virus aujeszkyjeve bolezni (neprave stekline);

7.  virus svinjske mrzlice (svinjske kolere);

8.  virus stekline (Lyssa virus);

9.  virus newcastlske bolezni;

10.  virus kuge prežvekovalcev;

11.  svinjski enterovirus tipa 9;

12.  virus goveje kuge;

13.  virus ovčjih koz;

14.  virus tešinske bolezni prašičev;

15.  virus vezikularnega stomatitisa;

b.*  mikroplazme, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materialov, ki vsebuje živi material, namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  mikroplazma miocidov, podvrsta miocidi SC (mala kolonija – small colony);

Opomba: Točka I.1A.054 ne prepoveduje „vakcinov“.

I.1A.055

ex 1C353*

(ex 1C353.a, 1C353.b)

Genetski elementi in gensko spremenjeni organizmi:

a.*  gensko spremenjeni mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo organizmov iz točk I.1A.053.a do c ali I.1A.054 ali I.1A.056;

b.  gensko spremenjeni mikroorganizmi ali genetski elementi, ki vsebujejo verige nukleinske kisline, kodirane za katerega koli od „toksinov“ ali „podenot toksinov“ iz točke I.1A.053.d.

1.  Genetski elementi med drugim vključujejo kromosome, genome, plazmide, transpozone in vektorje, ki so gensko spremenjeni ali ne.

2.  Verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo katerih koli mikroorganizmov iz točk I.1A.053.a do c ali I.1A.054 ali I.1A.056, pomenijo katero koli verigo, posebno za določen mikroorganizem, ki:

a.  sama po sebi ali s pomočjo svojih kopiranih ali prevedenih produktov predstavlja pomembno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali

b.  je znana po tem, da povečuje sposobnost določenega mikroorganizma ali katerega koli drugega organizma, v katerega je lahko vstavljena ali kako drugače vključena, da povzroči veliko škodo zdravju ljudi, živali ali rastlin.

Opomba: Točka I.1A.055 se ne uporablja za verige nukleinske kisline, povezane s patogenostjo entehemoragične Escherichie coli, serotip O157 in drugih sojev, ki proizvajajo verotoksin, razen tistih za kodiranje verotoksina ali njegovih podenot.

I.1A.056

ex 1C354*

(1C354.b.1–3 in 1C354.c)

Rastlinski patogeni:

(a.  rezervirano)

b.*  bakterije, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  Xanthomonas albilineans;

2.  Xanthomonas campestris pv. citri, vključno z vrstami iz rodu Xanthomonas campestris pv. citri tipov A,B,C,D,E ali vrst, ki so kako drugače klasificirane kot Xanthomonas citri, Xanthomonas campestris pv. aurantifolia ali Xanthomonas campestris pv. citrumelo;

3.  Xanthomonas oryzae pv. Oryzae (Pseudomonas campestris pv. Oryzae);

c.  gobe, naravne, gojene ali spremenjene, v obliki „izoliranih živih kultur“ ali v obliki materiala, ki je bil namerno cepljen ali okužen s takšnimi kulturami:

1.  Colletotrichum coffeanum var. virulans (Colletotrichum kahawae);

2.  Cochliobolus miyabeanus (Helminthosporium oryzae);

3.  Microcyclus ulei (sin. Dothidella ulei);

4.  Puccinia graminis (sin. Puccinia graminis f. sp. tritici);

5.  Puccinia striiformis (sin. Puccinia glumarum);

6.  Magnaporthe grisea (pyricularia grisea / pyricularia oryzae).

I.1A.057

1C450

Strupene kemikalije in njihove predhodne sestavine, in „zmesi kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več teh kemikalij:

Napotilo: glej tudi točki I.1A.052 in I.1A.053.d ter Nadzor vojaškega blaga.

a.  toksične kemikalije:

1.  amiton: O,O-dietil S-[2-(dietilamino) etil] fosforotiolat (78-53-5) in ustrezne alkilirane ali protonirane soli;

2.  PFIB: 1,1,3,3,3-pentafluoro-2-(trifluorometil)-1-propen (382-21-8);

Napotilo: glej Nadzor vojaškega blaga za BZ. 3-kinuklidinil benzilat (6581–06–2);

4.  fosgen: karbonil diklorid (75-44-5);

5.  cianogen klorid (506-77-4);

6.  vodikov cianid (74-90-8);

7.  kloropikrin: trikloronitrometan (76-06-2);

Opomba 1: Točka I.1A.057 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij iz točk I.1A.057.a.1 in .a.2, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 1 ut. % mešanice.

Opomba 2: Točka I.1A.057 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij iz točk I.1A.057.a.4, .a.5, .a.6 in .a.7, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3: Predmet nadzora točke I.1A.057 niso proizvodi, ki se pojmujejo kot potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

b.*  strupene predhodne kemikalije:

1.  kemikalije, razen tistih iz Nadzor vojaškega blaga ali točke I.1A.052, ki vsebujejo fosforjev atom, na katerega je vezana ena metilna, etilna ali propilna (normalna ali izo) skupina, vendar noben nadaljnji ogljikov atom;

Opomba: Predmet nadzora točke I.1A.057.b.1 ni fonofos:O-etil S-fenil etilfosfonotiolotionat (944-22-9).

2.  N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] fosforamidni dihalidi, razen N,N-dimetilaminofosforil diklorida;

Napotilo: glej točko I.IA.052.57 za N,N-dimetilaminofosforil diklorid.

3.  dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)]-fosforamidati, razen dietil-N,N-dimetilfosforamidata, ki je določen v točki I.1A.052;

4.  N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetil-2-kloridi in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetil klorida ali N,N-diizopropil-(beta)-aminoetilklorid hidroklorida, ki sta določena v točki I.1A.052;

5.  N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-oli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetanola (96-80-0) in N,N-dietilaminoetanola (100-37-8), ki sta določena v točki I.1A.052;

Opomba: Točka I.1A.057.b.5 ne prepoveduje naslednjega:

a.  N,N-dimetilaminoetanola (108-01-0) in ustreznih protoniranih soli;

b.  protoniranih soli N,N-dietilaminoetanola (100-37-8).

6.  N,N-dialkil [metil, etil ali propil (normalni ali izo)] aminoetan-2-tioli in ustrezne protonirane soli, razen N,N-diizopropil-(beta)-aminoetantiola, določenega v točki I.1A.052;

Napotilo: glej točko I.1A.052 za etildietanolamin (139-87-7).

8.  metildietanolamin (105-59-9).

Opomba 1: Točka I.1A.057 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij iz točk I.1A.057.b.1, .b.2, .b.3, .b.4, .b.5 in .b.6, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 10 ut % mešanice.

Opomba 2: Točka I.1A.057 ne prepoveduje „mešanic kemikalij“, ki vsebujejo eno ali več kemikalij, določenih v točki I.1A.057.b.8, v katerih nobena posamično določena kemikalija ne pomeni več kot 30 ut. % mešanice.

Opomba 3: Točka I.1A.057 ne prepoveduje proizvodov, ki se štejejo za potrošniško blago, pakirano za prodajo na drobno za osebno rabo ali pakirano za individualno rabo.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.1B.001

ex 1D001

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke I.1A.006.

I.1B.002

1D101

„Programska oprema“, napisana ali prirejena posebej za „uporabo“ blaga iz točk I.1A.007 do I.1A.009 ali I.1A.011 do I.1A.013.

I.1B.003

1D103

„Programska oprema“, napisana posebej za analizo zmanjšane opaznosti, kot je radarska odbojnost, ultravijolični/infrardeči in akustični znaki.

I.1B.004

1D201

„Programska oprema“, ki je napisana posebej za „uporabo“ blaga iz točke I.1A.014.

I.1B.005

1E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk I.1A.006 do I.1A.053, I.1A.055 ali I.1A.057.

I.1B.006

1E101

„Tehnologija“ v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga iz točk I.1A.001, I.1A.006 do I.1A.013 I.1A.026, I.1A.028, I.1A.029 do I.1A.032, I.1B.002 ali I.1B.003.

I.1B.007

ex 1E102

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točk I.1B.001 do I.1B.003.

I.1B.008

1E103

„Tehnologija“ za uravnavanje temperature, tlaka ali okolja v avtoklavih ali hidroklavih, kadar se uporabljajo za „proizvodnjo“„kompozitov“ ali delno obdelanih „kompozitov“.

I.1B.009

1E104

„Tehnologija“, ki je povezana s „proizvodnjo“ pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, na vretenu ali drugih podlagah iz plinov predhodnikov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C), pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

Opomba: Točka I.1B.009 vključuje „tehnologijo“ za sestavo kontrolnih shem in parametrov plinov predhodnikov, stopnje pretoka in nadzora.

I.1B.010

ex 1E201

„Tehnologija“ v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ blaga, določenega v točkah I.1A.002 do I.1A.005, I.1A.014 do I.1A.023, I.1A.024.b, I.1A.033 do I.1A.051 ali I.1B.004.

I.1B.011

1E202

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga, določenega v točkah I.1A.002 do I.1A.005.

I.1B.012

1E203

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke I.1B.004.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.2A.001

ex 2A001*

Ležaji brez trenja in ležajni sistemi in komponente zanje:

Opomba: Točka I.2A.001 ne prepoveduje tolerančnih kroglic, ki so po proizvajalčevih specifikacijah v skladu s standardom ISO 3290 stopnje 5 ali slabše.

radialni kroglični ležaji, ki imajo vse tolerance po proizvajalčevih specifikacijah, ki so v skladu s standardom ISO 492 razreda 2, ali boljše (ali s standardi ANSI/ABMA 20 razreda ABEC-9 ali RBEC-9 ali drugimi enakovrednimi nacionalnimi standardi) ter imajo naslednje značilnosti:

a.  premer odprtine notranjega obroča med 12 in 50 mm;

b.  zunanji premer zunanjega obroča med 25 in 100 mm in

c.  širino med 10 in 20 mm.

I.2A.002

2A225

Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

a.  kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 150 cm3 do 8 000 cm3 in

2.  izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim prevlečene:

a.  kalcijev fluorid (CaF2);

b.  kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

c.  cerijev sulfid (Ce2S3);

d.  erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

e.  hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

f.  magnezijev oksid (MgO);

g.  nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h.  itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali

i.  cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

b.  kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3 in

2.  izdelane so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljene;

c.  kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 do 2 000 cm3,

2.  izdelane so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljene in

3.  prevlečene so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

I.2A.003

2A226

Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  „nominalno velikost“ 5 mm ali več;

b.  meh kot tesnilo in

c.  izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji kot 60 %, ali so z njimi obrobljeni.

Tehnična opomba:

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se „nominalna velikost“ v točki I.2A.003 nanaša na manjši premer.

I.2A.004

ex 2B001.a*, 2B001.d

Strojna oprema in katera koli njena kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“, in posebej zanje izdelani sestavni deli:

Napotilo: glej tudi I.2A.016.

Opomba 1: Točka I.2A.004 ne prepoveduje posebne strojne opreme, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov.

Opomba 2: Točka I.2A.004 ne prepoveduje posebne strojne opreme, katere uporaba je omejena na obdelovanje katerega koli od naslednjih delov:

a.  pogonskih in odmičnih gredi;

b.  orodij in rezil;

c.  ekstruzijskih polžev.

Opomba 3: Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk I.2A.004.a in I.2A.016.

a.*  Strojno orodje za struženje, za stroje z možnostjo izreza delov s premeri, večjimi od 35 mm, ki ima vse naslednje značilnosti:

1.  pozicijsko natančnost z „vsemi možnimi kompenzacijami“, enako ali manjšo (boljšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi, in

2.  dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano nadzirati glede „oblikovne kontrole“;

Opomba 1: Točka I.2A.004.a ne prepoveduje strojev za struženje, izdelanih posebej za proizvodnjo kontaktnih leč, ki imajo vse izmed naslednjih značilnosti:

1.  strojni krmilnik je omejen na uporabo na oftalmologiji temelječe programske opreme za del vhodnih programskih podatkov in

2.  nimajo vakuumskega potiska.

Opomba 2: Točka I.2A.004.a ne prepoveduje stružnic za palične materiale (Swissturn), izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (bar feed thru), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalne podloge. Stroji imajo lahko možnost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.

d.  obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM = Electric Discharge Machines) brezžičnega tipa in z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede „oblikovne kontrole“.

I.2A.005

ex 2B006.b*

Merilni sistemi, oprema in „elektronski sestavi“ za kontrolo dimenzij in merilne sisteme:

b.*  naprave za merjenje linearne in kotne napake:

1.*  naprave za merjenje linearne napake, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

Tehnična opomba:

V točki I.2A.005.b.1 „linearna napaka“ pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

a.  brezkontaktni merilni sistem z „razločljivostjo“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm;

b.  linearni diferenčni pretvorniki, ki ima vse naslednje značilnosti:

1.  „linearnost“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 % v merilnem območju do 5 mm, in

2.  lezenje, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preskusnem prostoru ± 1 K, ali

c.  merilni sistemi, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  vsebujejo „laser“ in

2.  pri standardni temperaturi v območju ± 1 K in pri standardnem tlaku vsaj 12 ur vzdržujejo naslednji značilnosti:

a.  „razločljivost“ na celotnem merilnem območju, enako ali manjšo (boljšo) od 0,1 μm, in

b.  „merilno negotovost“, enako ali manjšo (boljšo) od (0,2 + L/2 000) μm (L je merjena dolžina v mm);

Opomba: Točka I.2A.005.b.1.c ne prepoveduje merilnih kompenzacijskih sistemov brez zaprte ali odprte zanke, ki vsebujejo laser za merjenje napake pomika orodja brez pregledovanja dimenzij ali podobne opreme.

2.  kotni merilniki napak pomika s kotnim odstopanjem, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,00025°.

Opomba: Točka I.2A.005.b.2 ne prepoveduje optičnih merilnih instrumentov, kot so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.

I.2A.006

2B007.c

„Roboti“, ki imajo naslednje značilnosti, in posebej zanje izdelane kontrolne enote in „končne enote“:

Napotilo: glej tudi I.2A.019.

c.  so posebej načrtovani ali oblikovani za obstojno radiacijsko trdnost pri skupni radiacijski dozi večji od 5 × 103 Gy (silikon), ne da bi prišlo do strukturne spremembe v materialu.

Tehnična opomba:

Izraz Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

I.2A.007

2B104

„Izostatične stiskalnice“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Napotilo: glej tudi I.2A.017.

a.  maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več;

b.  izdelane so za doseganje in vzdrževanje kontrolirane temperature 873 K (600 °C) ali več in

c.  imajo komoro z notranjim premerom 254 mm ali več.

I.2A.008

2B105

Peči za kemično naparjevanje (CVD), izdelane ali prirejene za učvrščevanje ogljik-ogljikovih kompozitov.

I.2A.009

2B109

Stroji za potisno oblikovanje in posebej izdelane komponente:

Napotilo: glej tudi I.2A.020.

a.  potisno oblikovalni stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah so lahko opremljeni z enotami za „numerično“ ali računalniško kontrolo, tudi če ob dostavi s temi enotami niso opremljeni, in

2.  imajo več kot dve kontrolirani osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati glede „oblikovne kontrole“;

b.  posebej izdelani sestavni deli za stroje za potisno oblikovanje iz točke I.2A.009.a.

Opomba: Točka I.2A.009 ne prepoveduje strojev, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji pogonskih sestavnih delov in opreme (npr. ohišja motorjev) za „projektile“.

Tehnična opomba:

V smislu točke I.2A.009 se štejejo stroji, ki vključujejo oblikovalno valjanje, pa tudi potisno oblikovanje, v kategorijo strojev za potisno oblikovanje.

I.2A.010

2B116

Vibracijski sistemi za testiranje, oprema in sestavni deli zanje:

a.  sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoča vibriranje sistema na pospeševanje enako ali večje od 10 g rms v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz, pri vsiljeni sili enaki ali večji od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“;

b.  digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z „realnočasovno pasovno širino“, ki je večja od 5 kHz, in so namenjene za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke I.2A.010.a;

c.  pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez njih, z možnostjo vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se lahko uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke I.2A.010.a;

d.  oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za združevanje več vibracijskih enot v sistem, z možnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se lahko uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke I.2A.010.a.

Tehnična opomba:

V točki I.2A.010 pomeni „brez zunanjih vplivov“ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.

I.2A.011

2B117

Oprema in naprave za nadzor postopkov, razen tistih iz točke I.2A.007 ali I.2A.008, izdelane ali prirejene za denzifikacijo in pirolizo kompozitnih struktur raketnih šob in konic letal, ki ponovno vstopajo v ozračje.

I.2A.012

2B119

Balansirni stroji in sorodna oprema:

Napotilo: glej tudi I.2A.021.

a.  balansirni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  ne morejo uravnotežiti rotorjev/sklopov z maso več kot 3 kg;

2.  lahko uravnotežijo rotorje/sklope pri hitrostih nad 12 500 vrt/min;

3.  lahko odpravljajo neuravnoteženost v dveh ali več ravninah in

4.  imajo zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotirajočih mas reda 0,2 g mm na kg;

Opomba: Točka I.2A.012.a ne prepoveduje balansirnih strojev, izdelanih ali prirejenih za zobozdravniško ali drugo medicinsko rabo.

b.  merilne sonde, izdelane ali prirejene za uporabo s stroji iz točke I.2A.012.a.

Tehnična opomba:

Merilne sonde se včasih pojavljajo tudi pod nazivom instrumenti za uravnoteženje.

I.2A.013

2B120

Simulatorji premika ali merilne mize, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  dve ali več osi;

b.  drsne obroče s sposobnostjo prenosa električnega toka in/ali signala in

c.  katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  za vsako os velja naslednje:

a.  ima sposobnost hitrostnih navojev 400 stopinj/s ali več ali 30 stopinj/s ali manj in

b.  raven občutljivosti je enaka ali manjša kot 6 stopinj/s ali manj, natančnost pa 0,6 stopinj/s ali manj;

2.  najslabšo raven stabilnosti, povprečno enako ali boljšo (manjšo) od 0,05 % na 10 stopinj ali več, ali

3.  položajno natančnost 5 kotnih stopinj ali boljšo.

Opomba: Točka I.2A.013 ne prepoveduje rotacijskih miz, izdelanih ali prirejenih za strojna orodja ali za medicinsko opremo.

I.2A.014

2B121

Pozicijske mize (oprema z zmožnostjo natančnih premikov v vseh oseh), razen tistih iz točke I.2A.013, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  dve ali več osi in

b.  položajno natančnost 5 kotnih stopinj ali boljšo.

Opomba: Točka I.2A.014 ne prepoveduje rotacijskih miz, izdelanih ali prirejenih za strojna orodja ali medicinsko opremo.

I.2A.015

2B122

Centrifuge z zmožnostjo pospeševanja nad 100 g in z odjemnimi enotami z zmožnostjo prenosa električnega toka in signalov.

I.2A.016

2B201, 2B001.b.2 in 2B001.c.2

Strojna orodja in njihove kombinacije za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi enotami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:

Opomba: Za „numerične kontrolne“ enote, ki so prepovedane zaradi z njimi povezane „programske opreme“, glej točko I.2B.002.

a.  strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  pozicijsko natančnost z „vsemi možnimi kompenzacijami“, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi „vodenja po konturi“;

Opomba: Točka I.2A.016.a ne prepoveduje strojev za brušenje z naslednjima značilnostma:

a.  pomik osi X, ki je večji od 2 m, in

b.  splošna natančnost prek cele osi X, ki je večja (slabša) od 30 μm.

b.  strojna orodja za brušenje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  pozicijsko natančnost z „vsemi možnimi kompenzacijami“, enako ali manjšo (boljšo) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali po enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi „vodenja po konturi“.

Opomba: Točka I.2A.016.b ne prepoveduje naslednjih strojev za brušenje:

a.  brusilnih strojev za cilindrično zunanje, notranje in zunanje-notranje brušenje, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm in

2.  omejitev je na oseh x, z in c;

b.  oblikovna brusilna orodja, ki nimajo z ali w osi z natančnostjo pozicioniranja, manjše (boljše) kot 4 mm po standardu ISO 230/2 (1988) (1) ali nacionalnem ekvivalentu tega standarda.

Opomba 1: Točka I.2A.016 ne prepoveduje posebne strojne opreme, katere uporaba je omejena na obdelovanje katerega koli od naslednjih delov:

a.  menjalnikov;

b.  pogonskih in odmičnih gredi;

c.  orodij in rezil;

d.  ekstruzijskih polžev.

Opomba 2: Strojno orodje, ki ima vsaj dve od naslednjih treh zmogljivosti: struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk I.2A.004.a ali I.2A.016.a ali b.

I.2A.017

2B204

„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke I.2A.007, in oprema zanje:

a.  „izostatične stiskalnice“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več in

2.  imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b.  orodja, kokile in oprema zanje, posebej izdelani za „izostatične stiskalnice“, določene v točki I.2A.017.a.

Tehnična opomba:

V točki I.2A.017 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak, brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne komore ali izolirane talilne komore, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

I.2A.018

2B206

Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke I.2A.005:

a.  merilni stroji z računalniško ali numerično podporo za pregledovanje dimenzij, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  dve ali več osi in

2.  „merilno negotovost“ enodimenzijske mere, ki je enaka ali manjša (boljša) od (1,25 + L/1 000) μm, merjeno s sondo z „merilno negotovostjo“, ki je manjša (boljša) od 0,2 μm (L je merjena dolžina v mm) (sklic:VDI/VDE 2617, dela 1 in 2);

b.  merilni sistemi za simultano meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „merilno negotovost“ na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3,5 μm na 5 mm, in

2.  „kotni pogrešek“, ki je enak ali manjši od 0,02 °.

Opomba 1: Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so prepovedani, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev.

Opomba 2: Stroj iz točke I.2A.018 je prepovedan, če presega prag prepovedi kjer koli znotraj merilnega območja.

1.  Merilna sonda, ki se uporablja pri določanju merilne negotovosti sistema za pregledovanje dimenzij, ustreza pogojem, ki so določeni v VDI/VDE 2617, deli 2, 3 in 4.

2.  Vsi merjeni parametri iz točke I.2A.018 dopuščajo pozitivni, pa tudi negativni odmik.

I.2A.019

2B207

„Roboti“, „končne enote“ in kontrolne enote, razen tistih iz točke I.2A.006:

a.  „roboti“ ali „končni efektorji“, posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih karakteristik pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);

b.  kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli „robote“ ali „končne enote“ iz točke I.2A.019.a.

I.2A.020

2B209

Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke I.2A.009, in vretena:

a.  stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  tri valje ali več (aktivni ali gonilni) in

2.  po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z „numeričnimi“ ali računalniškimi kontrolnimi enotami;

b.  rotacijski oblikovni trni, namenjeni izdelavi cilindričnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.

Opomba: Točka I.2A.020.a vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine in dva pomožna valja, ki podpirata vpenjalno os, vendar ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

I.2A.021

2B219

Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

a.  centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  amplitudo ekscentričnosti ali premer rotirajočega dela več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg in

3.  zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000 vrt/min;

b.  centrifugalni balansirni stroji, ki so namenjeni za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  premer nihala več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg;

3.  zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,01 kg × mm/kg na posamezno os ali manj in

4.  prenos moči prek klinastega jermena.

I.2A.022

2B225

Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v toplotnih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

a.  sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno toplotne celice (delovanje skozi steno) ali

b.  sposobnost premostitve preko meje vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

Tehnična opomba:

Daljinske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa „delovanje na ukaz“ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške.

I.2A.023

2B226

Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje:

a.  peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  sposobnost delovanja nad temperaturo 1 123 K (850 °C);

2.  vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in

3.  izdelane so za napajanje z vhodno močjo vsaj 5 kW;

b.  napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej izdelane za peči, določene v točki I.2A.023.a.

Opomba: Točka I.2A.023.a ne prepoveduje peči, ki so konstruirane za obdelavo polprevodniških elementov.

I.2A.024

2B227

Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:

a.  ponovno taljenje ingota in postopek litja v peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  taljive elektrode z zmogljivostjo od 1 000 cm3 do 20 000 cm3 in

2.  sposobnost delovanja pri delovnih temperaturah nad 1 973 K (1 700 °C);

b.  peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  moč 50 kW ali več in

2.  sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473 K (1 200 °C).

c.  sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči iz točke I.2A.024.a ali b.

I.2A.025

2B228

Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev in za ravnanje rotorjev ter ekspanzijski oblikovni koluti in orodja:

a.  oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;

Opomba: Točka I.2A.025.a vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje

b.  oprema za pričvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo;

Tehnična opomba:

V točki I.2A.025.b takšna oprema navadno sestoji iz precizijskih merilnih sond, povezanih z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.

c.  ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.

Tehnična opomba:

V točki I.2A.025.c imajo spojke vse naslednje značilnosti:

1.  notranji premer od 75 mm do 400 mm;

2.  dolžino 12,7 mm ali več;

3.  razliko amplitud oblik večjo od 2 mm in

4.  izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ z visoko trdnostjo.

I.2A.026

2B230

„Tlačni pretvorniki“, ki omogočajo merjenja absolutnih tlakov kjer koli v območju med 0 in 13 kPa in imajo obe naslednji značilnosti:

a.  elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni in

b.  imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  merilno območje, ki je manjše od 13 kPa, in „natančnost“, ki je boljša od ± 1 % v celotnem merilnem območju, ali

2.  merilno območje, ki je enako 13 kPa ali več, in „natančnost“, ki je boljša od ± 130 Pa.

Tehnična opomba:

V točki I.2A.026 pomeni „natančnost“ nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

I.2A.027

2B231

Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  premer vhoda je enak ali večji od 380 mm;

b.  pretok je enak ali večji od 15 m3/s in

c.  imajo sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13 mPa.

1.  Sesalna zmogljivost se določa na merilni točki s plinastim dušikom ali zrakom.

2.  Absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

I.2A.028

2B232

Večstopenjske plinske strelne naprave ali drugi visoko hitrostni strelni sistemi (tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z možnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 2 km/s ali več.

I.2A.029

ex 2B350*

(2B350.a.1–7, ex 2B350.b.1–7, 2B350.c.1–7, ex 2B350.d.1–8, ex 2B350.e.1–8, 2B350.f, ex 2B350.g.1–7, ex 2B350.h.1–7, ex 2B350.i.1–10 in 2B350.j)

Pripomočki, oprema in sestavni deli za kemično proizvodnjo:

a.*  reakcijske posode ali reaktorji, z mešali ali brez njih, s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov) in manj kot 20 m3 (20 000 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.  tantala ali tantalovih zlitin;

6.  titana ali titanovih zlitin ali

7.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

b.*  mešala, ki se uporabljajo v reakcijskih posodah ali reaktorjih iz točke I.2A.029.a, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.  tantala ali tantalovih zlitin;

6.  titana ali titanovih zlitin ali

7.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

c.*  rezervoarji za hranjenje, kontejnerji ali sprejemniki s skupno notranjo (geometrično) prostornino več kot 0,1 m3 (100 litrov), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.  tantala ali tantalovih zlitin;

6.  titana ali titanovih zlitin ali

7.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

d.*  toplotni izmenjalniki ali kondenzatorji s površino za toplotno izmenjavo, večjo od 0,15 m2 in manjšo od 20 m2, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.*  grafita;

5.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.  tantala ali tantalovih zlitin;

7.  titana ali titanovih zlitin;

8.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

e.*  destilacijski ali absorpcijski stolpi z notranjim premerom več kot 0,1 m, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.*  grafita;

5.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.  tantala ali tantalovih zlitin;

7.  titana ali titanovih zlitin ali

8.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

f.  polnilna oprema na daljinsko upravljanje, pri kateri so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma ali

2.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

g.*  ventili, pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

5.  tantala ali tantalovih zlitin;

6.  titana ali titanovih zlitin ali

7.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

h.*  večstenska cevna napeljava z vgrajenimi vrati za odkrivanje puščanja, pri kateri so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo ali shranjujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  fluoropolimerov;

3.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

4.*  grafita;

5.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

6.  tantala ali tantalovih zlitin;

7.  titana ali titanovih zlitin ali

8.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

i.*  črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 0,6 m3/uro, ali vakuumske črpalke, katerih maksimalni pretok je po proizvajalčevi specifikaciji večji od 5 m3/uro (pri standardni temperaturi (273 K (0 °C)) in standardnem tlaku (101,3 kPa)), pri katerih so vse površine, ki prihajajo v neposredni stik s kemikalijami, ki se obdelujejo, iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  keramike;

3.  ferosilicija;

4.  fluoropolimerov;

5.  stekla (tudi če je prevlečeno s steklom ali emajlirano);

6.*  grafita;

7.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

8.  tantala ali tantalovih zlitin;

9.  titana ali titanovih zlitin ali

10.  cirkonija ali cirkonijevih zlitin;

j.  sežigalne peči, konstruirane za uničevanje kemikalij iz točke I.1A.052, ki imajo posebej izdelane sisteme za dovajanje odpadkov, sisteme za vodenje in izgorevalne komore s povprečno temperaturo višjo od 1 273 K (1 000 °C), pri katerih so vse površine v sistemu za dostavo odpadkov, ki prihajajo v neposredni stiki z odpadki, iz katerega koli od naslednjih materialov ali so z njim obložene:

1.  zlitin z več kot 25 ut. % niklja in 20 ut. % kroma;

2.  keramike ali

3.  niklja ali zlitin z več kot 40 ut. % niklja;

I.2A.030

2B351

Nadzorni sistemi za toksične pline in njim pripadajoči detektorji:

a.  izdelani za neprekinjeno delovanje in uporabni za odkrivanje kemičnih bojnih strupov ali kemikalij iz točke I.1A.052 pri koncentracijah, manjših od 0,3 mg/m3, ali

b.  izdelani za odkrivanje kolinesteraznih aktivnosti.

I.2A.031

ex 2B352* in —

(2B352.a, 2B352.b, 2B352.c, ex 2B352.d.1, ex 2B352.e, ex 2B352.f.1, 2B352.f.2 in 2B352.g)

Oprema za ravnanje z biološkimi materiali:

a.  obrati za celotno biološko shranjevanje pri ravneh P3, P4 biološke vsebnosti;

Tehnična opomba:

P3 ali P4 (BL3, BL4, L3, L4) so ravni biološke vsebnosti, opredeljene v WHO Laboratory Biosafety manual (2. izdaja, Ženeva, 1993).

b.*  kvasila z zmožnostjo vzgoje patogenih „mikroorganizmov“, virusov ali z zmožnostjo proizvajanja toksinov brez aerosolske vzpodbude;

Tehnična opomba:

Kvasila vključujejo bioreaktorje, kemostate in tekočinske sisteme.

c.  centrifugalni separatorji z zmožnostjo neprekinjene separacije patogenih mikroorganizmov brez širjenja aerosolov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  pretočnost več kot 100 litrov na uro;

2.  komponente iz poliranega nerjavnega jekla ali iz titana;

3.  enega ali več tesnilnih mest v predelu s paro in

4.  zmožnost parne sterilizacije na licu mesta v zaprtem stanju;

Tehnična opomba:

Centrifugalni separatorji vključujejo usedlinske posode.

d.*  oprema za prečno (tangentno) filtracijo in sestavni deli:

1.  oprema za prečno (tangentno) filtracijo, z zmožnostjo neprekinjene separacije patogenih mikroorganizmov, virusov, toksinov ali celičnih kultur brez širjenja aerosolov, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  skupno filtrirno površino enako ali večjo od 5 m2 in

b.  možnost sterilizacije ali dezinfekcije brez predhodnega razstavljanja;

Tehnična opomba:

V točki I.2A.031.d.1.b sterilizacija pomeni odstranitev vseh mikrobov, sposobnih za preživetje, iz opreme z uporabo bodisi fizičnih (npr. para) ali kemičnih agensov. Dezinfekcija pomeni uničenje potencialne mikrobne infektivnosti opreme z uporabo kemičnih agensov s protibakterijskim učinkom. Dezinfekcija in sterilizacija se ločita od asanacije, slednja označuje postopke čiščenja, namenjene zmanjšanju vsebnosti mikrobov v opremi ne da bi nujno dosegli odstranitev vse infektivnosti ali sposobnosti preživetja mikrobov.

e.*  oprema za sterilizacijo na osnovi zmrzovanja suhe pare, s kapaciteto kondenzatorja več kot 50 kg ledu v 24 urah in manj kot 1 000 kg ledu v 24 urah;

f.*  naslednja zaščitna oprema in prostori:

1.*  zaščitne obleke s popolnim ali delnim prezračevanjem;

Opomba: Točka I.2A.031.f.1 ne prepoveduje zaščitnih oblek z aparati za samostojno dihanje.

2.  biološko varne kabine razreda III ali izolatorji s podobnim učinkom;

Opomba: Izolatorji iz točke I.2A.031.f.2 vključujejo upogljive izolatorje, suhe komore, anaerobične komore, rokavične komore in laminarne varovalne pokrove (zaprte z vertikalnim tokom).

g.  komore, izdelane za testiranje ustreznosti razpršil s patogenimi „mikroorganizmi“, virusi ali „toksini“, s kapaciteto 1 m3 ali več.

I.2A.032

—

Oprema za ravnanje z biološkimi materiali, razen tiste iz točke I.2A.031:

a.  oprema za mikroinkapsulacijo živih mikroorganizmov in toksinov z velikostjo delcev 1-10 μm:

1.  medploskovni polikondenzorji;

2.  fazni separatorji;

b.  čiste sobe z navadnim ali vrtinčastim kroženjem zraka in enote s čistilniki z ventilatorjem s filtrom HEPA, ki se lahko uporabljajo v obratih za shranjevanje pri ravneh P3 in P4 (BL3, BL4, L3, L4).

(1)   Proizvajalci, ki izračunavajo pozicijsko natančnost v skladu z ISO 230/2 (1997), bi se morali posvetovati s pristojnimi organi države članice, v kateri imajo sedež.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.2B.001

ex 2D001

„Programska oprema“, razen tiste iz točke I.2B.002, je posebej napisana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk I.2A.004 do I.2A.006.

I.2B.002

2D002

„Programska oprema“ za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo „numeričnega krmiljenja“ enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi „vodenja po konturi“.

Opomba 1: Točka I.2B.002 ne prepoveduje „programske opreme“, posebej napisane ali prirejene za delovanje strojnega orodja, ki ni opredeljeno v Skupini 1.2.

I.2B.003

2D101

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk I.2A.007 do I.2A.015.

I.2B.004

2D201

„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ opreme iz točk I.2A.017 do I.2A.024.

Opomba: „Programska oprema“, ki je posebej napisana za opremo iz točke I.2A.018, vključuje „programsko opremo“ za sočasno merjenje debeline stene in konture.

I.2B.005

2D202

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke I.2A.016.

I.2B.006

ex 2E001 in —

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.2A.002 do I.2A.004, I.2A.006.b, I.2A.006.c, I.2A.007 do I.2A.032, I.2B.001, I.2B.003 ali I.2B.004.

I.2B.007

ex 2E002 in —

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk I.2A.002 do I.2A.004, I.2A.006.b, I.2A.006.c, I.2A.007 do I.2A.032.

I.2B.008

2E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.2A.007, I.2A.009, I.2A.010, I.2A.012 do I.2A.015 ali I.2B.003.

I.2B.009

ex 2E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.2A.002 do I.2A.005, I.2A.006.b, I.2A.006.c, I.2A.016 do I.2A.020, I.2A.022 do I.2A.028, I.2B.004 ali I.2B.005.

I.2B.010

2E301

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ blaga iz točk I.2A.029 do I.2A.031.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.3A.001

ex 3A001.a*

Elektronske komponente:

a.  integrirana vezja za splošno rabo:

Opomba 1: Status prepovedi rezin (obdelanih ali neobdelanih) z določeno funkcijo se določa v skladu s parametri iz točke I.3A.001.a.

Opomba 2: Integrirana vezja vključujejo naslednje tipe:

„monolitna integrirana vezja“;

„hibridna integrirana vezja“;

„veččipna integrirana vezja“;

„integrirana vezja na filmu“, vključno z integriranimi vezji tipa silicij na safirju;

„optična integrirana vezja“.

1.*  integrirana vezja, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  izdelana ali oblikovana so za obstojno radiacijsko trdnost pri skupni dozi sevanja 5 × 103 Gy (silikon) ali večji in

b.  lahko se uporabljajo v raketnih sistemih in „zračnih plovilih brez posadke“ z zaščito pred jedrskimi učinki (npr.: elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranimi učinki udarnih valov in toplote), ter v „projektilih“.

I.3A.002

3A101

Elektronska oprema, naprave in sestavni deli:

a.  analogno-digitalni pretvorniki, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, ki so izdelani v skladu z vojaškimi specifikacijami za bojno opremo;

b.  pospeševalniki z zmožnostjo sproščanja elektromagnetnega sevanja, ki ga ustvarja zavorno sevanje pospešenih elektronov z 2 MeV ali več in sistemi, ki vsebujejo te pospeševalnike.

Opomba: Točka I.3A.002.b zgoraj ne določa opreme, izdelane posebej za medicinsko uporabo.

I.3A.003

3A201

Elektronske komponente:

a.  kondenzatorji, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.  naznačeno napetost večjo od 1,4 kV;

b.  energijsko zmogljivost večjo od 10 J;

c.  kapacitivnost večjo od 0,5 μF in

d.  zaporedno induktivnost, manjšo od 50 nH, ali

a.  naznačeno napetost večjo od 750 V;

b.  kapacitivnost večjo od 0,25 μF in

c.  zaporedno induktivnost, manjšo od 10 nH;

b.  superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T;

2.  razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom večje od 2;

3.  notranji premer, večji od 300 mm in

4.  enakomernost magnetnega polja, boljšo od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine;

Opomba: Točka I.3A.003.b ne prepoveduje magnetov, ki so posebej izdelani in izvoženi „kot deli“ medicinskih sistemov za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance (NMR). Pojem „kot del“ ne pomeni nujno tudi fizičnega dela iste pošiljke; ločene pošiljke iz različnih virov so dovoljene pod pogojem, da pripadajoči izvozni dokumenti nedvoumno izkazujejo, da so pošiljke dobavljene „kot del“ sistema za slikanje.

c.  generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.  temensko energijo elektronov pospeševalnika enako ali večjo od 500 MeV, toda manjšo kot 25 MeV in

b.  „izkoristek“ (K), ki je enak ali večji od 0,25, ali

a.  temensko energijo elektronov pospeševalnika enako ali večjo od 25 MeV in

b.  „temensko moč“ večjo od 50 MW.

Opomba: Točka I.3A.003.c ne prepoveduje pospeševalnikov, sestavnih delov naprav, ki niso izdelane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

1.  „Izkoristek“ K je določen kot:

K = 1,7 × 103V2,.65Q

V je maksimalna energija elektronov v milijonih elektron voltov.

Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od 1 μs, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs.

Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 μs ali v času trajanja impulza snopa (Q = ∫ idt), pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah.

2.  „Temenska moč“ = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih).

3.  V napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 μs oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja.

4.  V strojih, ki temeljijo na pospeševanju mikrovalov, je vrednost maksimalnega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja zaporednih snopov.

I.3A.004

3A225

Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih, določenih v točki I.0A.002.b.13, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  večfazni izhod, ki omogoča moč 40 W ali več;

b.  sposobnost delovanja v frekvenčnem območju od 600 do 2 000 Hz;

c.  celotno harmonično popačenje boljše (manjše) od 10 % in

d.  regulacijo frekvence, boljšo (manjšo) od 0,1 %.

Tehnična opomba:

Frekvenčni pretvorniki iz točke I.3A.004 so poznani tudi pod imenom konverterji ali inverterji.

I.3A.005

3A226

Močnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki I.0A.002.j.6, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih (8) ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih (8) ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

I.3A.006

3A227

Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki I.0A.002.j.5, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih (8) ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih (8) ur tokovno ali napetostno boljšo od 0,1 %.

I.3A.007

3A228

Preklopne naprave:

a.  elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  vsebujejo tri elektrode ali več;

2.  maksimalno vrednost anodne napetosti, ki je enaka ali večja od 2,5 kV;

3.  maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali večja od 100 A, in

4.  zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 10 μs;

Opomba: Točka I.3A.007 zajema plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

b.  prožilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 15 μs, in

2.  maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali večja od 500 A;

c.  moduli ali sklopi za hitro preklapljanje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  naznačeno anodno temensko napetost, ki je večja od 2 kV;

2.  maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali večja od 500 A, in

3.  vklopni čas, ki je enak ali krajši od 1 μs.

I.3A.008

3A229

Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga.

a.  vžigalni sistemi za detonatorje, ki so izdelani tako, da sprožijo krmiljene detonatorje iz točke I.3A.011;

b.  modularni električni impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  izdelani so za prenosno, mobilno ali robustno uporabo;

2.  zaprti so v prahotesnem ohišju;

3.  sposobnost sproščanja lastne energije v manj kot 15 μs;

4.  izhodno jakost, ki je večja od 100 A;

5.  „čas vzpona“ manjši od 10 μs pri bremenih pod 40 omov;

6.  nobena njihova mera ne presega 254 mm;

7.  tehtajo manj kot 25 kg in

8.  namenjeni so uporabi v razširjenem temperaturnem območju, in sicer od 223 K (– 50 °C) do 373 K (100 °C), ali primerni za uporabo v zračnih plovilih.

Opomba: Točka I.3A.008.b vključuje tudi krmilnike za ksenonove bliskovke.

Tehnična opomba:

V točki I.3A.008.b.5 je „časovni porast“ opredeljen kot časovni interval od 10 % do 90 % amplitude toka, ko je v tokokrog vključen tudi upor.

I.3A.009

3A230

Hitri impulzni generatorji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izhodno napetost nad 6 V, ko je v tokokrog vključen tudi upor, ki ima upornost manjšo od 55 omov, in

b.  „prehodni čas impulza“, krajši od 500 ps.

Tehnična opomba:

V točki I.3A.009 je „čas prehoda impulza“ opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti.

I.3A.010

3A231

Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje brez navzočnosti zunanjega vakuumskega sistema in

b.  izkoriščajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem.

I.3A.011

3A232

Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga.

a.  električno krmiljeni detonatorji:

1.  mostični vžigalnik (EB);

2.  mostični vžigalnik z žico (EBW);

3.  bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.  vžigalnik s folijo (EFI);

b.  naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, izdelane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje od 5 000 mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini manjše od 2,5 μs.

Opomba: Točka I.3A.011 ne prepoveduje detonatorjev, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid.

Tehnična opomba:

Detonatorji iz točke I.3A.011 izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skozenj steče hitri visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri detonatorjih „slapper“ eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz vžigalnik z eksplozivno folijo se lahko nanaša na mostiščni vžigalnik, pa tudi na bliskoviti vžigalnik. Prav tako se lahko pojem vžigalnik včasih uporablja namesto besede detonator.

I.3A.012

3A233

Masni spektrometri, razen tistih iz točke I.0A.002.g, ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:

a.  masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b.  masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS);

c.  masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS);

d.  masni spektrometri za obstreljevanje z elektroni, ki imajo komoro z viri izdelano iz materialov, odpornih proti UF6, ali pa je komora s takšnimi materiali prevlečena ali prekrita;

e.  masni spektrometri z molekularnim snopom, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  komora z viri je izdelana iz nerjavnega jekla ali molibdena ali je prevlečena ali prekrita z njima in opremljena s hladilno pastjo, ki omogoča ohlajanje do temperature 193 K (– 80 °C) ali manj, ali

2.  komora z viri je izdelana iz materialov, ki so odporni na UF6, ali je prevlečena ali prekrita z njimi;

f.  masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in izdelani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.3B.001

3D101

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke I.3A.002.b.

I.3B.002

ex 3E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk I.3A.001 do I.3A.003 ali I.3A.007 do I.3A.012.

I.3B.003

ex 3E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke I.3A.001, I.3A.002 ali I.3B.001.

I.3B.004

3E102

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“„programske opreme“ iz točke I.3B.001.

I.3B.005

ex 3E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk I.3A.003 do I.3A.012.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.4A.001

4A001.a.1 *

Elektronski računalniki in sorodna oprema:

Napotilo: glej tudi I.4A.002.

a.  posebej izdelani, da imajo naslednje značilnosti:

1.*  primernost za neprekinjeno delovanje pri temperaturah pod 228 K (– 45 °C) ali nad 328 K (55 °C).

Opomba: Točka I.4A.001 se ne uporablja za računalnike, izdelane posebej za osebne avtomobile ali naprave za železniške vlake.

I.4A.002

4A101

Analogni računalniki, „digitalni računalniki“ ali diferencialni digitalni analizatorji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za računalnike, ki se uporabljajo v raketah in projektilih.

a.  izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali za sondirne rakete iz točke I.9A.005 in

b.  izdelani kot robustni ali radiacijsko utrjeni, da vzdržijo stopnje sevanja 5 × 103 Gy (silikon) ali večje.

I.4A.003

4A102

„Hibridni računalniki“, izdelani posebej za izdelovanje modelov, simulacijo ali sestavljanje oblike nosilnih raket iz točke I.9A.001 ali sondirnih raket iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za računalnike v zvezi z raketami ali projektili.

Opomba: Ta prepoved se uporablja le, kadar se oprema dobavlja skupaj s „programsko opremo“ iz točke I.7B.003 ali I.9B.003.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.4B.001

ex 4E001.a

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke I.4A.001, I.4A.002 ali I.4A.003.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.5A.001

5A101

Oprema za daljinsko merjenje in vodenje, vključno s talno opremo, izdelana ali prirejena za uporabo v „projektilih“.

Tehnična opomba:

V točki I.5A.001 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

Opomba: Točka I.5A.001 ne prepoveduje:

a.  opreme, izdelane ali prirejene za zrakoplove s posadko ali satelite;

b.  opreme, nameščene na tleh, izdelane ali prirejene za kopensko ali pomorsko uporabo;

c.  opreme, izdelane za namene komercialnih, civilnih ali življenjsko-varnostnih (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) storitev GNSS.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.5B.001

5D101

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke I.5A.001.

I.5B.002

5E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke I.5A.001 ali programske opreme iz točke I.5B.001.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.6A.001

ex 6A005.b*, ex 6A005.c* in ex 6A005.d*

a.:

ex 6A005.d.4

b.:

ex 6A005.b.2–4

c.:

ex 6A005.c.2

„Laserji“, razen tistih iz točke I.0A.002.g.5 ali I.0A.002.h.6, sestavni deli in optična oprema: (1)

a. (1)  impulzni excimer (XeF, XeCl, KrF) „laserji“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 240 nm in 360 nm;

2.  imajo korak ponovitve nad 250 Hz in

3.  imajo povprečno izhodno moč več kot 500 W;

b. (1)  bakrovi (Cu) parni „laserji“ , ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 500 nm in 600 nm in

2.  imajo povprečno izhodno moč več kot 40 W;

c. (1)  trdni „nastavljivi“ aleksandritski (CR: BeAl2O4) „laserji“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 720 nm in 800 nm;

2.  imajo pasovno širino 0,005 nm ali manj;

3.  imajo korak ponovitve nad 125 Hz in

4.  imajo povprečno izhodno moč več kot 30 W.

I.6A.002

6A007.c

Gravitacijski gradiometri.

I.6A.003

6A102

„Detektorji“, utrjeni proti sevanju, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred jedrskimi učinki (npr. elektromagnetnimi impulzi (EMP), rentgenskimi žarki, kombiniranim učinkom udarnih valov in toplote), ki se lahko uporabljajo v „projektilih“ in so izdelani ali prirejeni tako, da vzdržijo stopnje sevanja, ki ustrezajo skupni dozi sevanja 5 × 105 radov (silicij) ali jo presegajo.

Tehnična opomba:

V točki I.6A.003 je „detektor“, opredeljen kot mehanska, električna, optična ali kemična naprava, ki avtomatsko prepoznava in zapiše ali pa zazna pojave, kot so na primer sprememba tlaka ali temperature v okolju, električni ali elektromagnetni signal ali sevanje iz radioaktivnega materiala. To vključuje naprave, ki zaznavajo z enkratno operacijo ali napako.

I.6A.004

6A107

Gravimetri ali komponente zanje in gravitacijski gradiometri:

a.  gravimetri, izdelani ali prirejeni za uporabo v zraku ali v pomorstvu, s statično in operativno natančnostjo 7 × 10– 6 m/s2 (0,7 miligala) ali manj (boljšo), ki imajo zmožnost registracije v času 2 minuti ali manj;

b.  komponente, izdelane posebej za gravimetre iz točke I.6A.004.a in za gravitacijske gradiometre iz točke I.6A.002.

I.6A.005

6A108

Radarski sistemi in sistemi zanje:

a.  radarski sistemi in sistemi laserskih radarjev, izdelani ali prirejeni posebej za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005;

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za radarje in laserske sisteme, ki se uporabljajo za rakete in projektile.

Opomba: Točka I.6A.005.a zajema naslednje:

a.  opremo za kartiranje obrisov ozemlja;

b.  opremo za slikovne senzorje;

c.  opremo za kartiranje in korelacijo zemljišč (digitalno in analogno);

d.  opremo za Dopplerjev navigacijski radar;

b.  sistemi za natančno sledenje, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“:

1.  sistemi za sledenje, ki uporabljajo kodnega prevajalca v povezavi bodisi z značilnostmi površja ali zraka bodisi v povezavi s sistemi navigacijskih satelitov in katerih namen so realnočasovne meritve položaja in hitrosti med letom;

2.  radarji za merjenje razdalj, vključno s pripadajočimi optičnimi/infrardečimi sledilci, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  kotno ločljivost boljšo od treh miliradianov;

b.  doseg 30 km ali več z ločljivostjo obsega, boljšo od 10 m rms;

c.  ločljivost hitrosti boljšo od 3 m/s.

Tehnična opomba:

V točki I.6A.005 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

I.6A.006

6A202

Fotopomnoževalne elektronke, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  površino fotokatode večjo od 20 cm2 in

b.  vzponski čas impulza anode manj kot 1 ns.

I.6A.007

6A203

Kamere in sestavni deli:

a.  mehanske kamere z vrtljivim zrcalom in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1.  slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja nad 225 000 posameznih slik na sekundo;

2.  „streak“ kamere, ki imajo hitrost zapisa nad 0,5 mm na mikrosekundo;

Opomba: V točki I.6A.007.a sestavni deli takšnih kamer vključujejo tudi elektroniko za sinhronizacijo in sklope rotorjev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev.

b.  elektronske „streak“ kamere, elektronske slikovne kamere, elektronke in oprema:

1.  elektronske „streak“ kamere s časovno ločljivostjo 50 ns ali manj;

2.  črtne „streak“ elektronke za kamere iz točke I.6A.007.b.1;

3.  elektronske (ali z elektronskim zaklopom) slikovne kamere, pri katerih je čas osvetlitve slik 50 ns ali manj;

4.  slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave za uporabo v kamerah iz točke I.6A.007.b.3:

a.  elektronke za ojačenje slike na majhni razdalji, ki imajo fotokatodo s prozorno prevodno oblogo, da zmanjšajo površinski upor fotokatode;

b.  elektronke za ojačenje z uporabo silicijevega logičnega sklopa (SIT), pri katerih hitri sistem zagotavlja prehod fotoelektronov iz fotokatode, preden ti dosežejo ploščo SIT;

c.  elektrooptični zaklopi Kerrove ali Pockelsove celice;

d.  druge slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave, ki imajo čas osvetlitve slik 50 ns ali manj in so posebej izdelane za kamere iz točke I.6A.007.b.3;

c.  radiacijsko utrjene TV kamere in posebej izdelane leče, ki se v njih uporabljajo, posebej izdelane ali prilagojene na sevanje, tako da so sposobne delovanja pri dozah nad 50 × 103 Gy (silicij) (5 × 106 radov (silicij)), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.

Tehnična opomba:

Izraz Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

I.6A.008

6A205

„Laserji“, „laserski“ ojačevalniki in oscilatorji, razen tistih iz točk I.0A.002.g.5, I.0A.002.h.6 in I.6A.001:

a.  argonovi ionski „laserji“ , ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 400 nm in 515 nm in

2.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 40 W;

b.  oscilatorji z enonastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 300 nm in 800 nm;

2.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 1 W;

3.  imajo korak ponovitve nad 1 kHz in

4.  njihova impulzna širina je manjša od 100 ns;

c.  ojačevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 300 nm in 800 nm;

2.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 30 W;

3.  imajo korak ponovitve nad 1 kHz in

4.  njihova impulzna širina je manjša od 100 ns;

Opomba: Točka I.6A.008.c ne prepoveduje oscilatorjev, ki delujejo le v enem načinu.

d.  impulzni „laserji“ z ogljikovim dioksidom, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 9 000 nm in 11 000 nm;

2.  imajo korak ponovitve nad 250 Hz

3.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 500 W in

4.  njihova impulzna širina je manjša od 200 ns;

e.  paravodikovi Ramanovi preklopniki, ki so izdelani za delovanje pri izhodni valovni dolžini 16 mikrometrov in imajo korak ponovitve nad 250 Hz;

f.  neodijevi (razen stekla) „laserji“, ki imajo izhodno valovno dolžino več kot 1 000 nm, vendar največ 1 100 nm:

1.  „laserji s preklopom Q“ z impulznim vzbujanjem, s „trajanjem impulza“ več kot 1 ns, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

a.  imajo enokanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 40 W ali

b.  imajo večkanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 50 W ali

2.  vključujejo podvajanje frekvence za izhodno valovno dolžino 500 nm ali več, vendar največ 550 nm, s povprečno izhodno močjo, ki je večja od 40 W.

I.6A.009

6A225

Interferometri za merjenje hitrosti, večje od 1 km/s v časovnih intervalih, krajših od 10 mikrosekund.

Opomba: Točka I.6A.009 vključuje interferometre, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector) in DLI (Doppler laser interferometer).

I.6A.010

6A226

Tlačni senzorji:

a.  manganinovi merilniki za tlake nad 10 GPa;

b.  kvarčni tlačni pretvorniki za tlake nad 10 GPa.

I.6A.011

ex 6B108*

Sistemi, izdelani posebej za radarsko merjenje preseka, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in njihovi podsistemi.

(1)   Besedilo točk a, b, c in d tega vnosa ni skladno z besedilom točk a, b, c in d vnosa pod točko 6A005.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.6B.001

6D102

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke I.6A.005.

I.6B.002

6D103

„Programska oprema“ za obdelavo posnetih podatkov po poletu, ki omogoča določanje položaja letala na celotni poti poleta in je posebej napisana ali prirejena za „projektile“.

Tehnična opomba:

V točki I.6B.002 pomeni izraz „projektili“ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km.

I.6B.003

ex 6E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme, materialov ali „programske opreme“ iz točk I.6A.001, I.6A.002.c, I.6A.003, I.6A.004 do I.6A.010, I.6B.001 ali I.6B.002.

I.6B.004

ex 6E002

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk I.6A.001, I.6A.002.c ali I.6A.003 do I.6A.010.

I.6B.005

ex 6E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.6A.002 do I.6A.005, I.6A.011, I.6B.001 ali I.6B.002.

I.6B.006

ex 6E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk I.6A.001 ali I.6A.006 do I.6A.010.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.7A.001

ex 7A002*

(ex 7A002.a in ex 7A002.d)

Žiroskopi, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:

Napotilo: glej tudi I.7A.003.

a.  „stabilnost“„stopnje zdrsa z delovne točke“, merjena v 1 g okolja v času enega meseca, z upoštevanjem stalne kalibrirne vrednosti, manj (boljša) kot 0,5 stopinje na uro, kadar so namenjeni za delovanje pri linearnem pospešku do vključno 100 g, ali

d.  namenjeni za delovanje pri linearnih pospeških večjih od 100 g.

I.7A.002

7A101, ex 7A001.a.3

Merilniki pospeška in posebej zanje izdelani sestavni deli:

a.  linearni merilniki pospeškov, ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali vseh vrstah sistemov za vodenje, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“ in posebej zanje načrtovanih komponentah, ki imajo naslednje značilnosti:

1.  „prosti tek“ s „ponovljivostjo“ manj (boljše) kot 1 250 μg in

2.  „faktor lestvice“ s „ponovljivostjo“ manj (boljše) kot 1 250 ppm;

Opomba: Točka I.7A.002.a ne določa merilnikov pospeškov, ki so posebej izdelani in razviti kot MWD (Measurement While Drilling - merjenje med vrtanjem) senzorji za uporabo pri delu v jaških.

1.  V točki I.7A.002.a „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

2.  V točki I.7A.002.a je izhodišče za merilo „prosti tek“ in „faktor lestvice“ ena sigma standardne deviacije z upoštevanjem fiksne kalibracije v celotni periodi enega leta.

b.  merilniki pospeškov z neprekinjenim delovanjem, izdelani za delovanje pri pospeških, ki presegajo 100 g.

I.7A.003

7A102*

Vse vrste žiroskopov, razen tistih iz točke I.7A.001, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, katerih nazivna „stabilnost“„stopnje zdrsa z delovne točke“ znaša manj kot 0,5 °/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g, in posebej zanje izdelane komponente.

Tehnična opomba:

V točki I.7A.003 pomeni izraz „projektili“ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom 300 km.

I.7A.004

ex 7A103

(7A103.a, ex 7A103.b in 7A103.c)

Oprema in sistemi za meritve in navigacijo ter posebej zanje izdelane komponente:

a.*  inertna ali druga oprema, ki uporablja merilnike pospeška iz točk I.7A.002 ali žiroskope iz točke I.7A.001 ali I.7A.003, in sistemi, ki vsebujejo takšno opremo;

b.*  integrirani sistemi instrumentov za letenje, ki vključujejo žirostabilizatorje ali avtomatske pilote, izdelane ali prirejene za uporabo v „projektilih“;

c.  „integrirani navigacijski sistemi“, ki so izdelani ali prirejeni za „projektile“ in zagotavljajo natančnost navigacije v krogu 200 m CEP (Circle of Equal Probability) ali manj.

1.  Za „integrirani navigacijski sistem“ je značilno, da je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:

a.  inertne merilne naprave (npr. referenčnega sistema za lego in smer, inertne referenčne enote ali inertnega navigacijskega sistema);

b.  enega ali več zunanjih senzorjev za občasno ali stalno osveževanje položaja in/ali hitrosti skozi celoten polet (npr. satelitski navigacijski sprejemnik, radarski višinomer in/ali Dopplerjev radar), in

c.  integracijske strojne in programske opreme.

2.  V točki I.7A.004.c pomeni izraz „projektili“ komponente raketnih sistemov in neimenovanih zrakoplovov z dosegom več kot 300 km.

I.7A.005

7A104

Žiro-astro kompasi in druge naprave, ki dajejo položaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov in posebej zanje izdelane komponente.

I.7A.006

7A105

Oprema za sprejem za globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS; npr. GPS GLONASS ali Galileo), ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanjo izdelane komponente:

a.  izdelana ali prirejena je za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001, v zračnih plovilih brez posadke iz točke I.9A.003 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005 ali

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za sprejemne naprave raket in projektilov.

b.  izdelana ali prirejena je za uporabo v zraku in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  lahko daje navigacijske podatke pri hitrostih nad 600 m/s;

2.  za dostop do zavarovanih signalov/podatkov GNSS uporablja dekripcijo, izdelano ali prirejeno za vojaške ali vladne službe, ali

3.  je posebej izdelana za izkoriščanje protimotilnih naprav (npr. antena, upravljana z uporabo ničle, ali elektronsko krmiljena antena) za delovanje v okolju aktivnih in pasivnih protiukrepov.

Opomba: Točki I.7A.006.b.2 in I.7A.006.b.3 ne prepovedujeta opreme, izdelane za komercialne, civilne ali življenjsko-varnostne (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) storitve GNSS.

I.7A.007

7A106

Višinomeri radarskega tipa ali tipa laserskega radarja, izdelani ali prirejeni posebej za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za višinomere za rakete ali projektile.

I.7A.008

7A115

Pasivni senzorji za določanje usmerjanja na določen elektromagnetni vir (oprema za iskanje smeri) ali na določeno značilnost terena, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za pasivne senzorje za rakete ali projektile.

Opomba: Točka I.7A.008 zajema senzorje za naslednjo opremo:

a.  opremo za kartiranje obrisov ozemlja;

b.  opremo za slikovne senzorje (aktivne in pasivne);

c.  opremo za pasivne interferometre.

I.7A.009

7A116

Sistemi za krmarjenje leta in servo ventili, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za sisteme za krmarjenje leta in servo ventile, ki se uporabljajo za rakete ali projektile.

a.  hidravlični, mehanski, elektrooptični ali elektromehanski sistemi za krmarjenje leta (vključno s krmarjenjem z uporabo računalnika);

b.  oprema za stabilizacijo in krmiljenje lege v prostoru;

c.  servo ventili za krmarjenje leta, izdelani ali prirejeni za sisteme iz točke I.7A.009.a ali I.7A.009.b in izdelani ali prirejeni za delovanje v vibracijskem okolju, večjem kot 10 g rms med 20 Hz in 2 kHz.

I.7A.010

7A117

„Krmilni sistemi“, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj obsega (npr. „CEP“ 10 km ali manj v obsegu 300 km).

I.7A.011

7B001

Oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo, izdelana posebej za opremo iz točk I.7A.001 do I.7A.010.

I.7A.012

7B002

Oprema, posebej izdelana za označevanje zrcal pri žiroskopih z obročnim „laserjem“:

Napotilo: glej tudi I.7A.014.

a.  merilniki razpršljivosti z merilno natančnostjo 10 ppm ali manj (boljšo);

b.  merilniki profilov z merilno natančnostjo 0,5 nm (5 angstromov) ali manj (boljšo).

I.7A.013

7B003*

Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točk I.7A.001 do I.7A.010.

Opomba: Točka I.7A.013 zajema:

a.  testne postaje za nastavitev žiroskopov;

b.  postaje za uravnoteženje dinamičnih žiroskopov;

c.  postaje za testiranje zagona in motorjev žiroskopov;

d.  postaje za evakuacijo in polnjenje žiroskopov;

e.  napeljavo centrifug za ležaje žiroskopov;

f.  postaje za nastavitev osi merilnikov pospeška;

g.  (rezervirano)

h.  testne postaje za merilnike pospeška;

i.  testerji modulov inercialnih merilnih enot (IMU);

j.  testerji ploščadi inercialnih merilnih enot (IMU);

k.  oprema za ravnanje s stabilnimi komponentami inercialnih merilnih enot;

l.  oprema za nastavitev ploščadi inercialnih merilnih enot (IMU).

I.7A.014

7B102

Reflektometri, izdelani posebej za označevanje zrcal laserskih žiroskopov, katerih merilna natančnost je 50 ppm ali manj (boljša).

I.7A.015

7B103

„Proizvodni objekti“ in „proizvodna oprema“:

a.  „proizvodni objekti“, izdelani posebej za opremo iz točke I.7A.010;

b.  „proizvodna oprema“ in druga oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo, razen tiste iz točk od I.7A.011 do I.7A.013, ki je izdelana ali prirejena za uporabo z opremo iz točk I.7A.001 do I.7A.010.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.7B.001

ex 7D101

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk I.7A.001 do I.7A.008, I.7A.009.a, I.7A.009.b ali I.7A.011 do I.7A.015.

I.7B.002

7D102

Integracijska „programska oprema“:

a.  integracijska „programska oprema“ za opremo iz točke I.7A.004.b;

b.  integracijska „programska oprema“, posebej napisana za opremo iz točke I.7A.004.a;

c.  integracijska „programska oprema“, napisana ali prirejena za opremo iz točke I.7A.004.c.

Opomba: Običajna oblika integracijske „programske opreme“ izkorišča Kalmanovo filtriranje.

I.7B.003

7D103

„Programska oprema“, posebej napisana za upodabljanje ali simulacijo „krmilnih sistemov“ iz točke I.7A.010 ali za njihovo konstrukcijsko integracijo v nosilne rakete iz točke I.9A.001 ali sondirne rakete iz točke I.9A.005.

Opomba: „Programska oprema“ iz točke I.7B.003 je še naprej prepovedana, če je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz točke I.4A.003.

I.7B.004

ex 7E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.7A.001 do I.7A.015 ali iz točk I.7B.001 do I.7B.003.

I.7B.005

ex 7E002

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk I.7A.001 do I.7A.015.

I.7B.006

7E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk I.7A.001 do I.7A.015 ali I.7B.001 do I.7B.003.

I.7B.007

7E102

„Tehnologija“ za varovanje letalske elektronike in električnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih impulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:

a.  „tehnologija“ za konstrukcijo zaščitnih sistemov;

b.  „tehnologija“ za konfiguracijo odpornih električnih vezij in podsistemov;

c.  „tehnologija“ za določanje kriterijev odpornosti iz točk I.7B.007.a in I.7B.007.b.

I.7B.008

7E104

„Tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.9A.001

ex 9A004

Nosilne rakete.

Napotilo: glej tudi I.9A.005. Za rakete in projektile glej Nadzor vojaškega blaga.

Opomba: Točka I.9A.001 ne prepoveduje tovora.

I.9A.002

9A011

Ramjet, scramjet ali kombinirani ciklični motorji in posebej zanje izdelane komponente.

Napotilo: glej tudi I.9A.012 in I.9A.016.

I.9A.003

ex 9A012.a

„Zrakoplovi brez posadke“ („UAV-i“), pripadajoči sistemi, oprema in sestavni deli:

a.*  „UAV-i“, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1.*  imajo vse naslednje značilnosti:

a.  imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1.  zmožnost samostojnega nadzora poleta in navigacije (npr., avtomatski pilot s sistemom inertne navigacije), ali

2.  zmožnost nadzorovanja poleta zunaj neposrednega vidnega območja s pomočjo upravljavca (npr. televizualni daljinski nadzor) in

b.  imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:

1.  imajo vgrajen sistem/mehanizem za razprševanje z zmogljivostjo večjo od 20 litrov ali

2.  so izdelani ali prirejeni za vgradnjo sistema/mehanizma za razprševanje z zmogljivostjo večjo od 20 litrov ali

2.  imajo sposobnost prenosa tovora najmanj 300 km daleč.

1.  Razpršilo sestavljajo delci ali tekočine, ki niso sestavine goriva, stranski proizvodi ali dodatki, in je namenjeno razpršitvi v ozračje kot del tovora. Primeri razpršil (aerosolov) so pesticidi za škropljenje pridelkov in suhe kemikalije za „sejanje oblakov“ (ang. cloud-seeding).

2.  Sistem/mehanizem za razprševanje vsebuje vse naprave (mehanske, električne, hidravlične itd.), ki so potrebne za shranjevanje in razprševanje razpršil (aerosolov) v ozračje. To vključuje možnost vbrizga razpršila v izpušne pare pri izgorevanju in v zračni tok propelerja.

I.9A.004

9A101

Turboreaktivni in turboventilacijski motorji (vključno z motorji s turbokomponentami):

a.  motorji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  maksimalno potisno vrednost več kot 400 N (doseženo na nevgrajenem motorju), razen motorjev z dovoljenjem za civilno rabo z maksimalno potisno vrednostjo več kot 8 890 N (doseženo na nevgrajenem motorju), in

2.  specifično porabo goriva 0,15 kg/N/uro ali manj (pri največji neprekinjeni moči v statičnih in standardnih pogojih nadmorske višine 0);

b.  motorji, izdelani ali prirejeni za uporabo v „projektilih“.

I.9A.005

9A104

Sondirne rakete z dosegom najmanj 300 km.

Napotilo: glej tudi I.9A.001. Za rakete in projektile glej Nadzor vojaškega blaga.

I.9A.006

9A105

Raketni motorji na tekoče-kapljevito gorivo:

Napotilo: glej tudi I.9A.017.

a.  Raketni motorji na tekoče-kapljevito gorivo, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, ki imajo skupno impulzno zmogljivost enako ali večjo od 1,1 MNs;

b.  raketni motorji na tekoče-kapljevito gorivo, ki se lahko uporabljajo v celotnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točke I.9A.006.a, s skupno impulzno zmogljivostjo enako ali večjo od 0,841 MNs.

I.9A.007

9A106

Sistemi ali komponente, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“ in so izdelani posebej za pogonske sisteme z raketami na tekoče gorivo:

a.  ablativne zaščitne obloge v pogonskih izgorevalnih komorah;

b.  raketne šobe;

c.  podsistemi krmiljenja potiska;

Tehnična opomba:

Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke I.9A.007.c so:

1.  gibljiva šoba;

2.  vbrizgavanje tekočin ali sekundarnih plinov;

3.  premični motor ali šoba;

4.  odklanjanje toka izpušnih plinov (krila ali sonde) ali

5.  potisne zanke.

d.  krmilni sistemi za tekoča ali gosta goriva (vključno z oksidanti) in posebej zanje izdelane komponente, izdelani ali prirejeni za delovanje v okolju vibracij, večjih od 10 g rms, med 20 Hz in 2 kHz.

Opomba: Edini servo ventili in črpalke iz točke I.9A.007.d so naslednji:

a.  servo ventili, izdelani za pretok 24 litrov na minuto ali več, katerih absolutni tlak je enak ali večji od 7 Mpa in ki imajo aktivacijski odzivni čas krajši od 100 ms;

b.  črpalke za tekoča goriva s hitrostjo gredi, enako ali večjo od 8 000 vrt/min, ali s tlakom praznjenja, enakim ali večjim od 7 MPa.

I.9A.008

9A107 in ex 9A007.a

Raketni motorji na trdo gorivo, ki se lahko uporabljajo v celotnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, s skupno impulzno zmogljivostjo enako ali večjo od 0,841 MNs.

Napotilo: glej tudi I.9A.017.

I.9A.009

9A108

Komponente, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, posebej izdelane za pogonske sisteme z raketami na trdo gorivo:

a.  ohišja raketnih motorjev in „izolacija“ zanje;

b.  raketne šobe;

c.  podsistemi krmiljenja potiska.

Tehnična opomba:

Primeri načinov doseganja krmiljenja potiska iz točke I.9A.009.c so:

1.  gibljiva šoba;

2.  vbrizgavanje tekočin ali sekundarnih plinov;

3.  premični motor ali šoba;

4.  odklanjanje toka izpušnih plinov (krila ali sonde) ali

5.  potisne zanke.

I.9A.010

9A109

Hibridni raketni motorji, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in posebej zanje izdelane komponente.

Napotilo: glej tudi I.9A.017.

Tehnična opomba:

V točki I.9A.010 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

I.9A.011

9A110

Kompozitne strukture, laminati in proizvodi iz njih, posebej izdelane za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005 ali podsistemih iz točk I.9A.006.a, I.9A.007 do I.9A.009, I.9A.014 ali I.9A.017.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za kompozitne strukture, laminate in proizvode iz njih za rakete in projektile.

I.9A.012

ex 9A111*

Impulzni reaktivni motorji, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in posebej zanje izdelane komponente.

Napotilo: glej tudi I.9A.002 in I.9A.016.

I.9A.013

9A115

Oprema za podporo izstreljevanju:

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za podporo izstreljevanju raket in projektilov.

a.  aparati in naprave za upravljanje, nadzor, sproženje ali izstrelitev, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001, v zračnih plovilih brez posadke iz točke I.9A.003 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005;

b.  vozila za prevoz, premikanje, nadzor, sproženje ali izstrelitev, izdelana ali prirejena za uporabo v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005.

I.9A.014

9A116

Povratna vozila, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“, in zanje izdelana ali prirejena oprema:

a.  povratna vozila;

b.  toplotni ščiti in komponente zanje iz keramike ali ablativnih materialov;

c.  toplotni odvodi in komponente zanje, izdelani iz lahkih materialov z veliko toplotno kapaciteto;

d.  elektronska oprema, izdelana posebej za povratna vozila.

I.9A.015

9A117

Mehanizmi za združevanje in razdruževanje ter medstopnje, ki se lahko uporabljajo v „projektilih“.

I.9A.016

ex 9A118*

Naprave za uravnavanje izgorevanja za uporabo v motorjih, ki se uporabljajo v „projektilih“ iz točke I.9A.002 ali I.9A.012.

I.9A.017

9A119

Posamezne raketne stopnje, ki se lahko uporabljajo v kompletnih raketnih sistemih ali v zračnih plovilih brez posadke, z dosegom 300 km, razen tistih iz točk I.9A.006, I.9A.008 in I.9A.010.

I.9A.018

9A120

Rezervoarji za tekoča goriva, posebej konstruirani za goriva iz točke I.1A.029 ali „druga tekoča goriva“, ki se uporabljajo za raketne sisteme z zmogljivostjo prenosa vsaj 500 kg tovora najmanj 300 km daleč.

Opomba: V točki I.9A.018 „druga tekoča goriva“ vključujejo med drugim tekoča goriva iz Nadzora vojaškega blaga.

I.9A.019

9A350.a

Razpršilni ali zamegljevalni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za montažo na letalo, „vozila lažja od zraka“ ali zračna plovila brez posadke, in posebej zanje izdelane komponente:

a.  Celotni razpršilni ali zamegljevalni sistemi, sposobni dostavljanja, iz tekočih suspenzij, začetni kapljični volumen „VMD“ manj kot 50 μm s pretokom večjim kot dva litra na minuto.

Opomba: Točka I.9A.019 ne prepoveduje sistemov za pršenje in meglenje ter njihovih sestavnih delov, ki dokazano ne morejo spremeniti bioloških agentov v nalezljive aerosole.

1.  Velikost kapljic za razprševalno opremo ali cevne nastavke, posebej izdelane za uporabo na letalih, „vozilih lažjih od zraka“ ali zračnih plovilih brez posadke, se meri z eno od naslednjih metod:

a.  Doplerjevo lasersko metodo

b.  napredno lasersko difrakcijsko metodo.

2.  V točki I.9A.019 izraz „VMD“ pomeni srednji volumski premer, ki je za sisteme na vodni osnovi enak srednjemu masnemu premeru (MMD).

I.9A.020

ex 9B105*

Vetrovniki za hitrosti 0,9 macha ali več, ki se lahko uporabljajo za „projektile“ in njihove podsisteme.

I.9A.021

9B106

Okoljske in gluhe sobe:

a.  okoljske sobe z zmožnostjo simulacije naslednjih pogojev leta:

1.  vibracij enakih ali večjih od 10 g rms, merjene na „preizkusni mizi“, med 20 Hz in 2 kHz in sile enake ali večje od 5 kN in

2.  višine, enake ali višje od 15 km, ali

3.  temperature od najmanj 223 K (– 50 °C) do 398 K (+ 125 °C);

1.  Točka I.9A.021.a opisuje sisteme, ki lahko generirajo vibracije z enim signalom (tj. sinusni signal), in sisteme, ki lahko generirajo naključne širokopasovne vibracije (tj. spekter moči).

2.  V točki I.9A.021.a.1 pomeni „preizkusna miza“ ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.

b.  okoljske sobe z zmožnostjo simulacije naslednjih pogojev leta:

1.  zvočnega okolja s splošnim zvočnim tlakom 140 dB ali več (glede na 20 μPa) ali s skupno nazivno zvočno izhodno močjo 4 kW ali več in

2.  višine, enake ali višje od 15 km, ali

3.  temperature od najmanj 223 K (– 50 °C) do 398 K (+ 125 °C).

I.9A.022

ex 9B115

Posebej izdelana „proizvodna oprema“ za sisteme, podsisteme in komponente iz točk I.9A.002, I.9A.004, I.9A.006 do I.9A.010, I.9A.012, I.9A.014 do I.9A.017.

I.9A.023

ex 9B116

Posebej konstruirani „proizvodni objekti“ za nosilne rakete iz točke I.9A.001 ali sisteme, podsisteme in komponente iz točk I.9A.002, I.9A.004, I.9A.005 do I.9A.010, I.9A.012 ali I.9A.014 do I.9A.017.

Napotilo: glej tudi Nadzor vojaškega blaga za „proizvodne objekte“ za rakete in projektile.

I.9A.024

ex 9B117*

Testne mize ali stojala za rakete ali raketne motorje na tekoča-kapljevita ali trda goriva, ki imajo katero koli od naslednjih lastnosti:

a.*  zmogljivost obvladovanja več kot 90 kN potiska ali

b.  zmožnost hkratnega merjenja treh aksialnih izrivnih komponent.

I.9A.025

9C108

„Izolacijski“ material v razsutem stanju in „notranja obloga“ za ohišja raketnih motorjev, ki se lahko uporabljajo za „projektile“ ali so posebej izdelana za „projektile“.

Tehnična opomba:

V točki I.9A.025 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.

I.9A.026

9C110

S smolo impregnirani vlakneni prepregi in s kovino prevlečene predoblike vlaken zanje, za kompozitne strukture, laminate in proizvode iz točke I.9A.011, izdelani iz organske ali kovinske matrike z uporabo vlaknenih ali filamentnih ojačitev s „specifično natezno trdnostjo“ več kot 7,62 × 104 m in s „specifičnim modulom“ več kot 3,18 × 106 m.

Napotilo: glej tudi I.1A.024 in I.1A.034.

Opomba: Edini s smolo impregnirani prepregi iz točke I.9A.026 so tisti, ki uporabljajo smole s točko steklenitve (Tg), po vulkanizaciji, ki je višja od 418 K (145 °C), merjeno po metodi ASTM D4065 ali po drugi ekvivalentni metodi.

Št.

Ustrezno blago in tehnologija iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1183/2007

Opis

I.9B.001

ex 9D001

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „razvoj“ opreme ali „tehnologije“ iz točke I.9A.002, I.9A.009, I.9A.012, I.9A.015 ali I.9A.016.

I.9B.002

9D101

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ blaga iz točke I.9A.020, I.9A.021, I.9A.023 ali I.9A.024.

I.9B.003

9D103

„Programska oprema“, posebej napisana za oblikovanje, simuliranje ali integracijo konstrukcije nosilnih raket iz točke I.9A.001 ali sondirnih raket iz točke I.9A.005 ali podsistemov iz točke I.9A.006.a, I.9A.007, I.9A.009, I.9A.014 ali I.9A.017.

Opomba: „Programska oprema“ iz točke I.9B.003 je še naprej prepovedana, če je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz točke I.4A.003.

I.9B.004

ex 9D104

„Programska oprema“, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ ►C1  opreme iz točke I.9A.002 ◄ , I.9A.004, I.9A.006, I.9A.007.c, I.9A.007.d, I.9A.008, I.9A.009.c, I.9A.010, I.9A.012, I.9A.013.a, I.9A.014.d, I.9A.015 ali I.9A.016.

I.9B.005

9D105

„Programska oprema“, ki usklajuje funkcije več kot enega podsistema, posebej napisana ali prirejena za „uporabo“ v nosilnih raketah iz točke I.9A.001 ali sondirnih raketah iz točke I.9A.005.

I.9B.006

ex 9E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk I.9A.001, I.9A.003, I.9A.021 do I.9A.024 ali I.9B.002 do I.9B.005.

I.9B.007

ex 9E002

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točk I.9A.001, I.9A.003 ali I.9A.021 do I.9A.024.

I.9B.008

9E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s Splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točk I.9A.004 do I.9A.017.

I.9B.009

ex 9E102

„Tehnologija“ v skladu s Splošno opombo o tehnologiji za „uporabo“ nosilnih raket iz točke I.9A.001 ali blaga iz točk I.9A.002, I.9A.004 do I.9A.017, I.9A.020 do I.9A.024, I.9B.002 ali I.9B.003.