Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) ( 1 ) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Naprave kratkega dosega imajo zaradi svoje široke uporabe v Evropski skupnosti in po svetu vedno večjo vlogo v gospodarstvu in vsakdanjem življenju posameznikov, uporabljajo se v raznih vrstah naprav, kot so alarmi, lokalna komunikacijska oprema, naprave za odpiranje vrat ali medicinski vsadki. Razvoj aplikacij, ki temeljijo na napravah kratkega dosega, v Evropski skupnosti lahko prispeva tudi k doseganju posebnih političnih ciljev Skupnosti, kot je dokončna vzpostavitev notranjega trga, spodbujanje inovacij in raziskav ter razvoj informacijske družbe.

(2)

Naprave kratkega dosega so običajno izdelki množičnega trga (široke potrošnje) in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno vzeti s sabo in uporabiti prek meja; razlike v pogojih dostopa do spektra zato preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje za škodljivo motenje drugih radijskih aplikacij in storitev. Da bi izkoristili prednosti notranjega trga za to vrsto naprav in z ekonomijo obsega izboljšali konkurenčnosti predelovalne industrije EU ter zmanjšali stroške za potrošnike, mora biti radijski spekter v Skupnosti na voljo na podlagi usklajenih tehničnih pogojev.

(3)

Ker ta vrsta naprav uporablja radijski spekter z nizko močjo in kratkim dosegom oddajanja, je njena možnost motenja drugih uporabnikov spektra običajno omejena. Zato lahko take naprave uporabljajo iste frekvenčne pasove kot druge storitve, tako tiste, za katere je treba pridobiti odobritev, kot tudi tiste, za katere to ni potrebno, ne da bi povzročale škodljivo motenje, poleg tega pa lahko delujejo istočasno kot druge naprave kratkega dosega. Za njihovo uporabo se zato ne zahtevajo posamične odobritve v skladu z Direktivo o odobritvi 2002/20/ES ( 2 ). Poleg tega imajo radiokomunikacijske storitve, opredeljene v Pravilniku o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze, prednost pred napravami kratkega dosega in jim ni treba zagotoviti zaščite posebnih vrst naprav kratkega dosega pred motenjem. Ker zato uporabnikom naprav kratkega dosega ni mogoče zagotoviti zaščite pred motenjem, morajo proizvajalci naprav kratkega dosega zaščititi te naprave pred škodljivim motenjem, ki ga povzročajo radiokomunikacijske storitve in druge naprave kratkega dosega, ki delujejo v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi. V skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme ( 3 ) (Direktiva R&TTE) morajo proizvajalci zagotoviti, da naprave kratkega dosega učinkovito uporabljajo radiofrekvenčni spekter, da bi se s tem izognili škodljivemu motenju drugih naprav kratkega dosega.

(4)

Veliko število teh naprav je že razvrščenih ali bodo v prihodnosti razvrščene kot oprema „razreda 1“ na podlagi Odločbe Komisije 2000/299/ES z dne 6. aprila 2000 o izhodiščni razvrstitvi radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme ter pripadajočih identifikatorjih ( 4 ), sprejete v skladu s členom 4(1) Direktive R&TTE. Odločba 2000/299/ES priznava enakovrednost radijskih vmesnikov, ki izpolnjujejo pogoje „razreda 1“, tako da se lahko radijska oprema da na trg in začne uporabljati brez omejitev v vsej Skupnosti.

(5)	Ker razpoložljivost usklajenega spektra in s tem povezani pogoji uporabe določajo razvrstitev v „razred 1“, bo ta odločba še naprej utrjevala stalnost takšne razvrstitve, ko je enkrat dosežena.

(6)

Komisija je zato 11. marca 2004 pooblastila ( 5 ) konferenco CEPT, v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru, da uskladi uporabo frekvenc za naprave kratkega dosega. Na podlagi tega pooblastila je konferenca CEPT v poročilu ( 6 ) z dne 15. novembra 2004 sestavila seznam prostovoljnih ukrepov uskladitve, ki obstajajo za naprave kratkega dosega v Evropski skupnosti, in izjavila, da je potrebna bolj zavezujoča obveza držav članic, da bi se zagotovila pravna stabilnost uskladitve frekvenc, dosežene v CEPT. Zato je treba oblikovati mehanizem, s katerim bi ukrepi uskladitve postali pravno zavezujoči v Evropski skupnosti.

(7)	Države članice lahko na nacionalni ravni omogočijo delovanje opreme pod manj zahtevnimi pogoji, kot je določeno v tej odločbi. Vendar v tem primeru takšna oprema ne more delovati v vsej Skupnosti brez omejitev in se zato obravnava kot oprema „razreda 2“ na podlagi razvrstitve v Direktivi R&TTE.

(8)

Usklajevanje na podlagi te odločbe ne izključuje možnosti, da država članica, kadar je to upravičeno, uporabi prehodna obdobja ali dogovore o skupni uporabi radijskega spektra v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru. Teh mora biti čim manj, ker omejujejo prednosti razvrstitve v „razred 1“.

(9)

Ta splošna odločba o tehnični uskladitvi velja brez poseganja v ukrepe tehnične uskladitve Evropske skupnosti, ki veljajo za posebne pasove in vrste naprav, kot so Odločba Komisije 2004/545/ES z dne 8. julija 2004 o uskladitvi radijskega spektra v območju 79 GHz za uporabo opreme za avtomobilske radarje kratkega dosega v Skupnosti ( 7 ), Odločba Komisije 2005/50/ES z dne 17. januarja 2005 o uskladitvi radiofrekvenčnega pasu v območju 24 GHz za časovno omejeno uporabo opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega v Skupnosti ( 8 ), Odločba Komisije 2005/513/ES o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopovnih sistemov, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji (WAS/RLAN) ( 9 ) ali Odločba Komisije 2005/928/ES z dne 20. decembra 2005 o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti ( 10 ).

(10)

Za uporabo spektra veljajo zahteve zakonodaje Skupnosti za varovanje javnega zdravja, zlasti Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) in Priporočilo Sveta 1999/519/ES ( 12 ). Varovanje zdravja v zvezi z radijsko opremo je zagotovljeno s skladnostjo takšne opreme s temeljnimi zahtevami iz Direktive R&TTE.

(11)

Zaradi hitrih tehnoloških sprememb in družbenih zahtev se bodo pojavile nove aplikacije za naprave kratkega dosega, za katere bo potrebno stalno preverjanje pogojev usklajevanja spektra ob upoštevanju gospodarskih koristi ter zahtev industrije in uporabnikov. Države članice bodo morale spremljati ta razvoj. Za odziv na nov razvoj trga in tehnologije bodo torej potrebne redne posodobitve te odločbe. Priloga bo pregledana vsaj enkrat na leto na podlagi informacij, ki jih bodo zbrale države članice in poslale Komisiji. Pregled bo mogoče začeti tudi, kadar bodo države članice sprejele ustrezne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive R&TTE. Če bo pregled pokazal, da je treba Odločbo prilagoditi, se bo o spremembah odločalo po postopkih za sprejetje izvedbenih ukrepov iz Odločbe o radijskem spektru. Posodobitve lahko vključujejo prehodna obdobja za prilagoditev obstoječih razmer.

(12)	Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Namen te odločbe je uskladiti frekvenčne pasove in z njimi povezane tehnične parametre za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra za naprave kratkega dosega, da bi te naprave lahko izkoristile razvrstitev v „razred 1“ iz Odločbe Komisije 2000/299/ES.

1. Države članice določijo in dajo na voljo na neizključni osnovi ter brez motenja in zaščite frekvenčne pasove za vrste naprav kratkega dosega, ob upoštevanju posebnih pogojev in v roku za izvedbo, kot je določeno v Prilogi k tej odločbi.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice zaprosijo za prehodna obdobja in/ali dogovore o skupni uporabi radijskega spektra v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru.

3. Ta odločba ne posega v pravico držav članic, da dovolijo uporabo frekvenčnih pasov pod manj strogimi pogoji, kot so določeni v Prilogi k tej odločbi.

Države članice nadzorujejo uporabo zadevnih pasov in o ugotovitvah poročajo Komisiji, da se omogoči reden in pravočasen pregled Odločbe.

( 5 ) Pooblastilo konferenci CEPT za analizo nadaljnjega usklajevanja frekvenčnih pasov v uporabi za naprave kratkega dosega.

( 6 ) Končno poročilo Odbora za elektronske komunikacije na podlagi pooblastila EK konferenci CEPT v zvezi z usklajevanjem radijskega spektra za naprave kratkega dosega.

		Uradni list
		No	page	date
M1	Odločba Komisije z dne 23. maja 2008	L 151	49	11.6.2008
M2	Odločba Komisije z dne 13. maja 2009	L 119	32	14.5.2009
►M3	Sklep Komisije z dne 30. junija 2010	L 166	33	1.7.2010

Vrsta naprave kratkega dosega	Frekvenčni pas (1)	Omejitev oddajne moči/poljske jakosti/gostote moči (2)	Dodatni parametri (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop ter zasedenost) (3)	Druge omejitve uporabe (4)	Rok za izvedbo
Nespecifične naprave kratkega dosega (5)	6 765–6 795 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	13,553–13,567 MHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	26,957–27,283 MHz	10 mW efektivne sevane moči (e.r.p.), kar ustreza 42 dBμA/m na 10 metrov		Videoaplikacije so izključene.	1. junij 2007
	40,660–40,700 MHz	10 mW e.r.p.		Videoaplikacije so izključene.	1. junij 2007
Nespecifične naprave kratkega dosega	433,050–434,040 (6) MHz	1 mW e.r.p. in gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo nad 250 kHz	Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.	Zvokovne in videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	433,050–434,040 (6) MHz	10 mW e.r.p.	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	434,040–434,790 (6) MHz	1 mW e.r.p. in gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo nad 250 kHz	Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.	Zvokovne in videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
		10 mW e.r.p.	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
		10 mW e.r.p.	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 100 % pri medkanalskem razmiku do 25 kHz Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.	Zvokovne in videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
Nespecifične naprave kratkega dosega	863,000–865,000 MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	865,000–868,000 MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	868,000–868,600 MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %	Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	868,700–869,200 MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %	Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
Nespecifične naprave kratkega dosega	869,400–869,650 (6) MHz	500 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 % Medkanalski razmik mora biti 25 kHz, razen tega se lahko celoten pas uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo.	Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	869,400–869,650 (6) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
	869,700–870,000 (6) MHz	5 mW e.r.p.	Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.	Zvokovne in videoaplikacije so izključene.	1. junij 2007
	869,700–870,000 (6) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %	Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.	1. november 2010
Nespecifične naprave kratkega dosega	2 400–2 483,5 MHz	10 mW ekvivalentne izotropne sevane moči (e.i.r.p.)			1. junij 2007
	5 725–5 875 MHz	25 mW e.i.r.p.			1. junij 2007
	24,150–24,250 GHz	100 mW e.i.r.p.			1. oktober 2008
	61,0–61,5 GHz	100 mW e.i.r.p.			1. oktober 2008
Sistemi za širokopasovni prenos podatkov	2 400–2 483,5 MHz	100 mW e.i.r.p. in gostota e.i.r.p. 100 W/100 kHz, kadar se uporablja modulacija s frekvenčnim skakanjem, oziroma gostota e.i.r.p. 10 mW/MHz, kadar se uporabljajo druge vrste modulacije.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.		1. november 2009
Sistemi za širokopasovni prenos podatkov	57,0–66,0 GHz	40 dBm e.i.r.p. in 13 dBm/MHz gostote e.i.r.p	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.	Fiksne naprave, ki se uporabljajo na prostem, so izključene.	1. november 2010
Alarmni sistemi	868,600–868,700 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Celoten frekvenčni pas se lahko uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo. Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1,0 %		1. oktober 2008
	869,250–869,300 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %		1. junij 2007
	869,300–869,400 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1,0 %		1. oktober 2008
	869,650–869,700 MHz	25 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %		1. junij 2007
Socialni alarmi (8)	869,200–869,250 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %		1. junij 2007
Induktivne naprave (9)	9,000–59,750 kHz	72 dBμA/m na 10 metrov			1. november 2010
	59,750–60,250 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	60,250–70,000 kHz	69 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	70–119 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	119–127 kHz	66 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	127–140 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	140–148,5 kHz	37,7 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	148,5–5 000 kHz V spodaj določenih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.	– 15 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dΒμΑ/m na 10 metrov.			1. oktober 2008
Inductive applications (cont.)	400–600 kHz	– 8 dBμA/m na 10 metrov		Ti pogoji uporabe veljajo samo za RFID (10)	1. oktober 2008
	3 155–3 400 kHz	13,5 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	5 000–30 000 kHz V spodaj navedenih posebnih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.	– 20 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dΒμΑ/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	6 765–6 795 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	7 400–8 800 kHz	9 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	10 200–11 000 kHz	9 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
Induktivne naprave	13 553–13 567 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	13 553–13 567 kHz	60 dBμA/m at 10 metres		Ti pogoji uporabe veljajo samo za RFID (10) in EAS (11)	1. oktober 2008
	26 957–27 283 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
Aktivni medicinski vsadki (12)	9–315 kHz	30 dBμA/m na 10 metrov	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %		1. oktober 2008
	30,0–37,5 MHz	1 mW e.r.p.	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %	Ti pogoji uporabe veljajo samo medicinske membranske vsadke zelo majhne moči, ki se uporabljajo za merjenje krvnega tlaka.	1. november 2010
	402–405 MHz	25 μW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 300 kHz. Lahko se uporabljajo tudi druge tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, vključno s pasovnimi širinami, večjimi od 300 kHz, če zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES, da se zagotovi združljivo delovanje z drugimi uporabniki in zlasti z meteorološkimi radiosondami.		1. november 2009
Aktivni medicinski vsadki in njihovi periferni deli (13)	401–402 MHz	25 μW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 100 kHz. Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %		1. november 2010
Aktivni medicinski vsadki in njihovi periferni deli (13)	405–406 MHz	25 μW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 100 kHz. Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %		1. november 2010
Vsadki za živali (14)	315–600 kHz	– 5 dΒμΑ/m na 10 metrov	Omejitev obratovalnega ciklusa (7) : 10 %		1. november 2010
Vsadki za živali (14)	12,5–20,0 MHz	– 7 dΒμΑ/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz	Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %	Ti pogoji uporabe veljajo samo za naprave, ki se uporabljajo v zaprtih prostorih.	1. november 2010
Prenosniki nizke moči (15)	87,5–108,0 MHz	50 nW e.r.p.	Medkanalski razmik do 200 kHz		1. november 2010
Brezžične zvokovne naprave (16)	863–865 MHz	10 mW e.r.p.			1. november 2010
Naprave za radijsko ugotavljanje položaja (17)	2 400–2 483,5 MHz	25 mW e.i.r.p.			1. november 2009
Naprave za radijsko ugotavljanje položaja (17)	17,1–17,3 GHz	26 dBm e.i.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.	Ti pogoji uporabe veljajo samo za zemeljske sisteme.	1. november 2009
Radar za sondiranje količine snovi v rezervoarju (18)	4,5–7,0 GHz	24 dBm e.i.r.p. (19)			1. november 2009
	8,5–10,6 GHz	30 dBm e.i.r.p. (19)			1. november 2009
	24,05–27,0 GHz	43 dBm e.i.r.p. (19)			1. november 2009
	57,0–64,0 GHz	43 dBm e.i.r.p. (19)			1. november 2009
	75,0–85,0 GHz	43 dBm e.i.r.p. (19)			1. november 2009
Krmiljenje modelov (20)	26 990–27 000 kHz	100 mW e.r.p.			1. november 2009
	27 040–27 050 kHz	100 mW e.r.p.			1. november 2009
	27 090–27 100 kHz	100 mW e.r.p.			1. november 2009
	27 140–27 150 kHz	100 mW e.r.p.			1. november 2009
	27 190–27 200 kHz	100 mW e.r.p.			1. november 2009
Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)	2 446–2 454 MHz	100 mW e.i.r.p.			1. november 2009
Cestna transportno-prometna telematika (RTTT)	76,0–77,0 GHz	55 dBm temenska e.i.r.p. in 50 dBm srednja e.i.r.p. in 23,5 dBm srednja e.i.r.p. za impulzne radarje		Ti pogoji uporabe veljajo samo za prizemne sisteme za vozila in infrastrukture.	1. november 2010
(1) Države članice morajo dovoliti uporabo sosednjih frekvenčnih pasov iz te tabele kot en sam frekvenčni pas, pod pogojem, da so izpolnjeni posebni pogoji za vsakega od teh sosednjih frekvenčnih pasov. (2) Države članice morajo dovoliti uporabo spektra do vrednosti, navedenih za oddajno moč, poljsko jakost in gostoto moči v tej tabeli. V skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES lahko določijo manj stroge pogoje, tj. dovolijo uporabo spektra z višjo oddajno močjo, poljsko jakostjo ali gostoto moči. (3) Države članice lahko določijo samo te, „dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)“ in ne smejo dodajati drugih parametrov ali zahtev za dostop do spektra in ublažitev motenj. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko v določenem polju v celoti izpustijo, „dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)“ ali dovolijo višje vrednosti. (4) Države članice lahko uvedejo samo te, „druge omejitve uporabe“ in ne smejo dodajati novih. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko eno od teh ali vse te omejitve izpustijo. (5) V to kategorijo spada vsaka naprava, ki izpolnjuje tehnične pogoje (npr. telemetrija, daljinsko upravljanje, alarmne naprave, splošni prenos podatkov in druge podobne uporabe). (6) Za ta frekvenčni pas morajo države članice omogočiti vse pogoje za nadomestno uporabo. (7) Obratovalni ciklus pomeni časovno razmerje v vsakem enournem obdobju, ko oprema aktivno oddaja. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko za obratovalni ciklus dovolijo višjo vrednost. (8) Naprave za socialno alarmiranje se uporabljajo za pomoč starejšim ali invalidom v stiski. (9) V to kategorijo spadajo npr. naprave za imobilizacijo avtomobilov, identifikacijo živali, alarmni sistemi, kabelski detektorji, naprave za ravnanje z odpadki, za identifikacijo oseb, brezžične govorne povezave, naprave za nadzor dostopa, bližinska zaznavala, protivlomni sistemi, vključno z radiofrekvenčnimi protivlomnimi indukcijskimi sistemi, prenosom podatkov do ročnih naprav, avtomatično identifikacijo izdelkov, brezžičnimi krmilnimi sistemi in avtomatičnim cestninjenjem. (10) V to kategorijo spadajo induktivne naprave, ki se uporabljajo za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID). (11) V to kategorijo spadajo induktivne aplikacije, ki se uporabljajo za elektronski nadzor artiklov (EAS). (12) V to kategorijo spada radijski del aktivnih medicinskih vsadkov po Direktivi Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17). (13) V to kategorijo spadajo sistemi, zasnovani za zagotavljanje negovorne digitalne komunikacije med aktivnimi medicinskimi vsadki, opredeljeni v opombi 128, in/ali naprave, ki jih nosi oseba na telesu, oziroma druge naprave, ki se uporabljajo za prenos časovno nekritičnih fizioloških podatkov o pacientu. (14) V to kategorijo spadajo oddajne naprave, ki so nameščene v telesu živali, da bi omogočile diagnosticiranje in/ali izvajanje terapije. (15) V to kategorijo spadajo naprave, ki povezujejo osebne zvokovne naprave, vključno z mobilnimi telefoni, ter sistemi za zabavo, ki se uporabljajo v vozilih ali doma. (16) Med naprave za brezžične zvokovne sisteme spadajo: brezžični mikrofoni, brezžični zvočniki, brezžične slušalke, brezžične prenosne naglavne slušalke za npr. prenosne predvajalnike za zgoščenke, prenosne kasetnike in radijske sprejemnike, ki jih nosi oseba, brezžične slušalke za uporabo v vozilu, npr. za uporabo pri radijskem sprejemniku ali mobilnem telefonu itn., ter ušesne slušalke za spremljanje in brezžični mikrofoni za uporabo na koncertih in drugih odrskih predstavah. (17) V to kategorijo spadajo naprave, ki se uporabljajo za ugotavljanje položaja, hitrosti in/ali drugih lastnosti določenega predmeta ali za pridobivanje informacij o teh parametrih. (18) Radarji za meritve nivoja v posodi (TLPR) so poseben tip naprav za radijsko ugotavljanje, ki se uporablja za merjenje nivoja v posodi. Nameščeni so v kovinskih ali železobetonskih posodah ali podobnih strukturah, izdelanih iz materialov s primerljivimi lastnostmi slabljenja. Posode se uporabljajo za shranjevanje snovi. (19) Omejitev moči velja za notranjost zaprte posode in ustreza spektralni gostoti – 41,3 dBm/MHz e.i.r.p. zunaj 500-litrske poskusne posode. (20) V to kategorijo spadajo naprave, ki se uporabljajo za krmiljenje modelov (v glavnem miniaturnih modelov vozil) po zraku, kopnem ali na vodni gladini oziroma pod njo.