2006D0683 — SL — 01.01.2008 — 002.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

▼B

SKLEP SVETA

z dne 15. septembra 2006

o sprejetju poslovnika Sveta

(2006/683/ES, Euratom)

Člen 1

Poslovnik Sveta z dne 22. marca 2004 ( 1 ) se nadomesti z naslednjimi določbami:

„POSLOVNIK SVETA

Člen 1

Sklic in kraj sej

1.  Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije ( 2 ).

2.  Sedem mesecev pred začetkom svojega mandata, kadar je to potrebno po posvetovanju s predsedstvom pred ali po svojem mandatu, predsedstvo objavi datume, ki jih predvideva za seje, na katerih se bo Svet moral sestati, da bo opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve.

3.  Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu ( 3 ).

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov (v nadaljnjem besedilu ‚Coreper‘) soglasno odloči, da bo seja Sveta potekala drugje.

Člen 2

Sestave Sveta, vloga Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter načrtovanje dela

1.  Svet se glede na obravnavano vsebino lahko sestaja v različnih sestavah. Svet v sestavi za splošne zadeve in zunanje odnose (v nadaljnjem besedilu ‚Svet za splošne zadeve in zunanje odnose‘), sklican skladno z odstavkom 2(a), določi seznam teh sestav, ki je opredeljen v Prilogi I.

2.  Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je pristojen za naslednji dve glavni področji delovanja, za kateri se sestaja ločeno, z ločenimi dnevnimi redi in po možnosti na različne datume, pri čemer obravnava:

3.  Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom 2(a), za pripravo sestankov Evropskega sveta:

Prispevki drugih sestav Sveta k sestanku Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, sklicanemu skladno z odstavkom 2(a), najmanj dva tedna pred sestankom Evropskega sveta.

Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, se med končno pripravljalno sejo iz točke (b) prvega pododstavka in sestankom Evropskega sveta ne sme sestati niti Svet v nobeni drugi sestavi niti pripravljalni odbor Sveta.

Ukrepe, potrebne za praktično organizacijo sestankov Evropskega sveta, sprejme predsedstvo skupaj z Generalnim sekretariatom in v skladu s pravili, ki jih je določil sam Evropski svet.

4.  Tri predsedstva, ki bodo imela mandat, pripravijo vsakih 18 mesecev v tesnem sodelovanju s Komisijo in po ustreznih posvetovanjih osnutek programa, ki vsebuje dejavnosti Sveta za to obdobje. Tri predsedstva najkasneje en mesec pred ustreznim rokom skupaj predložijo osnutek programa, da ga odobri Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom 2(a) ( 4 ).

5.  Prihodnje predsedstvo izdela okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v prihodnjem obdobju šestih mesecev, skupaj z navedbo načrtovanega zakonodajnega dela in operativnih odločitev. Predsedstvo izdela te začasne dnevne rede najpozneje en teden pred začetkom svojega mandata na podlagi 18-mesečnega programa Sveta in po posvetovanju s Komisijo. Po potrebi je možno poleg predhodno načrtovanih sej Sveta predvideti tudi dodatne seje.

Podobne okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v obdobju šestih mesecev, ki sledi tistemu iz prvega pododstavka, izdela zadevno predsedstvo po posvetovanju s Komisijo in z naslednjim predsedstvom najpozneje en teden pred začetkom svojega mandata.

Če se v obdobju šestih mesecev katera od sej, predvidenih za to obdobje, izkaže za nepotrebno, je predsedstvo ne skliče.

Člen 3 ( 5 )

Dnevni red

1.  Na podlagi 18-mesečnega programa Sveta predsednik določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj štirinajst dni pred začetkom seje.

2.  Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je Generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj šestnajst dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. V začasnem dnevnem redu morajo biti tudi z zvezdico označene točke, glede katerih lahko predsedstvo, član Sveta ali Komisija zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah.

3.  Točke, ki se nanašajo na sprejetje akta ali skupnega stališča glede zakonodajnega predloga ali predloga ukrepa, ki ga je treba sprejeti na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, (v nadaljnjem besedilu ‚Pogodba EU‘) se na začasni dnevni red za odločanje uvrstijo šele po poteku roka šestih tednov, predvidenega v točki 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Svet lahko soglasno določi odstopanje od obdobja šestih tednov, če gre pri uvrstitvi točke za izjemni primer zaradi nujnih razlogov v smislu točke 3 omenjenega protokola.

4.  Na dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje začasni dnevni red.

5.  Generalni sekretariat pošlje članom Sveta in Komisiji prošnje za uvrstitev točk na dnevni red in zadevno dokumentacijo, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Če Coreper do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta, ne zaključi obravnave zakonodajnih točk v smislu člena 7, predsedstvo umakne te točke z začasnega dnevnega reda, razen če zaradi nujnosti ni treba ravnati drugače in brez poseganja v odstavek 2.

6.  Začasni dnevni red je razdeljen na del A in del B. Točke, glede katerih je odobritev Sveta možna brez razprave, se vključijo v del A, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7.  Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red, je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

8.  Vendar pa se točka pod ‚A‘ umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod ‚A‘ lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet odloči drugače.

9.  Vsaki prošnji za uvrstitev točke pod ‚razno‘ je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta, ki se ne more udeležiti seje

Ob upoštevanju določb člena 11 o prenosu glasovalnih pravic lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1.  Seje Sveta niso javne razen v primerih iz člena 8.

2.  Komisija je vabljena na seje Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer ta izvršuje svojo pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo razpravljal brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3.  Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in nazivi se vnaprej sporočijo Generalnemu sekretariatu. Svet lahko določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo ob istem času v sejni sobi Sveta, vključno s člani Sveta.

4.  Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda Generalni sekretariat.

Člen 6

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1.  Brez poseganja v člena 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za razprave Sveta obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače.

2.  Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Primeri, v katerih Svet odloča kot zakonodajni organ

Svet odloča kot zakonodajni organ v smislu drugega pododstavka člena 207(3) Pogodbe ES, kadar sprejema predpise, ki so pravno zavezujoči v državah članicah ali za njih, v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali sklepov in odločb, na podlagi ustreznih določb Pogodb, z izjemo razprav, ki so namenjene sprejetju notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kakor so sklepi, priporočila ali resolucije).

Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejetja aktov, ki niso predvideni v Pogodbah, kakor so resolucije, sklepi ali izjave, razen tistih iz člena 9.

Člen 8

Za javnost odprte razprave Sveta in javno izražanje stališč

1.  Razprave Sveta o zakonodajnih aktih, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom soodločanja na podlagi člena 251 Pogodbe ES, so odprte za javnost na naslednji način:

2.  Prva razprava Sveta o pomembnih novih zakonodajnih predlogih razen tistih, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom soodločanja, je odprta za javnost. Predsedstvo določi, kateri novi zakonodajni predlogi so pomembni, Svet ali Coreper pa lahko odloči drugače, kadar koli je to primerno. Predsedstvo lahko v posameznih primerih odloči, da so naslednje razprave Sveta o posameznem zakonodajnem aktu odprte za javnost, razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače.

3.  V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, poteka v Svetu javno izražanje stališč o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njene državljane.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati vprašanja ali specifične teme za take razprave, pri čemer se upoštevata pomembnost zadeve in interes državljanov za njo.

4.  Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno s členom 2(2)(a), pripravi javno orientacijsko razpravo o 18-mesečnem programu Sveta. Prav tako so javne orientacijske razprave, ki jih v zvezi s svojimi prednostnimi nalogami pripravijo druge sestave Sveta. Predstavitev petletnega programa, letnega delovnega programa in letne strategije politike Komisije ter razprava v Svetu, ki ji sledi, sta odprti za javnost.

5.  Od tedaj, ko se v skladu s členom 3 pošlje začasni dnevni red:

Razprave Sveta in javno izražanje stališč se v skladu s tem členom odprejo za javnost, in sicer se javno prenašajo preko avdiovizualnih sredstev, zlasti se predvajajo v prostoru, predvidenem za spremljanje sej, ter se predvajajo v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije z uporabo video prenosa. Posnetek je na voljo na spletni strani Sveta še vsaj mesec dni. Izidi glasovanja se prikažejo vizualno.

Generalni sekretariat, kolikor je to mogoče, vnaprej obvešča javnost o datumih in približnih urah takih avdiovizualnih prenosov in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega člena.

Člen 9

Objava rezultatov glasovanj, spremnih razlag glasovanja in zapisnikov

1.  Poleg primerov, v katerih so razprave Sveta odprte za javnost na podlagi člena 8(1), se v primerih, kadar Svet v skladu s členom 7 odloča kot zakonodajni organ, objavijo izidi glasovanj in spremne obrazložitve glasovanja članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje zakonodajnih aktov.

Enako pravilo velja za:

2.  Objavijo se tudi izidi glasovanj:

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega pododstavka, se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz točk (a), (b) in (c), se objavijo na podlagi odločitev Sveta ali Coreperja, sprejete na zahtevo enega izmed njunih članov.

3.  Razen v primerih, da so razprave Sveta v skladu s členom 8 odprte za javnost, se glasovanja ne objavijo pri razpravah, ki vodijo do poskusnih glasovanj ali do sprejetja pripravljalnih aktov.

Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1.  Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora začeti postopek glasovanja tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2.  Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v členu 203 Pogodbe ES in členu 116 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu ‚Pogodba Euratom‘), začenši s članom, ki po omenjenem vrstnem redu sledi predsedujočemu članu.

3.  Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov ( 6 ).

4.  Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo na podlagi Pogodb pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo Generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

5.  Če član Sveta to zahteva, se pri sprejetju odločitev Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Evropske unije, izračunano v skladu s številčnostjo prebivalstva, navedeno v členu 1 Priloge III.

Člen 12

Redni pisni postopek in tiha privolitev

1.  Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, kadar vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

Kadar se pisno glasuje o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku.

2.  Na pobudo predsedstva lahko Svet odloča tudi v poenostavljenem pisnem postopku, imenovanem ‚tiha privolitev‘:

V tem primeru se zadevno besedilo šteje za sprejeto ob koncu obdobja, ki ga določi predsedstvo glede na nujnost zadeve, razen kadar temu nasprotuje eden izmed članov Sveta.

3.  Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1.  Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga, potem ko je odobren, podpiše generalni sekretar/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu ‚generalni sekretar‘) ali namestnik generalnega sekretarja. Pooblastilo za podpisovanje lahko preneseta na generalne direktorje Generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

2.  Osnutek zapisnika pripravi Generalni sekretariat v petnajstih dneh in ga predloži Svetu ali Coreperju v odobritev.

3.  Pred odobritvijo lahko član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko podajo v Coreperju.

Člen 14

Razprave in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1.  Razen če iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače, Svet razpravlja in sprejema odločitve samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov.

2.  Vsak član Sveta lahko ugovarja razpravi, če besedila katerih koli predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejme Svet, in aktov, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, podpišeta predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja. Generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja lahko pooblastilo za podpisovanje preneseta na generalne direktorje Generalnega sekretariata.

Člen 16 ( 9 )

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo IV ustrezno upoštevati primere, v katerih na podlagi Pogodb eden ali več članov Sveta ne sme sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu

1.  Generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu ‚Uradni list‘) objavi:

2.  Razen če Svet ali Coreper odloči drugače, generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi:

3.  Svet ali Coreper v posamičnih primerih soglasno odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi skupne strategije, skupne ukrepe in skupna stališča iz člena 12 Pogodbe EU.

4.  Svet ali Coreper v posamičnih primerih in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi:

5.  Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Skupnostmi in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu.

Člen 18

Notifikacija aktov

1.  Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, ter odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, notificira naslovnikom.

2.  Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu notificira naslednje akte naslovnikom, kadar se ti ne objavijo v Uradnem listu:

3.  Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv Sveta, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, ter odločb in priporočil Sveta.

Člen 19 ( 11 )

Coreper, odbori in delovne skupine

1.  Coreper je pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet. V vsakem primeru ( 12 ) zagotavlja doslednost politik in ukrepov Evropske unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in pravil:

2.  Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če slednji ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejetje. Skrbi za to, da so zadeve predložene Svetu v predpisani obliki in, kadar je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da bo o zadevi razpravljal brez predhodne obravnave v Coreperju.

3.  Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo z odobritvijo Coreperja, zato da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat posodablja in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4.  Glede na točko dnevnega reda Coreperju predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu. Razen če Svet odloči drugače, tudi odborom, predvidenim v Pogodbah, predseduje predstavnik omenjene države članice. Enako velja za odbore in delovne skupine iz odstavka 3, razen če Coreper ne odloči drugače.

5.  Zaradi priprave sej Sveta v tistih sestavah, ki se sestajajo vsake pol leta in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, sejam odborov, razen Coreperja, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo tekom prehodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6.  Če bo neka zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja, lahko predstavnik države članice, ki bo predsedovala v tem obdobju, že tekom predhodnega pol leta predseduje sejam odborov, razen Coreperja, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tej zadevi. O praktični izvajanju tega odstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Evropskih skupnosti za posamezno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom. S soglasjem drugega predsedstva velja enako za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

7.  V skladu z ustreznimi določbami, opredeljenimi v nadaljevanju, lahko Coreper sprejme naslednje postopkovne odločitve, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo; za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja ( 13 ):

Člen 20

Predsedstvo in urejen potek razprav

1.  Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave potekajo urejeno. Predsedstvo zlasti zagotovi, da se upoštevajo določbe Priloge V o delovnih metodah razširjenega Sveta.

Razen če Svet odloči drugače, lahko predsedstvo za zagotovitev urejenega poteka razprav sprejme tudi kakršne koli ustrezne ukrepe, potrebne za kar najboljšo izrabo časa, predvidenega za seje, in sicer zlasti:

2.  Brez poseganja v določbe člena 19(4) do (6) ter v pooblastila in splošno politično odgovornost predsedstva, slednjemu pomaga predstavnik naslednje predsedujoče države članice. Ta na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, kakor in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

Člen 21 ( 14 ) ( 15 )

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Coreperja, na katerih bodo obravnavana.

Razen če nujni razlogi ne zahtevajo drugače, predsedstvo preloži vse zakonodajne točke v smislu člena 7, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala obravnave najmanj pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja.

Člen 22

Kakovost priprave zakonodaje ( 16 )

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti ( 17 ) odgovorna za preverjanje kakovosti priprave predlogov in osnutkov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri zagotavljanju kakovosti priprave zakonodajnih aktov, ki jih sprejme Svet.

Tekom zakonodajnega postopka posvečajo vsi, ki predložijo besedila za obravnavo v postopkih Sveta, posebno pozornost kakovosti priprave teh besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in Generalni sekretariat

1.  Svetu pomaga generalni sekretariat, za katerega je odgovoren generalni sekretar, temu pa pomaga namestnik generalnega sekretarja, ki je odgovoren za organizacijsko vodenje generalnega sekretariata. Generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja imenuje Svet s kvalificirano večino.

2.  Svet odloča o organizaciji Generalnega sekretariata ( 18 ).

Pod nadzorom Sveta sprejmeta generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega vodenja Generalnega sekretariata.

3.  Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje in zagotavljanje skladnosti dela Sveta ter izvajanje njegovega 18-mesečnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva Generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

V skladu z določbami Pogodbe EU generalni sekretar pomaga Svetu in predsedstvu pri zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z usklajevanjem dela posebnih predstavnikov.

Če je to primerno, lahko generalni sekretar zaprosi predsedstvo, naj skliče sejo odbora ali delovne skupine, zlasti v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, ali da naj uvrsti točko na dnevni red odbora ali delovne skupine.

4.  Generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5.  Generalni sekretar, ki mu pomaga namestnik generalnega sekretarja, je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz oddelka II – Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja s temi sredstvi. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za proračun Evropskih skupnosti.

Člen 24

Varovanje tajnosti

Predpise o varovanju tajnosti sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov in konvencij

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 24 Pogodbe EU ali sklenjenega med Skupnostjo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, konvencije, sklenjene med državami članicami, ali konvencije, pripravljene na podlagi člena 34 Pogodbe EU, se akti o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov ali konvencij deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in prav tako skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov ali konvencij objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet lahko pred Evropskim parlamentom ali njegovimi odbori zastopa predsedstvo, s soglasjem slednjega pa tudi naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred omenjenimi odbori lahko Svet zastopa tudi namestnik generalnega sekretarja ali višji uradniki Generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

Svet lahko svoja stališča predloži Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe o obliki aktov

Določbe o obliki aktov so določene v Prilogi VI.

Člen 28

Pošta, naslovljena na Svet

Pošta, naslovljena na Svet, se pošilja predsedniku na naslednji naslov Sveta:

Svet Evropske unije

Rue de la Loi/Wetstraat 175

B-1048 Bruselj

PRILOGA I

SEZNAM SESTAV SVETA

Vsaka država članica se v skladu s členom 203 Pogodbe ES sama odloči, kako bo predstavljana v Svetu.

Iste sestave Sveta se lahko kot polnopravnih članov udeležuje več ministrov, pri čemer se dnevni red in potek razprav ustrezno prilagodita ( 24 ).

V primeru Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose vsako vlado na različnih sejah Sveta v tej sestavi zastopa minister ali državni sekretar po njenem izboru.

PRILOGA II

POSEBNE DOLOČBE O DOSTOPU JAVNOSTI DO DOKUMENTOV SVETA

Člen 1

Področje uporabe

Vsaka fizična ali pravna oseba ima dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb, opredeljenih v tej prilogi.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih oseb

1.  Za namene uporabe člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v primeru, da po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se tega dokumenta ne sme razkriti, se je treba posvetovati s tretjo osebo, če:

je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001; ali

je zadevna država članica zahtevala, da se ne razkrije brez njene predhodne privolitve.

2.  V vseh drugih primerih, ko Svet prejme prošnjo za dostop do dokumenta tretje osebe v svoji posesti, se Generalni sekretariat za namene uporabe člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo osebo, razen če je po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, da se ga sme ali ne sme razkriti.

3.  Posvetovanje s tretjo osebo se opravi v pisni obliki (tudi z elektronsko pošto) in ji je treba dati razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretjo osebo prosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4.  Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), Generalni sekretariat pa glede na negativno mnenje tretje osebe ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadeva predloži Svetu.

Če Svet namerava dokument objaviti, je treba tretjo osebo nemudoma v pisni obliki obvestiti o namenu Sveta, da bo v roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni, objavil dokument. Tretjo osebo je treba istočasno opozoriti na člen 243 Pogodbe ES.

Člen 3

Prošnje za posvetovanje, prejete od drugih instituciji ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih glede prošnje za dostop do dokumenta Sveta vloži druga institucija ali država članica, se pošljejo po elektronski pošti access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na (32-2) 281 63 61.

Generalni sekretariat mnenje v imenu Sveta poda hitro, upoštevaje kakršen koli rok, ki ga ima zadevna institucija ali država članica za svojo odločitev, najpozneje pa v 5 delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti, ki izvirajo iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na Generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru celovite ali delne zavrnitve dostopa se prosilca seznani, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na Generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika, Rue de la Loi/Wetstraat 175, B-1048 Bruselj, po elektronski pošti na access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na (32-2) 281 63 61.

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava Generalni sekretariat.

Člen 8

Obravnava potrdilnih prošenj

Z upoštevanjem člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloči Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za izdelavo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.

Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1.  Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotavlja dostop do registra dokumentov Sveta.

2.  Poleg napotil na dokumente se v registru tudi označi, kateri dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ( 25 ) ter s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 je njihova vsebina dostopna tudi preko interneta.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1.  Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, pod pogojem, da niso uvrščeni kot tajni in brez poseganja v možnost vložiti pisno prošnjo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.  Za namene tega člena:

3.  Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so razposlani:

4.  Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem, ki so opredeljene v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

5.  Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da Generalni sekretariat javnosti na voljo naslednje zakonodajne dokumente takoj, ko so razposlani:

6.  Po sprejetju enega od sklepov iz odstavka 5(d) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta Generalni sekretariat da javnosti na voljo vse zakonodajne dokumente v zvezi s tem aktom, ki so bili sestavljeni pred sprejetjem teh odločitev in za katere ne velja nobena od izjem, opredeljenih v členu 4(1), (2) in drugem pododstavku člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, kakor so zabeležke, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles (‚izidi postopkov‘), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na zahtevo države članice se po teh določbah dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in ki odražajo posamezno stališče delegacije te države članice v Svetu, ne dajo na voljo javnosti.

PRILOGA III

PODROBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE DOLOČB O PONDERIRANJU GLASOV V SVETU

▼M2

Člen 1

Za namene izvajanja člena 205(4) Pogodbe ES, člena 118(4) Pogodbe Euratom ter tretjega pododstavka člena 23(2) in člena 34(3) Pogodbe EU je celotno prebivalstvo posamezne države članice za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2008 naslednje:

▼B

Člen 2

1.  Države članice vsako leto pred 1. septembrom Statističnemu uradu Evropskih skupnosti sporočijo podatke o celotnem prebivalstvu, kakršno je 1. januarja tekočega leta.

2.  Z začetkom veljavnosti od 1. januarja Svet v skladu s podatki, ki so na voljo Statističnemu uradu Evropskih skupnosti 30. septembra predhodnega leta, spremeni številke, navedene v členu 1. Ta sklep se objavi v Uradnem listu.

PRILOGA IV

PRILOGA V

DELOVNE METODE RAZŠIRJENEGA SVETA

Priprava sej

Potek sej

PRILOGA VI

DOLOČBE GLEDE OBLIKE AKTOV

A.   Oblika uredb:

B.   Oblika direktiv, odločb, sklepov, priporočil in mnenj (Pogodba ES)

C.   Oblika skupnih strategij Evropskega sveta, skupnih ukrepov in skupnih stališč iz člena 12 Pogodbe EU

Skupne strategije, skupni ukrepi in skupna stališča v smislu člena 12 Pogodbe EU nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

D.   Oblika skupnih stališč, okvirnih sklepov, sklepov in konvencij iz člena 34(2) Pogodbe EU

Skupna stališča, okvirni sklepi, sklepi in konvencije v smislu člena 34(2) Pogodbe EU nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Prvi 18-mesečni program Sveta se sestavi za obdobje, ki se začne januarja 2007.

( 1 ) Sklep Sveta (2004/338/ES, Euratom) z dne 22. marca 2004 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 106, 15.4.2004, str. 22). Poslovnik, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2006/34/ES, Euratom z dne 23. januarja 2006 (UL L 22, 26.1. 2006, str. 32).

( 2 ) Ta odstavek ustreza členu 204 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju ‚Pogodba ES‘).

( 3 ) Ta odstavek ustreza točki (b) edinega člena Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov in služb Evropskih skupnosti in Europola, ki je priložen Pogodbam.

( 4 ) Glej izjavo (a) spodaj:

( 5 ) Glej izjavi (b) in (c) spodaj:

( 6 ) Ta odstavek ustreza členu 206 Pogodbe ES.

( 7 ) Glej izjavo (d) spodaj:

( 8 ) Glej izjavo (e) spodaj:

( 9 ) Glej izjavo (f) spodaj:

( 10 ) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

( 11 ) Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES niti v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

( 12 ) Glej izjavo (g) spodaj:

( 13 ) Glej izjavo (h) spodaj:

( 14 ) Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES niti v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

( 15 ) Glej izjavo (i) spodaj:

( 16 ) Glej izjavo (j) spodaj:

Glej izjavo (k) spodaj:

( 17 ) UL L 73, 17.3.1999, str. 1.

( 18 ) Odstavek 1 in prvi pododstavek odstavka 2 ustrezata členu 207(2) Pogodbe ES.

( 19 ) Vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko ter razvojnim sodelovanjem.

( 20 ) Vključno s proračunom.

( 21 ) Vključno s civilno zaščito.

( 22 ) Vključno s turizmom.

( 23 ) Vključno z avdiovizualnimi zadevami.

( 24 ) Glej izjavo (l) spodaj:

( 25 ) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

( 26 ) Glej izjavo (m) spodaj:

( 27 ) Glej izjavo (n) spodaj: