To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)

1. Ta direktiva določa splošna pravila za vzpostavitev Infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (v nadaljevanju „INSPIRE“) za namene okoljskih politik Skupnosti ter politik ali dejavnosti, ki lahko vplivajo na okolje.

2. INSPIRE temelji na infrastrukturah za prostorske informacije, ki jih vzpostavijo in upravljajo države članice.

2. Ta direktiva ne vpliva na obstoj ali lastništvo intelektualnih pravic organov javne uprave.

1. „infrastruktura za prostorske informacije“ pomeni metapodatke, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki; omrežne storitve in tehnologije; dogovore o souporabi, dostopu in uporabi; mehanizme, procese in postopke za usklajevanje in spremljanje, ki se vzpostavijo, delujejo ali so na voljo v skladu s to direktivo;

2. „prostorski podatki“ pomenijo podatke, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali geografsko območje;

3. „zbirka prostorskih podatkov“ pomeni določljivo bazo prostorskih podatkov;

4. „storitve v zvezi s prostorskimi podatki“ pomenijo dejavnosti, ki se lahko z uporabo računalnika opravljajo v zvezi s prostorskimi podatki iz zbirk prostorskih podatkov ali v zvezi s povezanimi metapodatki;

5. „prostorski objekt“ pomeni abstraktno predstavitev pojava iz resničnega sveta, povezano s posamezno lokacijo ali geografskim območjem;

6. „metapodatki“ pomenijo informacije, ki opisujejo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki ter omogočajo njihovo iskanje, popis in uporabo;

7. „medopravilnost“ pomeni možnost povezovanja zbirk prostorskih podatkov in vzajemnega delovanja storitev brez ponavljajočih se ročnih posegov na način, ki da skladen rezultat in okrepi dodano vrednost zbirk podatkov in storitev;

8. „geoportal INSPIRE“ pomeni internet ali enakovredno različico, ki omogoča dostop do storitev iz člena 11(1);

(a) vlado ali drugo javno upravo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vključno z javnimi svetovalnimi organi;

(b) fizično ali pravno osebo, ki izvaja naloge javne uprave v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno s posebnimi dolžnostmi, dejavnostmi ali storitvami v zvezi z okoljem; in

(c) fizično ali pravno osebo, ki izvaja javne naloge ali funkcije ali zagotavlja javne storitve v zvezi z okoljem, pod nadzorom organa ali osebe iz odstavkov (a) ali (b).

Države članice lahko določijo, da v primeru, kadar organi ali institucije opravljajo sodno ali zakonodajno funkcijo, le-ti za namene te direktive ne štejejo za javne organe;

10. „tretja oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ni javni organ.

1. Ta direktiva zajema zbirke prostorskih podatkov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) povezani so z območjem, na katerem država članica ima in/ali izvaja jurisdikcijo;

(i) javnega organa, če jih je pripravil ali prejel javni organ, oziroma jih ta organ upravlja ali posodablja in spadajo v področje njegovih nalog javnega značaja;

(ii) tretje osebe, ki ji je bil v skladu s členom 12 omogočen dostop do omrežja;

(d) nanašajo se na eno ali več tem, navedenih v prilogah I, II ali III.

2. V primeru, da so večkratni identični izvodi iste zbirke prostorskih podatkov hranjeni s strani ali v imenu različnih javnih organov, se ta direktiva uporablja le za referenčno različico, ki je podlaga različnim izvodom.

3. Ta direktiva zajema tudi storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki so povezane s podatki, vsebovanimi v zbirkah prostorskih podatkov iz odstavka 1.

5. V primeru zbirk prostorskih podatkov, ki izpolnjujejo pogoj iz odstavka 1(c), z njimi povezano pravico do intelektualne lastnine pa ima tretja oseba, lahko javni organ ukrepa v skladu s to direktivo samo s soglasjem te tretje osebe.

6. Z odstopanjem od odstavka 1 ta direktiva zajema zbirke prostorskih podatkov, hranjene s strani ali v imenu javnega organa, ki deluje na najnižji vladni ravni v državi članici, samo, če je država članica sprejela zakone ali predpise v zvezi z njihovim zbiranjem ali razširjanjem.

7. Opis obstoječih tem podatkov iz prilog I, II in III se lahko prilagodi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3), da se upoštevajo razvijajoče se potrebe po prostorskih podatkih v podporo politikam Skupnosti, ki zadevajo okolje.

1. Države članice zagotovijo, da se metapodatki izdelajo za zbirke prostorskih podatkov in za storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki ustrezajo temam, navedenim v prilogah I, II in III, ter da se ti metapodatki redno posodobijo.

(a) skladnosti zbirk prostorskih podatkov z izvedbenimi pravili iz člena 7(1);

(b) pogojih, ki se uporabljajo za dostop in uporabo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter, kjer je primerno, o ustreznih pristojbinah;

(d) javnih organih, pristojnih za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in distribucijo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki;

(e) omejitvah glede javnega dostopa in razlogih za takšne omejitve v skladu s členom 13.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so metapodatki popolni in dovolj kakovostni za uresničitev namena iz točke 6 člena 3.

4. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo do 15. maja 2008 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2). Ta pravila upoštevajo ustrezne obstoječe mednarodne standarde in uporabniške zahteve, zlasti v zvezi z metapodatki o veljavnosti.

Države članice izdelajo metapodatke iz člena 5 v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) najpozneje v 2 letih po datumu sprejetja izvedbenih pravil v skladu s členom 5(4) v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v prilogah I in II;

(b) najpozneje v 5 letih po datumu sprejetja izvedbenih pravil v skladu s členom 5(4) v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v Prilogi III.

MEDOPRAVILNOST ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV IN STORITEV V ZVEZI S PROSTORSKIMI PODATKI

1. Izvedbena pravila, ki določajo tehnične ureditve za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive z dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). Pri pripravi izvedbenih pravil se upoštevajo ustrezne uporabniške zahteve, obstoječe pobude in mednarodni standardi za uskladitev zbirk prostorskih podatkov, pa tudi analiza izvedljivosti ter stroškov in koristi. Relevantni standardi, ki jih za zagotavljanje medopravilnosti ali uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki sprejmejo organizacije, ustanovljene po mednarodnem pravu, se vključijo v izvedbena pravila, navedena v tem odstavku, po potrebi pa se v njih navedejo tudi obstoječa tehnična sredstva.

2. Komisija za podlago pri pripravi izvedbenih pravil iz odstavka 1 opravi analize, da zagotovi izvedljivost in proporcionalnost pravil glede pričakovanih stroškov in koristi, in da rezultate teh analiz na razpolago odboru iz člena 22(1). Države članice na zahtevo Komisije tej predložijo vse informacije, potrebne za pripravo teh analiz.

3. Države članice zagotovijo, da so na novo zbrane in obširno predelane zbirke prostorskih podatkov in ustrezne storitve v zvezi s prostorskimi podatki na voljo v skladu z izvedbenimi pravili iz odstavka 1 v dveh letih od njihovega sprejetja, ostale zbirke prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki se še vedno uporabljajo, pa so na voljo v skladu z izvedbenimi pravili v sedmih letih od sprejetja. Zbirke prostorskih podatkov so na voljo bodisi skozi prilagoditev obstoječih zbirk prostorskih podatkov bodisi prek storitev prenosa iz točke (d) člena 11(1).

4. Izvedbena pravila iz odstavka 1 zajemajo opredelitev in razvrstitev prostorskih objektov, ki ustrezajo zbirkam prostorskih podatkov v zvezi s temami, navedenimi v prilogah I, II ali III ter način, kako so ti prostorski podatki prostorsko opredeljeni.

5. Predstavniki držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kakor tudi druge fizične ali pravne osebe, ki imajo interes glede zadevnih prostorskih podatkov zaradi njihove vloge v infrastrukturi za prostorske informacije, vključno z uporabniki, proizvajalci, ponudniki storitev z dodano vrednostjo ali drugimi usklajevalnimi organi, imajo priložnost sodelovati v pripravljalnih razpravah o vsebini izvedbenih pravil iz odstavka 1, preden jih preuči odbor iz člena 22(1).

1. V primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo eni ali več temam, navedenim v prilogah I ali II, izvedbena pravila, določena v členu 7(1), izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

(a) skupni okvir za edinstveno označevanje prostorskih objektov, vanj pa bo mogoče ustrezno prenesti tudi označbe iz nacionalnih sistemov in tako zagotoviti njihovo medopravilnost;

(b) razmerje med prostorskimi objekti;

(c) glavne značilnosti in ustrezne večjezične slovarje, ki se ponavadi zahtevajo za politike, ki lahko vplivajo na okolje;

(d) informacije o časovni dimenziji podatkov;

3. Namen izvedbenih pravil je zagotoviti doslednost med postavkami informacij, ki se nanašajo na isto lokacijo, ali med postavkami informacij, ki se nanašajo na isti objekt, predstavljen v različnih merilih.

4. Namen izvedbenih pravil je zagotoviti, da so informacije, izpeljane iz različnih zbirk prostorskih podatkov, primerljive glede vidikov iz člena 7(4) in odstavka 2 tega člena.

Izvedbena pravila, predvidena v členu 7(1), se sprejmejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) najpozneje do 15. maja 2009 v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v Prilogi I;

(b) najpozneje do 15. maja 2012 v primeru zbirk prostorskih podatkov, ki ustrezajo temam, navedenim v prilogah II ali III.

1. Države članice zagotovijo, da so vse informacije, vključno s podatki, kodami in tehničnimi razvrstitvami, potrebnimi za skladnost z izvedbenimi pravili, predvidenimi v členu 7(1), dostopne javnim organom ali tretjim osebam v skladu s pogoji, ki ne omejujejo njihove uporabe za ta namen.

2. Za zagotovitev skladnosti tistih prostorskih podatkov, ki se nanašajo na geografski pojav, ki se nahaja na meji med dvema ali več državami članicami, se države članice, kjer je primerno, medsebojno dogovorijo o opisu in položaju teh skupnih pojavov.

1. Države članice vzpostavijo in upravljajo omrežje naslednjih storitev za zbirke prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, za katere so bili ustvarjeni metapodatki v skladu s to direktivo:

(a) storitve iskanja, ki omogočajo iskanje zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki na podlagi vsebine ustreznih metapodatkov ter prikazovanje vsebine metapodatkov;

(b) storitve pregledovanja, ki omogočajo vsaj prikazovanje, krmarjenje, povečanje/pomanjšanje, panoramski pregled ali prekritje vidnih zbirk prostorskih podatkov ter prikazovanje napotkov in vseh ustreznih vsebin metapodatkov;

(c) storitve prenosa, ki omogočajo prenos izvodov zbirk ali delov zbirk prostorskih podatkov ter, kadar je izvedljivo, neposredni dostop;

(d) storitve preoblikovanja, ki omogočajo spreminjanje zbirk prostorskih podatkov z namenom doseganja medopravilnosti;

(e) storitve, ki omogočajo dostop do storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

Te storitve upoštevajo ustrezne uporabniške zahteve ter so preproste za uporabo, so na voljo javnosti in dostopne prek interneta ali drugega ustreznega telekomunikacijskega sredstva.

2. Za namene storitev iz točke (a) odstavka 1 se uporablja vsaj naslednja kombinacija iskalnih kriterijev:

(b) razvrstitev prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki;

(d) stopnja skladnosti z izvedbenimi pravili iz člena 7(1);

(f) pogoji za dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter za njihovo uporabo;

(g) javni organi, pristojni za vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in distribucijo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

3. Storitve preoblikovanja iz točke (d) odstavka 1 se kombinirajo z drugimi storitvami iz navedenega odstavka tako, da se omogoči delovanje vseh teh storitev v skladu z izvedbenimi pravili, predvidenimi v členu 7(1).

Države članice zagotovijo, da javni organi dobijo tehnično možnost za povezavo svojih zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki z omrežjem iz člena 11(1). Ta storitev se na zahtevo da na voljo tudi tretjim osebam, katerih zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki so v skladu z izvedbenimi pravili, ki določajo obveznosti zlasti glede metapodatkov, omrežnih storitev in medopravilnosti.

1. Z odstopanjem od člena 11(1) lahko države članice omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki iz točke (a) člena 11(1), kadar bi tak dostop neugodno vplival na mednarodne odnose, javno varnost ali nacionalno obrambo.

Z odstopanjem od člena 11(1) lahko države članice omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev prek storitev iz točk (b) do (e) člena 11(1) ali do storitev e-trgovine iz člena 14(3), kadar bi tak dostop neugodno vplival na:

(a) zaupnosti postopkov javnih organov, če tako zaupnost predvideva zakon;

(b) mednarodne odnose, javno varnost ali nacionalno obrambo;

(c) sodne postopke, možnost katere koli osebe do poštenega sojenja ali možnosti javnega organa, da vodijo kazensko ali disciplinsko preiskavo;

(d) zaupnosti poslovnih ali industrijskih informacij, kadar tako zaupnost predvideva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti zaradi varovanja upravičenih gospodarskih interesov, vključno z javnim interesom pri ohranjanju zaupnosti statističnih podatkov in davčne tajnosti;

(e) pravice intelektualne lastnine;

(f) zaupnosti osebnih podatkov in/ali kartotek, ki se nanašajo na fizično osebo, kadar ta oseba ni privolila v razkritje informacij javnosti, če tako zaupnost predvidevata nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti;

(g) interesom ali varstvu katere koli osebe, ki je zahtevane informacije posredovala prostovoljno, ne da bi bila za to zakonsko obvezana ali bi bilo po zakonu mogoče to od nje zahtevati, razen če je ta oseba dala soglasje za razkritje zadevnih informacij;

(h) varstvo okolja, na katerega se taka informacija nanaša, na primer o nahajališču redkih vrst.

2. Razlogi za omejitev dostopa, kakor je predvideno v odstavku 1, se razlagajo omejevalno, pri čemer se za vsak primer posebej upošteva javni interes, ki mu služi odobritev dostopa. V vsakem posameznem primeru se javni interes, ki mu služi razkritje, primerja z interesom, ki mu služi omejevanje ali pogojevanje dostopa. Na podlagi točk (a), (d), (f), (g) in (h) odstavka 1 države članice ne smejo omejevati dostopa do informacij o emisijah v okolje.

3. V tem okviru in za namene uporabe točke (f) pododstavka 1 tega člena države članice zagotovijo, da se izpolnijo zahteve iz Direktive 95/46/ES.

1. Države članice zagotovijo, da so storitve iz točk (a) in (b) člena 11(1) dostopne javnosti brezplačno.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo javnemu organu, ki zagotavlja storitev iz točke (b) člena 11(1), da uvede pristojbino, kadar te pristojbine zagotavljajo vzdrževanje zbirk prostorskih podatkov in pripadajočih podatkovnih storitev, zlasti če gre za zelo velik obseg pogosto posodabljanih podatkov.

3. Podatki, ki so na voljo prek storitev pregledovanja, navedenih v točki (b) člena 11(1), so lahko v obliki, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo za komercialne namene.

4. Če javni organi zaračunavajo stroške za storitve iz točk (b), (c) ali (e) člena 11(1), države članice zagotovijo, da so na voljo storitve e-trgovine. Za te storitve se lahko uporabljajo izjave o omejitvi odgovornosti, klik-licence ali, kjer je potrebno, licence.

2. Države članice prek geoportala INSPIRE iz odstavka 1 Skupnosti ponudijo dostop do storitev iz člena 11(1). Države članice lahko ponudijo tudi dostop do navedenih storitev prek svojih lastnih točk dostopa.

Izvedbena pravila, namenjena spreminjanju nebistvenih določb tega poglavja z dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3) in določajo zlasti naslednje:

(a) tehnične podrobnosti za storitve iz členov 11 in 12 ter minimalna merila za opravljanje teh storitev, ob upoštevanju obstoječih zahtev o poročanju ter priporočil, sprejetih v okviru okoljske zakonodaje Skupnosti, obstoječih storitev e-trgovine in tehnološkega napredka;

1. Vsaka država članica sprejme ukrepe za souporabo zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki med svojimi javnimi organi iz točke (9)(a) in (b) člena 3. Ti ukrepi tem javnim organom omogočajo dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter izmenjavo in uporabo teh zbirk in storitev za naloge javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje.

2. Ukrepi, predvideni v odstavku 1, izključujejo kakršne koli omejitve, ki bi utegnile povzročiti praktične ovire, ki se pojavijo pri uporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

3. Države članice lahko javnim organom, ki zagotavljajo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, dovolijo, da bi jih na podlagi licence in/ali za plačilo predajali javnim organom ali institucijam in organom Skupnosti. Vse take pristojbine in licence morajo popolnoma ustrezati splošnemu cilju olajševanja skupne uporabe zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki med javnimi organi. Kadar se pristojbine zaračunavajo, se ohranjajo na minimumu, potrebnem za zagotavljanje ustrezne kvalitete in zagotavljanja zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki skupaj z razumno donosnostjo naložbe, ob upoštevanju, kjer je primerno, potreb po samo-financiranju javnih organov, ki zagotavljajo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki. Zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih priskrbijo države članice institucijam in telesom Skupnosti, za izpolnitev obveznosti poročanja na podlagi zakonodaje Skupnosti, povezanih z okoljem, se ne bodo zaračunavale.

4. Dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, predvidenimi v odstavkih 1, 2 in 3, so na voljo javnim organom iz točk (9)(a) in (b) člena 3 drugih držav članic in institucijam in organom Skupnosti za namene opravljanja nalog javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje.

5. Dogovori o souporabi prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, predvidenih v odstavkih 1, 2 in 3, so na podlagi vzajemnosti in enakosti na voljo ustanovam, ustanovljenim z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so Skupnost in države članice, za izvajanje nalog, ki lahko vplivajo na okolje.

6. Če so dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev, predvidenih v odstavkih 1, 2 in 3, na voljo v skladu z odstavkoma 4 in 5, je te dogovore mogoče pospremiti z zahtevami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki pogojujejo njihovo uporabo.

7. Z odstopanjem od tega člena lahko države članice omejijo souporabo, kadar bi ogrozila sodni postopek, javno varnost, državno obrambo ali mednarodne odnose.

8. Države članice institucijam in organom Skupnosti zagotovijo dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki v skladu z usklajenimi pogoji. Izvedbena pravila, ki urejajo te pogoje, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). Ta izvedbena pravila v celoti upoštevajo načela, določena v odstavkih 1 do 3.

Države članice zagotovijo, da se določijo ustrezne strukture in mehanizmi za usklajevanje prispevkov vseh, ki imajo interes glede infrastrukture za prostorske informacije, na različnih vladnih ravneh.

Te strukture usklajujejo med drugim prispevke uporabnikov, proizvajalcev, ponudnikov storitev z dodano vrednostjo in usklajevalnih organov v zvezi z ugotavljanjem ustreznih naborov podatkov, uporabniških potreb, zagotavljanjem informacij o obstoječih praksah in zagotavljanjem povratnih informacij o izvajanju te direktive.

1. Komisija je odgovorna za usklajevanje INSPIRE na ravni Skupnosti, v ta namen pa ji pomagajo ustrezne organizacije in zlasti Evropska agencija za okolje.

2. Vsaka država članica določi točko za stike, običajno javni organ, pristojno za stike s Komisijo v zvezi s to direktivo. To točko za stike podpira koordinacijska struktura, ki upošteva porazdelitev pristojnosti in odgovornosti v državi članici.

Izvedbena pravila iz te direktive ustrezno upoštevajo standarde, ki so jih sprejeli evropski organi za standardizacijo v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES, kakor tudi mednarodne standarde.

1. Države članice spremljajo vzpostavitev in uporabo svojih infrastruktur za prostorske informacije. Komisiji in javnosti omogočijo stalen dostop do rezultatov tega spremljanja.

2. Države članice najpozneje do 31. marca vsako leto po potrebi posodobijo in objavijo zbirno poročilo. Ta poročila, ki jih javnosti dajo na voljo službe Komisije ob pomoči Evropske agencije za okolje, vključujejo kratek opis:

(a) načina usklajevanja ponudnikov javnega sektorja, uporabnikov zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter posredniških organov, ter opisom odnosov s tretjimi osebami in opisom ureditve za zagotavljanje kakovosti;

(b) prispevka javnih organov ali tretjih oseb k delovanju in usklajevanju infrastrukture za prostorske informacije;

(d) dogovorov o souporabi podatkov med javnimi organi;

(e) stroškov in ugodnosti izvajanja te direktive.

4. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 22(2).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Evropska agencija za okolje v skladu s členom 21 letno objavi in posodobi pregled na ravni celotne Unije na podlagi metapodatkov in podatkov, ki jih države članice dajo na razpolago prek svojih omrežnih storitev. Pregled na ravni celotne Unije vključuje, kakor je primerno, kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, karte pregleda na ravni celotne Unije in poročila držav članic o pregledu.

Komisija najpozneje do 1. januarja 2022 in nato vsaj vsakih pet let opravi vrednotenje te direktive in njenega izvajanja ter ga objavi. To vrednotenje med drugim temelji na naslednjih elementih:

(a) izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju te direktive;

(b) informacijah, ki jih države članice zberejo v skladu s členom 21, in pregledih na ravni celotne Unije, ki jih pripravi Evropska agencija za okolje;

(d) drugih informacijah, vključno z ustreznimi znanstvenimi in analitičnimi podatki, potrebnimi na podlagi smernic za boljše pravno urejanje, zlasti z uporabo učinkovitih in uspešnih postopkov za upravljanje informacij.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 15. majem 2009

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1. Referenčni koordinatni sistemi

Sistemi za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temeljijo na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku.

2. Geografska koordinatna mreža

Usklajena večločljivostna mreža s skupno točko izvora in standardizirano lokacijo ter velikostjo mrežnih celic.

Imena območij, regij, krajev, velemest, predmestij, mest ali zaselkov ali kateri koli geografski ali topografski pojav javnega ali zgodovinskega pomena.

Upravne enote za lokalno, regionalno in nacionalno upravo, ki razdeljujejo območja, na katerih države članice imajo in/ali izvajajo jurisdikcijo, ločene z upravnimi mejami.

Lokacija nepremičnin, ki temelji na identifikatorjih naslova, običajno z imenom ulice, hišno številko, poštno številko.

Cestna, železniška, zračna in vodna prometna omrežja ter z njimi povezana infrastruktura. Vključuje povezave med različnimi omrežji. Vključuje tudi vseevropsko prometno omrežje, kakor je določeno v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ( 1 ), in prihodnje preglede te odločbe.

Hidrografski elementi, ki vključujejo morska območja ter vsa druga vodna telesa in z njimi povezane dele, vključno s povodji in porečji. Po potrebi v skladu z opredelitvami v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ( 2 ) in v obliki omrežij.

Področje, ki se določi ali upravlja v okviru mednarodnega prava in prava držav članic in Skupnosti z namenom, da se dosežejo posebni cilji ohranjanja.

Digitalni model višin za kopensko, zaledenelo in oceansko površino. Vključuje nadmorske višine, batimetrijo in obalne mreže.

Fizični in biološki pojavi na zemeljski površini, vključno z umetnimi površinami, kmetijskimi območji, gozdovi, (pol-)naravnimi območji, mokrišči, vodnimi telesi.

Geolocirani slikovni podatki zemeljske površine iz satelita ali senzorjev v zraku.

Geologija je določena v skladu s sestavo in strukturo. Vključuje živo skalo, vodonosnike in geomorfologijo.

Tla in sloji prsti pod površjem, določeni po debelini, teksturi, zgradbi in vsebnosti delcev in organskih snovi, kamnitosti, eroziji, po potrebi povprečni nagib in predvidene zmogljivosti vodnih zalog.

Ozemlje, opredeljeno glede na svojo sedanjo in v prihodnje načrtovano funkcionalno razsežnost ali socialno-ekonomski namen (npr. stanovanjski, industrijski, trgovinski, kmetijski, gozdni, rekreacijski).

5. Zdravje in varnost prebivalstva

Geografska razporeditev pogostih patoloških pojavov (alergije, rakasta obolenja, obolenja dihalnih poti itd.), podatki o učinkih na zdravje (biološki označevalci, zmanjšana rodnost, epidemije) ali počutje ljudi (utrujenost, stres itd.), povezanih neposredno (onesnaženost zraka, kemikalije, tanjšanje ozonskega plašča, hrup itd.) ali posredno (hrana, genetsko spremenjeni organizmi itd.) s kakovostjo okolja.

6. Komunalne in javne storitve

Vključuje komunalne naprave kot so kanalizacija, ravnanje z odpadki, oskrba z energijo in preskrba z vodo, upravne in socialne vladne službe kot so javne uprave, sedeži civilne zaščite, šole in bolnišnice.

7. Naprave in objekti za monitoring okolja

Nahajanje in delovanje naprav in objektov za spremljanje okolja vključuje opazovanje in merjenje emisij, stanja okolja in drugih parametrov ekosistema (biološka raznolikost, ekološki pogoji vegetacije itd.) s strani javnih organov ali v njihovem imenu.

8. Proizvodni in industrijski objekti in naprave

Območja za industrijsko proizvodnjo, vključno z obrati, ki jih zajema Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ( 3 ) ter objekti in napravami za odvzem vode, rudniki, skladišči.

9. Objekti in naprave za kmetijstvo in ribogojstvo

Kmetijska oprema ter proizvodni objekti in naprave (vključno z namakalnimi sistemi, rastlinjaki in hlevi).

10. Porazdelitev prebivalstva – demografski podatki

Geografska porazdelitev ljudi, vključno z značilnostmi populacije in ravnmi aktivnosti, razvrščenih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti.

11. Območja upravljanja/zaprta območja/regulirana območja in poročevalske enote

Območja, ki se upravljajo, urejajo ali uporabljajo za poročanje na mednarodni, evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Vključujejo odlagališča odpadkov, zaprta območja okrog virov pitne vode, cone, občutljive na nitrate, urejene plovne poti po morju ali velikih celinskih vodah, območja za odlaganje odpadkov, cone z omejitvijo hrupa, območja, kjer je potrebno dovoljenje za iskanje rud in rudarjenje, predele povodij, ustrezne poročevalske enote in območja upravljanja obalnih con.

12. Območja nevarnosti naravnih nesreč

Ranljiva območja, opredeljena glede na naravna tveganja (vsi atmosferski, hidrološki, seizmični, vulkanski pojavi in požari, ki zaradi svoje lokacije, resnosti in pogostosti lahko resno ogrozijo družbo), npr. poplave, zemeljski plazovi in pogrezanje tal, snežni plazovi, gozdni požari, potresi, vulkanski izbruhi.

Fizikalne razmere v atmosferi. Vključujejo prostorske podatke, ki temeljijo na merjenjih, vzorcih ali na kombinaciji le-teh, in merilne lokacije.

14. Meteorološke značilnosti

Vremenske razmere in njihova merjenja; padavine, temperatura, izhlapevanje, hitrost in smer vetra.

15. Oceanogeografske značilnosti

Fizikalne razmere morij in slanih vodnih teles, razdeljenih v regije in podregije s skupnimi značilnostmi.

Geografska območja, za katera so značilne posebne ekološke razmere, procesi, struktura in funkcije, ki fizično omogočajo organizmom, da tam živijo. Vključujejo kopenska in vodna območja, ki se razlikujejo po geografskih, abiotskih in biotskih značilnostih, ne glede na to, ali so popolnoma naravna ali polnaravna.

Geografska porazdelitev pojavljanja živalskih in rastlinskih vrst, razvrščenih po koordinatah, regiji, upravni enoti ali drugi analitični enoti.

Energetski viri, vključno z ogljikovodiki, vodno energijo, bioenergijo, soncem, vetrom itd., kjer je to ustrezno vključno s podatki o globini/višini glede velikosti vira.

Mineralni viri, vključno s kovinskimi rudami, industrijskimi mineralnimi surovinami itd. kjer je ustrezno, vključno s podatki o globini/višini glede velikosti vira.

( ) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta št. 1791/2006/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

( ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

( ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2019/1010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019	L 170	115	25.6.2019