02006R1967 — SL — 14.08.2019 — 004.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA SVETA (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 (UL L 409 30.12.2006, str. 9) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 1343/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2011 |
L 347 |
44 |
30.12.2011 |
|
|
UREDBA (EU) 2015/812 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015 |
L 133 |
1 |
29.5.2015 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1154 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 188 |
1 |
12.7.2019 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
105 |
25.7.2019 |
|
popravljena z:
UREDBA SVETA (ES) št. 1967/2006
z dne 21. decembra 2006
o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja:
(a) za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, kjer se opravljajo take dejavnosti:
(i) v morskih vodah Sredozemskega morja vzhodno od črte 5o36' Z (v nadaljevanju „Sredozemsko morje“) pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic;
(ii) s strani ribiških plovil ►M2 Unije ◄ v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i);
(iii) s strani državljanov držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države, pod katere zastavo pluje plovilo, v Sredozemskem morju zunaj voda iz točke (i); in
(b) za trženje ribiških proizvodov, ujetih v Sredozemskem morju.
2. Ta uredba se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo zgolj za namene znanstvenih raziskav z dovoljenjem in pod nadzorom države članice ali zadevnih držav članic.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
1. „vlečna orodja“ pomenijo vsako ribolovno orodje, razen panul, ki se vleče z močjo motorja ribiškega plovila ali z vitli, medtem ko je ribiško plovilo zasidrano ali se počasi premika, vključno z vlečnimi mrežami in potegalkami ter strgačami;
(a) „vlečne mreže in potegalke“ pomenijo vlečne mreže, potegalke odprtega morja in obalne potegalke;
(i) „vlečne mreže“ pomenijo mreže, ki se aktivno vlečejo z glavnim motorjem plovila in so sestavljene iz telesa v obliki stožca ali piramide (kot telo vlečne mreže) in so zadaj zaprte z vrečo, ki se lahko ob odprtini razširi s krili ali se lahko namesti na trden okvir. Horizontalna odprtina se naredi s širilkami ali z gredmi oz. okvirji različnih oblik in velikosti. Take mreže se lahko vlečejo po dnu (pridnena vlečna mreža) ali v srednji globini (pelagična vlečna mreža);
(ii) „potegalke odprtega morja“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se uporabljajo in vlečejo z vrvmi in vitli z ladje, ki se premika ali je zasidrana, in se ne vlečejo z glavnim motorjem plovila, sestavljene pa so iz dveh stranskih kril in osrednje nabrekline v obliki žlice ali z vrečo v skrajno zadnjem delu ter lahko delujejo od gladine do dna, odvisno od ciljne vrste;
(iii) „obalne potegalke“ pomenijo obkroževalne mreže in vlečne potegalke, ki se nastavijo z ladje in se upravljajo z obale;
(b) „strgače“ pomenijo orodje, ki se bodisi aktivno vleče z glavnim motorjem plovila (strgača, upravljana s plovila) bodisi vleče s pomočjo motornega vitla z zasidranega plovila (mehanizirana strgača); z njimi se nabirajo školjke, polži ali spužve ter so sestavljene iz mrežnih vreč ali kovinske košare, nameščene na trden okvir ali palico različnih velikosti in oblik, katerih spodnji del ima lahko lopatico za strganje, ki je lahko zaobljena, ostra ali zobata, ter je lahko opremljena z drsali in potopljivimi ploščami. Nekatere strgače so opremljene s hidravlično opremo (hidravlične strgače). Strgače, ki se potegujejo ročno ali z ročnim vitlom v plitvih vodah s plovilom ali brez in se z njimi nabirajo školjke, polži ali spužve (ročne strgače), se za namen te uredbe ne štejejo kot vlečno orodje;
2. „ribolovna zavarovana območja“ pomenijo geografsko opredeljena morska območja, v katerih so začasno ali trajno prepovedane ali omejene vse ali nekatere ribolovne dejavnosti, da bi se zboljšala izkoriščanje in ohranjanje živih vodnih virov ali zaščita morskih ekosistemov;
3. „stoječa mreža“ pomeni trislojno mrežo, stoječo zabodno mrežo ali kombinirano stoječo mrežo;
(a) „trislojna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz dveh ali več delov mreže, ki so skupaj vzporedno obešeni na skupno glavno vrv, ki je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno;
(b) „stoječa zabodna mreža“ pomeni vsako mrežo, narejeno iz enega kosa mreže, ki jo v vodi navpično držijo plovci ter obtežilniki in je pritrjena ali se lahko kakor koli pritrdi na morsko dno in zadržuje orodje, nameščeno blizu dna ali plava v vodnem stolpu navzgor;
(c) „kombinirana stoječa mreža“ pomeni vsako stoječo zabodno mrežo, kombinirano s trislojno mrežo, ki predstavlja spodnji del;
4. „obkroževalne mreže“ pomenijo mreže, ki lovijo ribe tako, da se obkrožijo s strani in od spodaj; Lahko so opremljene z zaporno vrvjo ali pa tudi ne.
(a) „zaporne plavarice“ pomenijo vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre. Zaporne plavarice se lahko uporabljajo za ribolov majhnih pelagičnih vrst, velikih pelagičnih vrst ali pridnenih vrst;
5. „pasti“ pomenijo ribolovno orodje, ki je pritrjeno ali razvrščeno na dno in deluje kot past za lovljenje morskih vrst. So v obliki košare, vrše, sodčka ali kletke in imajo v večini primerov trden ali poltrden okvir iz različnih materialov (les, protje, kovinske palice, mrežni material iz žice itd.), ki je lahko pokrit z mrežnim materialom ali tudi ne. Imajo enega ali več lijakov ali ust z gladkimi konci, ki vrstam omogočajo vstop v notranjo celico. Lahko se uporabljajo posamično ali po več skupaj. Ko se uporabljajo po več skupaj, glavna vrv nosi več pasti na stranskih vrveh različne dolžine in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste;
6. „parangali“ pomenijo ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi, ki nosi številne trnke na stranskih vrveh (predvrvice) različnih dolžin in z različnimi presledki, odvisno od ciljne vrste. Razvrščen je lahko navpično ali vodoravno glede na morsko gladino; nameščen je lahko na dnu ali blizu dna (stoječi parangal) ali plava na srednji globini ali blizu gladine (površinski parangal);
7. „trnki“ pomenijo ukrivljen oster kos jeklene žice, navadno z bodico. Konica trnka je lahko ravna ali obrnjena in ukrivljena; držalo je lahko različnih dolžin in oblik, njegov presek pa je lahko okrogel (običajen) ali sploščen (kovan). Skupna dolžina trnka se meri kot največja celotna dolžina držala od vrha trnka, ki služi za pritrditev vrvi in je navadno v obliki očesa, do vrha krivine. Širina trnka se meri kot največja vodoravna razdalja od zunanjega dela držala do zunanjega dela bodice;
8. „ljubiteljski ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti izkoriščanja vodnih virov za rekreacijo ali šport;
9. „naprave za zbiranje rib“ pomenijo vsako orodje, ki plava na morski gladini in pod njo zbira nedorasle ali odrasle primerke izrazito selivskih vrst;
10. „andrejev križ“ je grabilec, ki s škarjam podobnimi gibi z morskega dna žanje bodisi školjke Pinna nobilis bodisi rdeče korale;
11. „dno z morsko travo“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo morske cvetnice ali kjer je takšno rastlinstvo obstajalo in je treba sprejeti ukrepe za njegovo obnovitev. Morska trava je skupni izraz za vrste Posidonia oceanica, Cymodocea nodosa, Zoostera marina in Zoostera noltii;
12. „koralni habitat“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „koralne“ (coralligenous), ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Koralni je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo, ki nastane s stalnim prekrivanjem prej obstoječe skalne ali trde podlage z apnenčastimi plastmi, ki v glavnem izhajajo iz oblikovanja skorje apnenčastih rdečih koralnih alg (Coralline) in iz živalskih organizmov, kakor so spužve (Porifera), ascidije (Ascidians), ožigalkarji (Cnidarians; roževinaste korale, morske pahljače itd.), mahovnjaki (Bryozoans), cevkarji (Serpulids), kolobarniki (Annelids) skupaj z drugimi organizmi, ki pritrjujejo apnenec;
13. „dno z maerlom“ pomeni območje, kjer na morskem dnu prevladujejo posebne biološke skupnosti, imenovane „mäerl“, ali kjer je taka skupnost obstajala in jo je treba obnoviti. Maerl je skupni izraz za zelo kompleksno biogenetsko strukturo zaradi več vrst rdečih koralnih alg (Corallinaceae), ki imajo trdna ogrodja iz kalcija in rastejo kot nepritrjene prosto živeče razvejane koralne alge – v obliki vejic ali vozličkov – na morskem dnu in oblikujejo skupke znotraj grebenov muljastih ali peščenih polojev morskega dna. Dno z maerlom je navadno sestavljeno iz ene ali več različnih kombinacij rdečih alg, zlasti Lithothamnion coralloides in Phymatolithon calcareum;
14. „neposredno obnavljanje staleža“ pomeni dejavnost spuščanja živih divjih živali izbranih vrst v vode, kjer so naravno razširjene, in sicer z namenom, da bi naravno produkcijo vodnega okolja uporabili za povečanje števila primerkov, ki so na voljo za ribolov, ter da bi okrepili naravno obnovo staležev;
15. „prenašanje staležev“ pomeni postopek, v katerem človek namerno prenaša in spušča določeno vrsto v okviru območij z ustaljenimi populacijami in stalnim genetskim pretokom, kjer je razširjena;
16. „neavtohtona vrsta“ pomeni vrsto, za katero historično ni znano, da bi območje njene naravne razširjenosti segalo na zadevno območje;
17. „uvajanje“ pomeni postopek, v katerem človek neavtohtono vrsto namerno preseli in jo spusti na območje, ki je zunaj območja njene historično znane naravne razširjenosti;
18. „nenamerni ulov“ pomeni naključni ulov morskih organizmov, ki jih je treba na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) iztovoriti, ker so pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja.
POGLAVJE II
ZAŠČITENE VRSTE IN HABITATI
▼M4 —————
Člen 4
Zaščiteni habitati
1. Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, zapornimi plavaricami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad dnom z morsko travo, predvsem s Posidonia oceanica ali drugimi morskimi cvetnicami, je prepovedan.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se v okviru načrtov upravljanja, ki jih predvideva bodisi člen 18 bodisi člen 19 te uredbe, lahko dovoli uporaba zapornih plavaric, potegalk odprtega morja ali podobnih mrež, ki s skupnim padcem in premikanjem med ribolovom ne povzročajo tega, da bi se zaporna vrv, glavna vrv ali vlačilne vrvi dotaknile dna z morsko travo.
2. Ribolov z vlečnimi mrežami, strgačami, obalnimi potegalkami ali podobnimi mrežami nad koralnimi habitati in nad maerlom je prepovedan.
▼M1 —————
4. Prepoved iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 2 se od dne začetka veljavnosti te uredbe uporablja za vsa območja Natura 2000, vsa posebna zavarovana območja in vsa posebej zavarovana območja, pomembna za Sredozemlje (specially protected areas of Mediterranean interest – SPAMI), ki so bila določena, da bi te habitate ohranili, bodisi na podlagi Direktive 92/43/EGS bodisi Sklepa 1999/800/ES.
5. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 lahko Komisija plovilom celotne dolžine do vključno 12 metrov in z močjo motorja do vključno 85 kW s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki jih tradicionalno uporabljajo na s pozejdonko poraslem dnu, dovoli ribolov v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, in sicer pod pogojem, da:
(i) so ribolovne dejavnosti urejene z načrtom upravljanja, predvidenem v členu 19 te uredbe;
(ii) zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 33 % površin morskega dna, poraslih s pozejdonko (Posidonia oceanica), v okviru območja, ki ga ureja načrt upravljanja;
(iii) zadevne ribolovne dejavnosti posegajo v največ 10 % površin teritorialnih voda zadevne države članice, poraslih z morsko travo.
Ribolovne dejavnosti, ki se dovolijo na podlagi tega odstavka:
(a) izpolnjujejo zahteve iz člena 8(1)(h), člena 9(3)(2) in člena 23;
(b) so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, kar najmanjši.
Vendar se ne uporablja točka 1 člena 9(3).
Če je ribiško plovilo, ki obratuje na podlagi določb tega člena, umaknjeno iz flote z javnimi sredstvi, se posebna ribolovna karta, ki dovoljuje takšno ribolovno dejavnost, odvzame in je ni mogoče izdati ponovno.
Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja stanja morskega dna, poraslega s pozejdonko (Posidonia oceanica), na katerem poteka pridneni ribolov z vlečno mrežo, in Komisiji poročajo o njem vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe, prav tako pripravijo tudi seznam dovoljenih ribiških plovil. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009.
6. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zaščititi.
POGLAVJE III
RIBOLOVNA ZAVAROVANA OBMOČJA
Člen 5
Postopek obveščanja v zvezi z vzpostavitvijo ribolovnih zavarovanih območij
Države članice Komisiji zagotavljajo informacije – prvič do 31. decembra 2007 – glede vzpostavitve ribolovnih zavarovanih območij in o možnih ukrepih za njihovo upravljanje, tako v vodah pod njihovo jurisdikcijo kot izven nje, kjer zaščita območij gojenja, drstitve ali morskih ekosistemov pred škodljivimi učinki ribištva terja posebne ukrepe.
Člen 6
Ribolovna zavarovana območja ►M2 Unije ◄
1. Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, pa tudi na podlagi vseh drugih ustreznih informacij, ki služijo istemu namenu, Svet v dveh letih po sprejetju te uredbe določi ribolovna zavarovana območja, ki ležijo pretežno izven teritorialnih voda držav članic, in sicer v zvezi z vrstami ribolovnih dejavnosti, ki so v takih območjih prepovedane ali dovoljene.
2. Svet lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določi še druga ribolovna zavarovana območja ali spremeni njihove meje in pravila njihovega upravljanja.
3. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile znanstveno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.
Člen 7
Nacionalna ribolovna zavarovana območja
1. Države članice v dveh letih po sprejetju te uredbe in na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 5 te uredbe, ob upoštevanju ribolovnih zavarovanih območij, ki so že vzpostavljena ob začetku veljavnosti te uredbe, določijo nadaljnja ribolovna zavarovana območja v svojih teritorialnih vodah, kjer se ribolovne dejavnosti lahko prepovejo ali omejijo zaradi ohranjanja in upravljanja živih vodnih virov oziroma vzdrževanja ali izboljševanja stanja ohranjenosti morskih ekosistemov. Pristojni organi zadevnih držav članic določijo ribolovna orodja, ki se lahko uporabljajo v teh zavarovanih območjih, pa tudi ustrezna tehnična pravila, ki niso manj stroga kot zakonodaja ►M2 Unije ◄ .
2. Države članice lahko na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij naknadno določijo še druga ribolovna zavarovana območja ali spremenijo njihove meje in pravila njihovega upravljanja, oblikovana v skladu z odstavkom 1. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zbiranja znanstvenih informacij, ki bodo omogočile ustrezno določitev in kartiranje habitatov, ki jih je treba v skladu s tem členom zavarovati.
3. O ukrepih iz odstavkov 1 in 2 se uradno obvesti Komisijo. Države članice ob uporabi določb iz odstavkov 1 in 2 Komisijo obvestijo o znanstvenih, tehničnih in pravnih razlogih, na katerih temelji zahteva po posebnih ukrepih.
4. Kadar bi predlagano ribolovno zavarovano območje v teritorialnih vodah države članice lahko prizadelo plovila druge države članice, se ribolovno zavarovano območje določi šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
5. Če Komisija meni, da ukrepi za upravljanje ribištva, o katerih je uradno obveščena v skladu s odstavkom 3, niso zadostni za zagotovitev visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj ukrep spremeni, ali predlaga, da Svet določi zavarovano območje oziroma sprejme ukrepe za upravljanje ribištva glede zadevnih voda.
POGLAVJE IV
OMEJITVE V ZVEZI Z RIBOLOVNIMI ORODJI
▼M4 —————
Člen 13
Najmanjše razdalje in globine za uporabo ribolovnih orodij
1. Prepovedana je uporaba vlečnega orodja znotraj pasu 3 navtičnih milj od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.
Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljena uporaba strgač znotraj pasu 3 navtičnih milj ne glede na globino, če ulov vrst, ki niso lupinarji, ne presega 10 % skupne žive teže ulova.
2. Uporaba vlečnih mrež je prepovedana znotraj pasu 1,5 navtične milje od obale. Uporaba strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač pa je prepovedana znotraj pasu 0,3 navtične milje od obale.
3. Prepovedana je uporaba zapornih plavaric znotraj pasu 300 metrov od obale oziroma do izobate 50 m, kadar je ta globina dosežena na krajši razdalji od obale.
Zaporna plavarica se ne sme uporabiti pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
4. Uporaba strgač za nabiranje spužev je prepovedana do izobate 50 m; ta vrsta ribolova se tudi ne sme izvajati znotraj pasu 0,5 navtične milje od obale.
5. Komisija v skladu s postopkom, predvidenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, na zahtevo države članice dovoli odstopanje od odstavkov 1, 2 in 3, pod pogojem, da je takšno odstopanje utemeljeno s posebnimi geografskimi omejitvami, ►C2 na primer z velikostjo epikontinentalnega pasu vzdolž celotne obale ◄ zadevne države članice ali z obsegom za ribolov z vlečnimi mrežami primernih območij, kjer ribolov nima bistvenega vpliva na morsko okolje in zadevajo omejeno število plovil, in pod pogojem, da te vrste ribolova niso mogoče z drugačnim orodjem, ureja pa jih načrt upravljanja iz člena 18 ali 19. Države članice za tako odstopanje zagotovijo najnovejše znanstvene in tehnične utemeljitve.
6. Z odstopanjem od odstavka 2 se vlečne mreže lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 1,5 navtične milje, če je globina večja od izobate 50 metrov.
7. Z odstopanjem od odstavka 3 se zaporne plavarice lahko začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 300 metrov, ali če je globina manjša od izobate 50 metrov, a ne manj kot 30 metrov. Zaporna plavarica se lahko uporablja začasno do 31. decembra 2007, pri globinah, manjših od 70 % skupnega padca zaporne plavarice same, merjene v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
8. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko strgače, upravljane s plovila, in hidravlične strgače začasno uporabljajo do 31. decembra 2007 na razdalji od obale, ki je krajša od 0,3 navtične milje.
9. Odstopanje iz odstavka 5 se uporablja le za tiste ribolovne dejavnosti, ki so jih države članice že dovolile, in za tista plovila, ki so v tej vrsti ribištva izkazano prisotna več kot pet let, in ne sme pomeniti nikakršnega prihodnjega povečanja ribolovnega napora.
Seznam ribiških plovil z dovoljenjem in njihove karakteristike se posredujejo Komisiji do 30. aprila 2007; razvidna mora biti primerjava s karakteristikami te flote na dan 1. januarja 2000.
Poleg tega te ribolovne dejavnosti:
(a) izpolnjujejo zahteve iz členov 4, 8(1)(h), 9(3)(2) in 23;
(b) ne motijo dejavnosti plovil, ki ne uporabljajo vlečnih mrež, potegalk ali njim podobnih mrež, ampak drugo orodje,
(c) so ustrezno urejene tako, da je ulov vrst, navedenih v Prilogi III, razen školjk, kar najmanjši;
(d) nimajo za cilj ulova glavonožcev.
Zadevne države članice pripravijo načrt spremljanja in Komisiji poročajo vsaka tri leta od začetka veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji posredujejo do 31. julija 2009. Komisija lahko v luči teh poročil ukrepa v skladu s členom 18 ali 19(9) te uredbe.
10. Odstopanja od odstavkov 1 in 2 so dovoljena za tiste vrste ribolova, za katere se uporablja odstopanje na podlagi člena 4(5) te uredbe in v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
11. Z odstopanjem od odstavka 2 je uporaba vlečnih mrež med 0,7 in 1,5 navtične milje od obale dovoljena pod naslednjimi pogoji:
— morska globina dosega izobato najmanj 50 metrov,
— obstajajo posebne geografske omejitve, ►C2 na primer velikost epikontinentalnega pasu vzdolž celotne obale ◄ države članice ali omejen obseg primernih območij za ribolov z vlečnimi mrežami,
— ni bistvenega vpliva na morsko okolje,
— zagotavlja se skladnost z odstavkom 9(3)(a) in (b),
— uporaba vlečnih mrež ne vključuje povečanja ribolovnega napora v primerjavi s količino, ki so jo države članice že dovolile.
Države članice do 30. septembra 2007 Komisijo uradno obvestijo o načinih uporabe tega odstopanja. To uradno obvestilo vključuje seznam ribiških plovil z dovoljenjem in con, opredeljenih z geografskimi koordinatami na kopnem in na morju.
Zadevne države članice spremljajo ribolovne dejavnosti v teh conah in zagotavljajo znanstveno ocenjevanje. Rezultati znanstvene ocene se sporočijo Komisiji vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe. Prvo poročilo Komisiji se posreduje do 31. julija 2009.
Če Komisija na podlagi uradnih obvestil države članice v skladu s pododstavkoma 2 in 3 ali na podlagi novih znanstvenih dokazov meni, da pogoji za odstopanje niso izpolnjeni, lahko po posvetovanju z zadevno državo članico to državo pozove, da to odstopanje spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za zaščito virov in okolja.
▼M4 —————
Člen 14a
Postopek za sprejetje tehničnih ukrepov v okviru načrtov zavržkov
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja sprejme specifične določbe glede ribolova ali vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, ki zajemajo tehnične ukrepe iz člena 7(2) navedene uredbe. Taki ukrepi se sprejmejo z delegiranim aktom, ki se sprejme v skladu s členom 29a te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, z namenom povečati selektivnost orodja ali zmanjšati ali, kolikor je mogoče, odpraviti naključni ulov, in lahko po potrebi odstopajo od ukrepov, določenih v tej uredbi.
POGLAVJE V
NAJMANJŠE VELIKOSTI MORSKIH ORGANIZMOV
▼M4 —————
Člen 15a
Postopek za določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v okviru načrtov zavržkov
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja določi najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 navedene uredbe. Takšne velikosti se določijo z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 29a te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 z namenom varovanja nedoraslih morskih organizmov, in lahko po potrebi odstopajo od najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, določenih v Prilogi III k tej uredbi.
▼M4 —————
POGLAVJE VI
NEGOSPODARSKI RIBOLOV
Člen 17
Ljubiteljski ribolov
1. Pri ljubiteljskem ribolovu je prepovedana uporaba vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, mehaniziranih strgač, zabodnih mrež in kombiniranih stoječih mrež. Za ljubiteljski ribolov je prav tako prepovedana uporaba parangalov izrazito selivskih vrst.
2. Države članice zagotovijo, da se ljubiteljski ribolov izvaja v skladu s cilji in pravili iz te uredbe.
3. Države članice zagotovijo, da se pri ljubiteljskem ribolovu ulovljeni morski organizmi ne tržijo. Ne glede na to pa se izjemoma lahko dovoli trženje vrst, ujetih v okviru športnih tekmovanj, pod pogojem, da se dobiček od njihove prodaje porabi za dobrodelne namene.
4. Države članice sprejmejo ukrepe za beleženje in zagotavljanje ločenega zbiranja podatkov o ulovih izrazito selivskih vrst, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 973/2001 ( 2 ), pri ljubiteljskem ribolovu v Sredozemskem morju.
5. Države članice uredijo podvodni ribolov s podvodnimi puškami, zlasti da bi izpolnile obveznosti iz člena 8(4).
6. Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom.
POGLAVJE VII
NAČRTI UPRAVLJANJA
Člen 18
Načrti upravljanja na ravni ►M2 Unije ◄
1. Svet lahko sprejme načrte upravljanja za posebne vrste ribolova v Sredozemlju, zlasti na območjih, ki v celoti ali delno segajo prek teritorialnih voda držav članic. Ti načrti lahko vključujejo predvsem:
(a) ukrepe za upravljanje ribolovnega napora;
(b) posebne tehnične ukrepe, kjer je to primerno tudi začasna odstopanja od pravil iz te uredbe, kadar so taka odstopanja nujna za opravljanje ribolovnih dejavnosti in pod pogojem, da načrt upravljanja zagotavlja trajnostno izkoriščanje zadevnih virov;
(c) razširitev obvezne uporabe sistemov spremljanja plovil ali podobnih sistemov za plovila celotne dolžine med 10 m in 15 m;
(d) začasne ali stalne omejitve na cone, rezervirane za določena orodja ali plovila, ki prevzamejo obveznosti v okviru načrta upravljanja.
Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94 ( 3 ).
Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.
2. Države članice in/ali Regionalni svetovalni svet za Sredozemsko morje lahko Komisiji predložijo predloge v zvezi s pripravljanjem načrtov upravljanja. Komisija na take predloge odgovori v treh mesecih od njihovega prejema.
3. Države članice in Komisija zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.
Člen 19
Načrti upravljanja za nekatere ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah
1. Države članice do 31. decembra 2007 sprejmejo načrte upravljanja za ribolovne dejavnosti, ki se znotraj njihovih teritorialnih voda opravljajo z vlečnimi mrežami, s potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami. Za te načrte upravljanja se uporablja člen 6(2), (3) in prvi pododstavek člena 6(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
2. Države članice lahko naknadno na podlagi novih ustreznih znanstvenih informacij določijo druge načrte upravljanja.
3. Države članice zagotovijo ustrezno znanstveno spremljanje načrtov upravljanja. Vsako leto se zlasti pregledajo nekateri ukrepi za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki izkoriščajo vrste s kratko življenjsko dobo, in se tako upoštevajo spremembe, ki bi se lahko pojavile v zvezi z obnovo staležev.
4. Načrti upravljanja lahko vključujejo ukrepe, ki presegajo okvir določb te uredbe, z namenom:
(a) povečanja selektivnosti ribolovnega orodja;
(b) zmanjšanja zavrženih količin;
(c) omejevanja ribolovnega napora.
5. Ukrepi, ki se vključijo v načrte upravljanja, so sorazmerni s cilji, nalogami in predvidenim časovnim okvirom ter upoštevajo:
(a) status ohranjevanja staleža ali staležev;
(b) biološke lastnosti staleža ali staležev;
(c) lastnosti ribolovnih dejavnosti, pri katerih so staleži ulovljeni;
(d) gospodarski vpliv ukrepov na zadevne ribolovne dejavnosti.
6. Načrti upravljanja predvidevajo izdajanje posebnih ribolovnih kart v skladu z Uredbo (ES) št. 1627/94.
Ne glede na določbe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se za plovila celotne dolžine manj kot 10 metrov lahko zahteva posebna ribolovna karta.
7. Komisijo se do 30. septembra 2007 uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 1, tako da lahko svoje pripombe poda pred sprejetjem načrta. Komisijo se uradno obvesti o načrtih upravljanja iz odstavka 2 šest mesecev pred datumom predvidenega začetka veljavnosti. Komisija te načrte sporoči drugim državam članicam.
8. Če lahko načrt upravljanja vpliva na plovila druge države članice, se sprejme šele po posvetovanju s Komisijo, zadevno državo članico in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom v skladu s postopkom iz člena 8(3) do (6) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
9. Če Komisija na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 7 ali na podlagi novega strokovnega mnenja meni, da načrt upravljanja, sprejet bodisi v skladu z odstavkom 1 bodisi v skladu z odstavkom 2, ne zagotavlja dovolj visoke ravni varstva virov in okolja, lahko po posvetovanju z državo članico slednjo pozove, naj načrt spremeni, ali Svetu predlaga ustrezne ukrepe za varstvo virov in okolja.
POGLAVJE VII
NADZORNI UKREPI
Člen 20
Ulov ciljnih vrst
1. Odstotki iz člena 9(4) in (6), člena 10 ter člena 13(1) se izračunajo kot delež glede na živo težo vseh živih vodnih organizmov na krovu po sortiranju ali iztovarjanju. Izračunajo se lahko na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.
2. Če so bili živi vodni organizmi pretovorjeni z ribiških plovil, se te pretovorjene količine upoštevajo pri izračunu odstotkov iz odstavka 1.
Člen 21
Pretovarjanje
Samo kapitani ribiških plovil, ki vodijo ladijski dnevnik v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, lahko pretovarjajo žive vodne organizme na druga plovila ali sprejemajo pretovarjanja z drugih plovil na svoja.
Člen 22
Določena pristanišča
1. Ulovi plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami, zapornih plavaric, pelagičnih parangalov, strgač, upravljanih s plovila, in hidravličnih strgač se prvič iztovorijo in tržijo le v tistih pristaniščih, ki jih določijo države članice.
2. Države članice do 30. aprila 2007 Komisijo uradno obvestijo o seznamu določenih pristanišč. Komisija seznam posreduje drugim državam članicam.
Člen 23
Spremljanje ulova
V členu 6(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:
„Pri ribolovu v Sredozemskem morju je treba v ladijski dnevnik zabeležiti vse vrste, obdržane na krovu, katerih količina presega 15 kg žive teže in so označene na seznamu, sprejetem v skladu z odstavkom 8.
Za izrazito selivske vrste in majhne pelagične vrste pa je treba v ladijski dnevnik zabeležiti vse količine, ki presegajo 50 kg žive teže“.
▼M1 —————
POGLAVJE IX
UKREPI ZA IZRAZITO SELIVSKE VRSTE
▼M4 —————
POGLAVJE X
UKREPI ZA VODE OKROG MALTE
Člen 26
25-miljna upravljavska cona okrog Malte
1. Dostop plovil ►M2 Unije ◄ do voda in virov v pasu v razdalji 25 navtičnih milj od temeljne črte okrog malteških otokov (v nadaljnjem besedilu „upravljavska cona“) je urejen, kakor sledi:
(a) ribolov v upravljavski coni se omeji na ribiška plovila celotne dolžine manj kot 12 metrov, ki ne uporabljajo vlečnega orodja;
(b) skupni ribolovni napor teh plovil, izražen s skupno ribolovno zmogljivostjo, ne presega povprečne vrednosti za obdobje 2000–2001, ki znaša 1 950 plovil s skupno močjo motorja 83 000 kW oziroma z bruto tonažo 4 035 BT.
2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se plovilom z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj, dovoli ribolov na nekaterih delih upravljavske cone, kakor je opisano v delu (a) Priloge V k tej uredbi, pod pogojem, da:
(a) skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo opravljati ribolov v upravljavski coni, ne sme presegati 4 800 kW;
(b) ribolovna zmogljivost plovila z vlečno mrežo, ki sme opravljati ribolov na globini manjši od 200 metrov, ne sme presegati 185 kW; izobata 200 metrov se označi s črto, ki povezuje točke, navedene v delu (b) Priloge V k tej uredbi;
(c) imajo plovila z vlečno mrežo, ki opravljajo ribolov v upravljavski coni, posebne ribolovne karte v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami in da se ta plovila vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, ter da zadevne države članice ta seznam vsako leto predložijo Komisiji;
(d) omejitve glede zmogljivosti iz točk (a) in (b) se ob upoštevanju nasvetov ustreznih znanstvenih teles redno ocenjujejo z vidika njihovega učinka na ohranjanje staležev.
3. Če skupna ribolovna zmogljivost iz točke (a) odstavka 2 presega skupno ribolovno zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki imajo celotno dolžino 24 metrov ali manj in so v referenčnem obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v upravljavski coni (v nadaljnjem besedilu „referenčna ribolovna zmogljivost“), Komisija v skladu s postopkom iz člena 29 razporedi ta presežek razpoložljive ribolovne zmogljivosti med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so zaprosile za dovoljenje.
Referenčna ribolovna zmogljivost znaša 3 600 kW.
4. Posebne ribolovne karte za presežek razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti iz odstavka 3 se izdajo le za plovila, ki so bila na dan začetka uporabe tega člena vključena v register flote Skupnosti.
5. Če skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki smejo v skladu s točko (c) odstavka (2) opravljati ribolov v upravljavski coni, preseže omejitev, določeno v točki (a) odstavka (2), zaradi znižanja omejitve po oceni, predvideni v točki (d) odstavka 2, Komisija razporedi ribolovno zmogljivost med države članice na podlagi naslednjega:
(a) najprej se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so v obdobju 2000–2001 opravljala ribolov v coni;
(b) nato se upošteva ribolovna zmogljivost, izražena v kW, za plovila, ki so opravljala ribolov v coni v katerem koli drugem obdobju;
(c) preostanek ribolovne zmogljivosti za druga plovila se razporedi med države članice, pri čemer se upoštevajo interesi držav članic, ki so predložile vlogo.
6. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 smejo v upravljavski coni opravljati ribolov ribiška plovila, ki lovijo z zapornimi plavaricami ali s parangali, in ribiška plovila, ki v skladu s členom 27 lovijo delfinke. V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94 se jim dodeli posebna ribolovna karta in se vpišejo v seznam, ki vsebuje zunanjo oznako in številko registra flote Skupnosti za plovilo (številka CFR), kakor sta opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 26/2004, zadevne države članice pa ta seznam vsako leto predložijo Komisiji. Ribolovni napor se kljub temu nadzira zaradi ohranjanja trajnostne naravnanosti ribolova v tej coni.
7. Kapitan plovila z vlečno mrežo, ki ima v skladu z odstavkom 2 dovoljenje za opravljanje ribolova v upravljavski coni in ni opremljeno z VMS, svojim organom in organom obalne države javi vsak vstop v upravljavsko cono in vsak izhod iz nje.
Člen 27
Ribolov delfink
▼M1 —————
2. V upravljavski coni lahko lovi delfinke največ 130 plovil.
3. Malteški organi določijo plovne poti FAD in jih najpozneje do 30. junija vsako leto dodelijo ribiškim plovilom ►M2 Unije ◄ . Ribiška plovila ►M2 Unije ◄ , ki ne plujejo pod zastavo Malte, v 12-miljni upravljavski coni ne smejo uporabljati plovnih poti FAD.
Komisija v skladu s postopkom iz člena 26 določi merila, ki se uporabljajo pri določitvi in dodelitvi plovnih poti FAD.
▼M1 —————
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
Člen 28
Postopek odločanja
Svet postopa v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe, razen če ta uredba ne določa drugače.
Člen 29
Izvedbeni predpisi
Podrobna pravila za izvajanje členov 26 in 27 te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Člen 29a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 14a in 15a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. junija 2015.
3. Prenos pooblastila iz členov 14a in 15a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 14a in 15a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 30
Spremembe
Spremembe prilog se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
Člen 31
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 1626/94 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo ob upoštevanju korelacijske tabele iz Priloge VI.
Člen 32
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Tehnični pogoji za dodatke in opremo na vlečnih mrežah
Opredelitve pojmov
V tej prilogi:
(a) „večnitni mrežni material“ pomeni mrežni material iz dveh ali več niti, pri čemer se lahko dve niti med vozloma ločita, ne da bi se poškodovala struktura niti;
(b) „brezvozelni mrežni material“ pomeni mrežni material iz očes s štirimi približno enako dolgimi stranmi, pri čemer vogale očes oblikujejo prepletene niti dveh sosednih strani očes;
(c) „mrežni material s kvadratastimi očesi“ pomeni mrežno strukturo, ki je nameščena tako, da je med dvema sklopoma vzporednih strani, ki tvorijo stranice očes, en sklop vzporeden podolžni osi, drugi pa je v desnih kotih vzporeden podolžni osi mreže;
(d) „telo vlečne mreže“ pomeni zoženi del sprednjega dela vlečne mreže;
(e) „priključek“ pomeni nezoženi del iz ene ali več ploskev, med telesom vlečne mreže in vrečo;
(f) „vreča“ pomeni skrajni zadnji del vlečne mreže ali mreže z enako velikimi očesi, bodisi valjaste ali zožene oblike s prečnimi prerezi, ki so skoraj okrogli z enakim oziroma manjšim polmerom;
(g) „balonasta vreča“ pomeni vrečo iz ene ali več stičnih ploskev ali iz mreže z enako velikimi očesi, katere število očes se veča proti skrajno zadnjem delu orodja, zaradi česar se poveča prečna dolžina – glede na vzdolžno os mreže – in obod vreče;
(h) „žepu podobna vreča“ pomeni vrečo z vertikalno višino, ki se manjša proti skrajno zadnjemu delu vreče, in s prečnimi prerezi skoraj elipsaste oblike z enakimi ali manjšimi glavnimi osmi. Skrajni zadnji del vreče je narejen iz enkrat prepognjene ploskve ali z prečnim prišitjem – glede na vzdolžno os mreže – skrajno zadnjih zgornjih in spodnjih ploskev;
(i) „prečna vezna vrv“ pomeni zunanjo ali notranjo vrv, ki je na skrajno zadnjem delu vreče prečna na vzdolžno os, bodisi vzdolž stičišča med dvema ploskvama, zgornjo ali spodnjo, ali vzdolž upogiba zadnje enojne ploskve. Lahko je podaljšek stranske vezne vrvi ali pa gre za povsem ločeno vrv;
(j) „obseg oboda“ preseka rombastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in velikosti raztegnjenega očesa;
(k) „obseg oboda“ preseka kvadratastega mrežnega materiala vlečne mreže je enak zmnožku števila očes v tem preseku in dolžine stranice očesa;
(a) Dovoljeni dodatki k vlečnim mrežam
1. Ne glede na člen 8 Uredbe (EGS) št. 3440/84 se lahko za zapiranje odprtine za praznjenje žepu podobne vreče uporablja prečna – glede na vzdolžno os mreže – ali vzdolžna zadrgi podobna mehanska naprava.
2. Prečna zadrga se pritrdi 1 meter ali manj stran od zadnjih očes vreče.
(b) Zahteve glede opreme
1. Balonasta vreča v vlečnih mrežah je prepovedana. V posamezni vreči se število enako velikih očes okoli oboda vreče ne sme večati od začetnega dela proti zadnjemu delu.
2. Obod skrajno zadnjega dela vlečnega telesa (zoženi predel) ali priključka (nezoženi predel) ni manjši od oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu. Zlasti pri vreči s kvadratastimi očesi je velikost oboda skrajno zadnjega dela vlečnega telesa ali priključka 2 do 4-kratna velikost oboda na sprednjem delu vreče v ožjem smislu.
3. Ploskve s kvadratastimi očesi se lahko vstavijo v vse vlečne mreže ali potegalke pred priključkom ali kjer koli med začetkom priključka in zadnjim delom vreče. Kvadratastih očes ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki. Ploskve s kvadratastimi očesi so narejene iz brezvozelnega mrežnega materiala ali iz mrežnega materiala z nedrsečimi vozli in se vstavijo tako, da so očesa med ribolovom vedno v celoti odprta. Podrobna pravila za nadaljnje tehnične specifikacije ploskev s kvadratastimi očesi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.
4. V skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe se lahko dovolijo tehnične naprave za zboljšanje selektivnosti vlečnih mrež, razen tistih iz točke b.3 zgoraj.
5. Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke, katere vreča je v celoti ali deloma narejena iz kakršnega koli mrežnega materiala z očesi, ki niso kvadratasta ali rombasta, je prepovedana, razen če se dovoli v skladu s postopkom iz člena 29 te uredbe.
6. Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za potegalke odprtega morja, ki imajo vreče z očesi, manjšimi od 10 mm.
7. Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84 ima ojačevalna vreča plovil s pridneno vlečno mrežo – z očesom vreče manjšim od 60 mm – očesa velika vsaj 120 mm. Ta določba se uporablja le za Sredozemsko morje in ne posega v druge vode ►M2 Unije ◄ . Če je velikost očesa vreče 60 mm ali več, se uporablja člen 6(4) Uredbe (EGS) št. 3440/84.
8. Žepu podobna vreča ima lahko le eno odprtino za praznjenje.
9. Dolžina prečne vezne vrvi ne sme biti manjša od 20 % oboda vreče.
10. Obod ojačevalne vreče, kakor je opredeljena v členu 6 Uredbe (EGS) št. 3440/84, je vsaj za 1,3 -krat večji od oboda vreče pridnene vlečne mreže.
11. Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz enonitnega mrežnega materiala z debelino niti več kot 3,0 mm, je prepovedana.
12. Prisotnost na krovu ali uporaba vlečne mreže ali potegalke z vrečo, ki je v celoti ali deloma narejena iz večnitnega mrežnega materiala, je prepovedana.
13. Mrežni materiali z debelino niti več kot 6 mm so prepovedani na vseh delih pridnene vlečne mreže.
▼M4 —————
PRILOGA V
25-miljna upravljavska cona okrog malteških otokov
(a) območja okrog malteških otokov, kjer je dovoljen ribolov z vlečno mrežo: geografske koordinate
|
Cona A |
Cona H |
|
A1 – 36,0172 oS, 14,1442 oV |
H1 – 35,6739 oS, 14,6742 oV |
|
A2 – 36,0289 oS, 14,1792 oV |
H2 – 35,4656 oS, 14,8459 oV |
|
A3 – 35,9822 oS, 14,2742 oV |
H3 – 35,4272 oS, 14,7609 oV |
|
A4 – 35,8489 oS, 14,3242 oV |
H4 – 35,5106 oS, 14,6325 oV |
|
A5 – 35,8106 oS, 14,2542 oV |
H5 – 35,6406 oS, 14,6025 oV |
|
A6 – 35,9706 oS, 14,2459 oV |
|
|
Cona B |
Cona I |
|
B1 – 35,7906 oS, 14,4409 oV |
I1 – 36,1489 oS, 14,3909 oV |
|
B2 – 35,8039 oS, 14,4909 oV |
I2 – 36,2523 oS, 14,5092 oV |
|
B3 – 35,7939 oS, 14,4959 oV |
I3 – 36,2373 oS, 14,5259 oV |
|
B4 – 35,7522 oS, 14,4242 oV |
I4 – 36,1372 oS, 14,4225 oV |
|
B5 – 35,7606 oS, 14,4159 oV |
|
|
B6 – 35,7706 oS, 14,4325 oV |
|
|
Cona C |
Cona J |
|
C1 – 35,8406 oS, 14,6192 oV |
J1 – 36,2189 oS, 13,9108 oV |
|
C2 – 35,8556 oS, 14,6692 oV |
J2 – 36,2689 oS, 14,0708 oV |
|
C3 – 35,8322 oS, 14,6542 oV |
J3 – 36,2472 oS, 14,0708 oV |
|
C4 – 35,8022 oS, 14,5775 oV |
J4 – 36,1972 oS, 13,9225 oV |
|
Cona D |
Cona K |
|
D1 – 36,0422 oS, 14,3459 oV |
K1 – 35,9739 oS, 14,0242 oV |
|
D2 – 36,0289 oS, 14,4625 oV |
K2 – 36,0022 oS, 14,0408 oV |
|
D3 – 35,9989 oS, 14,4559 oV |
K3 – 36,0656 oS, 13,9692 oV |
|
D4 – 36,0289 oS, 14,3409 oV |
K4 – 36,1356 oS, 13,8575 oV |
|
|
K5 – 36,0456 oS, 13,9242 oV |
|
Cona E |
Cona L |
|
E1 – 35,9789 oS, 14,7159 oV |
L1 – 35,9856 oS, 14,1075 oV |
|
E2 – 36,0072 oS, 14,8159 oV |
L2 – 35,9956 oS, 14,1158 oV |
|
E3 – 35,9389 oS, 14,7575 oV |
L3 – 35,9572 oS, 14,0325 oV |
|
E4 – 35,8939 oS, 14,6075 oV |
L4 – 35,9622 oS, 13,9408 oV |
|
E5 – 35,9056 oS, 14,5992 oV |
|
|
Cona F |
Cona M |
|
F1 – 36,1423 oS, 14,6725 oV |
M1 – 36,4856 oS, 14,3292 oV |
|
F2 – 36,1439 oS, 14,7892 oV |
M2 – 36,4639 oS, 14,4342 oV |
|
F3 – 36,0139 oS, 14,7892 oV |
M3 – 36,3606 oS, 14,4875 oV |
|
F4 – 36,0039 oS, 14,6142 oV |
M4 – 36,3423 oS, 14,4242 oV |
|
|
M5 – 36,4156 oS, 14,4208 oV |
|
Cona G |
Cona N |
|
G1 – 36,0706 oS, 14,9375 oV |
N1 – 36,1155 oS, 14,1217 oV |
|
G2 – 35,9372 oS, 15,0000 oV |
N2 – 36,1079 oS, 14,0779 oV |
|
G3 – 35,7956 oS, 14,9825 oV |
N3 – 36,0717 oS, 14,0264 oV |
|
G4 – 35,7156 oS, 14,8792 oV |
N4 – 36,0458 oS, 14,0376 oV |
|
G5 – 35,8489 oS, 14,6825 oV |
N5 – 36,0516 oS, 14,0896 oV |
|
|
N6 – 36,0989 oS, 14,1355 oV |
(b) Geografske koordinate nekaterih točk vzdolž izobate 200 m v 25-miljni upravljavski coni
|
ID |
Zemljepisna širina |
Zemljepisna dolžina |
|
1 |
36,3673 oS |
14,5540 oV |
|
2 |
36,3159 oS |
14,5567 oV |
|
3 |
36,2735 oS |
14,5379 oV |
|
4 |
36,2357 oS |
14,4785 oV |
|
5 |
36,1699 oS |
14,4316 oV |
|
6 |
36,1307 oS |
14,3534 oV |
|
7 |
36,1117 oS |
14,2127 oV |
|
8 |
36,1003 oS |
14,1658 oV |
|
9 |
36,0859 oS |
14,152 oV |
|
10 |
36,0547 oS |
14,143 oV |
|
11 |
35,9921 oS |
14,1584 oV |
|
12 |
35,9744 oS |
14,1815 oV |
|
13 |
35,9608 oS |
14,2235 oV |
|
14 |
35,9296 oS |
14,2164 oV |
|
15 |
35,8983 oS |
14,2328 oV |
|
16 |
35,867 oS |
14,4929 oV |
|
17 |
35,8358 oS |
14,2845 oV |
|
18 |
35,8191 oS |
14,2753 oV |
|
19 |
35,7863 oS |
14,3534 oV |
|
20 |
35,7542 oS |
14,4316 oV |
|
21 |
35,7355 oS |
14,4473 oV |
|
22 |
35,7225 oS |
14,5098 oV |
|
23 |
35,6951 oS |
14,5365 oV |
|
24 |
35,6325 oS |
14,536 oV |
|
25 |
35,57 oS |
14,5221 oV |
|
26 |
35,5348 oS |
14,588 oV |
|
27 |
35,5037 oS |
14,6192 oV |
|
28 |
35,5128 oS |
14,6349 oV |
|
29 |
35,57 oS |
14,6717 oV |
|
30 |
35,5975 oS |
14,647 oV |
|
31 |
35,5903 oS |
14,6036 oV |
|
32 |
35,6034 oS |
14,574 oV |
|
33 |
35,6532 oS |
14,5535 oV |
|
34 |
35,6726 oS |
14,5723 oV |
|
35 |
35,6668 oS |
14,5937 oV |
|
36 |
35,6618 oS |
14,6424 oV |
|
37 |
35,653 oS |
14,6661 oV |
|
38 |
35,57 oS |
14,6853 oV |
|
39 |
35,5294 oS |
14,713 oV |
|
40 |
35,5071 oS |
14,7443 oV |
|
41 |
35,4878 oS |
14,7834 oV |
|
42 |
35,4929 oS |
14,8247 oV |
|
43 |
35,4762 oS |
14,8246 oV |
|
44 |
36,2077 oS |
13,947 oV |
|
45 |
36,1954 oS |
13,96 oV |
|
46 |
36,1773 oS |
13,947 oV |
|
47 |
36,1848 oS |
13,9313 oV |
|
48 |
36,1954 oS |
13,925 oV |
|
49 |
35,4592 oS |
14,1815 oV |
|
50 |
35,4762 oS |
14,1895 oV |
|
51 |
35,4755 oS |
14,2127 oV |
|
52 |
35,4605 oS |
14,2199 oV |
|
53 |
35,4453 oS |
14,1971 oV |
PRILOGA VI
Korelacijska tabela
|
Uredba (ES) št. 1626/94 |
Ta uredba |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
|
Člen 1(2), prvi pododstavek |
Člen 7, člen 17 in člen 19 |
|
Člen 1(2), drugi pododstavek |
Člen 3 |
|
Člen 2(1) in (2) |
Člen 8 |
|
Člen 2(3) |
Člen 13(5), člen 17 in člen 19 |
|
Člen 3(1), prvi pododstavek |
Člen 13(1), prvi pododstavek, in (5) |
|
Člen 3(1), drugi pododstavek |
Člen 13(5), člen 14(2) in (3), člen 19 |
|
Člen 3(1), tretji (1a) pododstavek |
Člen 4, člen 13(9), člen 13(10), člen 19 |
|
Člen 3(2) |
Člen 13(1), drugi pododstavek, in (8) ter člen 19 |
|
Člen 3(3) |
Člen 4, člen 13(10) in člen 19 |
|
Člen 3(4) |
Člen 13(3) in (7) ter člen 19 |
|
Člen 4 |
Člen 7 |
|
Člen 5 |
Člen 12 in Priloga II |
|
Člen 6(1), prvi pododstavek, in člen 6(2) |
Člen 9(1) in (2) |
|
Člen 6(1), drugi pododstavek |
Člen 9(7), člen 14(1) in (3) |
|
Člen 6(3) |
Priloga II, opredelitve pojmov |
|
Člen 7 |
Člen 22 |
|
Člen 8(1) in (3) |
Člen 15, Priloga III in Priloga IV |
|
Člen 8a |
Člen 26 |
|
Člen 8b |
Člen 27 |
|
Člen 9 |
Člen 1(2) |
|
Člen 10a |
Člen 29 |
|
Člen 11 |
Člen 32 |
|
Priloga I |
Člen 3 in člen 4 |
|
Priloga II |
Člen 11, Priloga I in Priloga II |
|
Priloga III |
Člen 9(3), (4) in (5) |
|
Priloga IV |
Priloga III |
|
Priloga V(b) |
Priloga V |
( 1 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
( 1 ) UL L 137, 19.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 831/2004 (UL L 127, 29.4.2004, str. 33).
( 1 ) UL L 171, 6.7.1994, str. 7.